i Številk a 32 / letnik 60 / Ljubljana, 20. september 2001 Glasi,° Zveze Svobodnih Sindikatov «! Slovenije SKEI začenja Pogajanja °t nam je povedal Bogdan Ivanovič, vodja s^uP‘ne SKEI, se bosta pogajal-Drih ^e^)(JajaJcev in sindikatov sestali L .nji četrtek. Na dnevnem redu bodo po-p^nj? 0 povišanju izhodiščnih plač po tarifni vjv0^ kolektivne pogodbe dejavnosti. Ivano-JJC v imenu SKEI pripravil predlog za 15-. stotno povečanje izhodiščnih plač. Predlog 2a kmcljil z zaostajanjem izhodiščnih plač pl ^nimalno plačo. Ugotovil je tudi, da so v ■ e’ Posebej pri delodajalcih, ki obračuna-noJ(; ‘e izhodiščne plače in dodatek za delov-. oho, veliko prenizke in povzročajo odha-s Je Bavcev v druge dejavnosti. Delavci so bo acami zei° nezadovoljni in pričakujejo, da nj s,ndikat dosegel njihovo občutno povečavah ^0Ve^anje P*ač ^i P° Ivanovičevih bese-bop^ilo povečanje produktivnosti in iz-J^anje kakovosti izdelkov. Industrijski sindikati se bodo sestali v Celju .. Sindikati industrije Slovenije vabijo v sredo, 26. septembra, na konferenco v dvorani kina Union v Celju. Tema konference so socialno-ekonomski pogoji industrijskih delavcev pred vstopom v Evropsko unijo. Obravnavali bodo socialni položaj delavcev, pogajanja o plačni politiki in spremembah tarifnih prilog, položaj sindikatov v socialnopartnerskih odnosih ... Predstavniki industrijskih sindikatov, povezanih v ZSSS, bodo podpisali protokol o skupnem nastopanju in medsebojnem sodelovanju. Vabilo so podpisali predsedniki SKEI, Sinlesa, Sindikata KNG, Sindikata KŽI, SDGD, Stupisa in SDE. V Celje so povabili tudi predstavnike drugih industrijskih sindikatov. Zniževanje inflacije ne sme Prizadeti le delavcev pi na Konornsko-socialni svet je to sredo obrav-kai • Proračunski memorandum in makrofis-je v111 Scenarij. Minister za finance Anton Rop ^1e uvodoma povedal, da je javnofinančni ^ 8 veliko večji, kot je bilo dosedaj znano. y naj bi bila kar za 70 milijard tolarjev. l0Sl Upravljavci so podprli ministrov pred-8, da je treba ves javnofinančni primanjkljaj azati v proračunskih listinah. ne M-dStaVniki ZSSS (Dušan Semolič’ Bra- Mišič in Tone Rozman) so utemeljili pri- 8a i C’ 0 kater^ pi^emo na 2. strani naše-ter^^aS^a* Minister je odgovoril le na neka-bah’ Saj se ^() 0 (zlasti o spremem- o v zdravstvenem zavarovanju in pomoči nj ?P°darstvu, naprimer tekstilni in obutve-^i^Ustriji) treba pogovarjati z resorskimi r0 n^3cVe P° Ropovih besedah ni mogoče hit-gih ni^ath ne da bi povzročili probleme na dru-^ Področjih. Če bi inflacijo znižali na raven ^ morali voditi zelo restriktivno mone-je (). Politiko, kar pomeni, da plač ne bi uskla-rmU*‘.z mstjocen življenjskih potrebščin. Mo-1 P' voditi tudi fiksni tečaj tolarja, kar bi pri- zadelo izvoznike. Znižanje inflacije ne bi smelo biti grajeno le na tem, da bo prizadet delavčev žep, je poudaril Rop. Povrh se letošnja inflacija prenaša v naslednje leto. Prav je, da so kupnine od prodaje državnega premoženja namenjene le zmanjševanju javnega dolga. Tako je položaj bolj pregleden. Na vprašanje o uvajanju dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v javnem sektorju pa je minister povedal, daje to odvisno zlasti od pogajanj s sindikati. Nov drugi steber pokojninskega zavarovanja je mogoč le, če bo namenjen za to zavarovanje tudi del načrtovanega povečanja plač. Brane Mišičje ministru še povedal, daje država lastnik javnega sektorja in tudi komunalnih služb, in torej odgovorna za povečevanje cen. Menedžerji javnih podjetij so po njegovem mnenju sposobni le povečevati cene. Ekonomsko-socialni svet je obravnaval tudi zakon o plačilnem prometu. Predlagatelju zakona so naročili, naj zaradi morebitnih presežnih delavcev besedilo čim bolj uskladi s sindikatom in zbornico. MEH Delavce tudi banke Skupina delavk ene ljubljanskih trgovskih družb nas je obvestila o zapletu, ki je nastal, potem ko so želele pri eni od slovenskih bank pridobiti potrošniški kredit. Banka je od delodajalca zahtevala podpis izjave pod materialno in kazensko odgovornostjo, da delavcu kreditojemalcu, zaposlenemu za nedoločen čas, ne preti odpoved ali prenehanje delovnega razmerja in da ni na čakanju. Ker direktor dmžbe tega ni želel podpisati, so delavke ostale brez kredita. Ker gre za grob poseg banke v delovno razmerje, bo Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Uradu za varstvo potrošnikov in na drugih mestih sprožil postopek ugotavljanja zakonitosti ravnanja banke. Menimo namreč, da opisano ravnanje povzroča diskriminacijo pri uveljavljanju pravice ljudi do potrošniškega kredita. Menimo, da v tržni ekonomiji delodajalci takšnih bančnih obrazcev niso dolžni podpisovati. Sandi Bartol Tiskovna konferenca ZSSS o proračunskem memorandumu in makrofiskainem scenariju Zmanjšati breme najslabše plačanih Na tiskovni konferenci so Dušan Semolič, Brane Mišič, Albert Vodovnik in Branka Novak razgrnili poglede na proračunske listine, ki so pripravljene za naslednje dveletno obdobje. Še posebej so opozorili, da se morajo o porabi uskladiti socialni partnerji. Sedaj je delo obremenjeno preveč, so poudarili. Ne pride v poštev, da bi slabo plačani delavci iz svojih žepov dajali še več, ampak je treba zmanjšati njihova bremena. Država pa je sedaj predraga in tudi denar troši neracionalno, so poudarili. Vodovnik je opozoril, da ni jasno, od kod bo Rop dobil denar za tolikšen proračun, ki ga je primerjal z vojnim. Po besedah Braneta Mišiča je gospodarska aktivnost v svetu in pri naših najpomembnejših partnerjih vse bolj pod vplivom recesije. Previsoka državna poraba bo ob nerealno načrtovani gospodarski rasti prizadela gospodarstvo, kije majhno in zato bolj ranljivo. ZSSS podpira pripravo in sprejem proračuna za dve leti. Proračun pa mora sanirati javne finance in omogočiti uveljavljanje razvojnih dejavnikov. Koalicija se pri sestavljanju proračuna odmika od usmeritev v koalicijski pogodbi (zakon o dohodnini, zakon o davkih na nepremičnine), ki jih je ZSSS podprla. Preveč pa hiti z zakonodajo, ki pod predpostavko povečanja fleksibilnosti trga dela posega v pridobljene pravice delavcev (na-primer sprememba števila predstavnikov delavcev v nadzornih svetih). Po Mišičevih besedah se socialno sporazumevanje ne sme omejiti le na rast plač, ob tem ko bodo vse druge oblike porabe šle svojo pot. Razvoja in gospodarske rasti ne moremo graditi na nizkih plačah. Problem ni le višina državnega proračuna, ampak kje bo denar potrošen. Predvidena inflacija, 6,4 odstotka v letu 2002, in 5,1 odstotka leta 2003, je previsoka. Cene se povečujejo predvsem zaradi višjih stroškov. Visoka inflacija pogojuje tudi visoke obresti in stroške poslovanja. Pomembni vir inflacije so cene, za katere je pristojna državna oblast. ZSSS zahteva 100-odstotno usklajevanje plač z inflacijo. Čeprav so socialni sporazumi v preteklih letih zagotavljali zaostajanje plač za rastjo inflacije, so druge oblike porabe rasle. Sprejeti ukrepi aktivne politike zaposlovanja so dobri, vendar se delež težko zaposljivih ne zmanjšuje dovolj hitro. Večje treba vlagati v izobraževanje te populacije. Plače v zadnjih petih letih so zlasti v gospodarskem sektorju bistveno zaostajale za rastjo produktivnosti. Politika plač v javnem sektorju pa je anarhična. Tudi v javnem sektorju del zaposlenih dobiva mizerne plače. ZSSS je že lani predlagala, naj se eskalacija obračunava v enakih absolutnih zneskih, kar bi prispevalo k postopni odpravi prevelikih razlik v plačah. Postopoma je treba uveljaviti evropsko formulo povečevanja plač (upošteva se rast inflacije in družbene produktivnosti dela ali produktivnosti). Realna rast plač v gospodarskem sektorju naj zaostaja za produktivnostjo le za eno indeksno točko. Skrajni čas je, da zakon o udeležbi delavcev pri dobičku spet pride na dnevni red. Skrajni čas je, da se objavijo predlogi nove zakonodaje o dohodnini in uveljavijo posredni davki (nepremičnine). Sprememba zakona o dohodnini mora uveljavi olajšavo v višini minimalne plače. ZSSS zahteva, da se za delovno intenzivne dejavnosti s 1. januarjem 2002 ukine davek na izplačane plače, za druge dejavnosti pa naj se dvigne prag obdavčitve. Sindikat tekstilne in usnjarske dejavnosti razmišlja, da bi pripravil zakon o zapiranju teh dejavnosti. Sredstva od prodaje državnega premoženja se naj uporabijo za zmanjševanje javnega dolga in odplačilo obveznosti. V proces privatizacije je treba vključiti sindikate dejavnosti in sindikate podjetij. Program prodaje državnega premoženja naj sprejme državni zbor. Sprejemljiv je predlog povišanja prispevne stopnje delodajalcev za zdravstveno zavarovanje za 0,15 odstotka od bruto plač. Slovenija je med redkimi državami, kjer so prispevki delavcev iz plač višji od prispevkov delodajalcev. ZSSS vztraja, da morajo probleme zdravstvenega zavarovanja še enkrat obravnavati socialni partnerji, in ne pristaja na enostranske rešitve v škodo delavcev. Proučiti je treba način plačevanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, saj morajo najslabše plačani za enotno premijo dati eno mesečno plačo. Leto dni po reformi pokojninskega zavarovanja bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi omogočili razmah dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Čeprav so se v zadnjih letih bistveno povečali proračunski izdatki za kmetijstvo, učinkov še ni videti. Ukrepe v kmetijstvu je treba naravnani na kakovost in količino, vendar ne smejo biti odvisni od glasnosti in politične moči nekaterih proizvajalcev in njihovih zaveznikov, je dejal Mišič. Vodovnik je najprej vprašal, od kod bo finančni minister dobil denar za proračun, ki je podoben vojnemu. Prodaja državnega premoženja ne bi smela biti državna skrivnost in bi o njej moral odločati parlament. Menil je tudi, da se država ne more povsem umakniti iz gospodarstva, posebej ne iz strateških dejavnosti.Opozori J na nove kraje denarja iz državnih podjetij, ki bi potekale prek različnih bajpasov. .. Branka Novak je opozorila, da v tekstilni1 j usnjarski industriji, ki sta pred desetletjem dajali delo prek 70.000 zaposlenim, sedaj dela * še 33.000 delavcev. Ob tem so plače za vec set odstotkov nižje kot v drugih dejavnostih. V a da je pred časom že napovedala ukinitev da na izplačane plače, sedaj pa nanj očitno spet ra čuna. Novakova je prepričana, daje treba te ^ tilno in usnjarsko industrijo reševati načrtno ne prepuščati stihiji, sicer je boljše pripraviti za kon o njunem zapiranju. Semolič je opozoril še na čudno igro predstavnikov države pri pripravi predloga zakona o ^ lovnih razmerjih. Tam namreč pristaja na to, bo obveznost delodajalcev za plačevanje boin kih nadomestil zmanjšana s 30 na 20 dni. To s ^ lišče je zanj nerazumno, saj bo zaradi tega stali primanjkljaj moralo pokriti javno zdravs ' ki se že sedaj otepa z izgubami. Semolič > • poudaril, daje vlada odgovorna za to, da bo g banje plač v javnem sektorju skladno z giha v gospodarstvu. K. Predlog ministru Dimovskemu za pogovor SDTS je avgusta organiziral dežurno sluz • na katero seje obrnilo več kot 250 naših člani in drugih trgovskih delavcev. Zaposleni so nas opozarjali na neizvajanje p vic delavcev iz kolektivne pogodbe dejavni in kršenje delovnopravne zakonodaje. Op°zT_ jali so tudi na ravnanje inšpekcije za delo pn ® ■ dentiranih kršitvah pravic delavcev. Na tej pi,cl a5 smo pripravili Poročilo o ugotovljenih kršitv‘J^ pravic delavcev dejavnosti trgovine v avgm 2001. Ministra in njegove sodelavce želimo oseb- no seznaniti z najbolj pogostimi kršitvami p' vic delavcev, ki so ugotovljene v našem p0' Čilu. Predstavili bi radi tudi naš predlog zn ditev razmer v gospodarski dejavnosti, ki zaP luje več kot 100.000 delavcev. 0 V pričakovanju odgovora vas pozdravljam j Sandi Ban Em RTmrrr'1 ie bna ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatine '14 O 1 JT) iV IH 11'il 11*}-!1 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Toma Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TL d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-55 L Avgustovsko eskalacijo morajo spoštovati vsi delodajalci Eskalacijo smo sindikati, delodajalci in vla-uvedli, da bi zagotovili ohranjanje realne ravni s^h l^uvcev L inflacijo (višjimi cenami življenj-,1,1 Potrebščin). Eskalacija je zagotovljena vsem fvcem, ne glede na to, katera kolektivna po-&°dba zanje velja. o objavi nove višine izhodiščnih plač za de-nost trgovine, ki veljajo od avgusta dalje, se na Sindikat delavcev trgovine Slovenije obr-0 precej sindikalnih zaupnikov in prizadetih e avcev, ki se pritožujejo, da delodajalci ne upo-p,e^aj0 4,4-odstotnega povečanja izhodiščnih ^ Uc- To povečanje določa tudi Zakon o dopol-jeltVaE zakona o minimalni plači, načinu uskla-I anJa plač in o regresu za letni dopust v ob-obju 1999-2001 in Aneks k dogovoru o poli-K'Plač za obdobje 1999-2001. : podajalci so prepričani, da delavcem, ki pre-utajo višje osnovne plače od izhodiščne pla-arifnega razreda, osnovnih plač niso dolžni povečati za 4,4 odstotka, kolikor znaša eskalacija. Prepričani smo, da to njihovo ravnanje grobo posega v kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije. Po našem mnenju imajo pravico do eskalira-nja plač (uskladitve z inflacijo) vsi delavci v družbi, ki so v tarifne in plačilne razrede razvrščeni po 7. členu kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Po tarifni prilogi znaša pravilno izračunana avgustovska eskalirana plača delavca prodajalca, razvrščenega v IV. tarifni razred, znotraj njega pa v enega od plačilnih razredov, ki je za 55 odstotkov višji od najnižje izhodiščne plače I. tarifnega razreda, bruto 100.869 tolarjev, kar je za 11.713 tolarjev več od izhodiščne plače tega tarifnega razreda. Pravilneje, da eskalira njegova osnovna plača za plačilni razred in ne izhodiščna plača tarifnega razreda. Tako izračunana eskalirana plača ohranja tu- di neokrnjena relativna razmerja med konkretno osnovno plačo in izhodiščno plačo I. tarifnega razreda, eskalacija pa ohranja realno višino izhodiščnih in osnovnih plač. Sindikat delavcev trgovine Slovenije poziva vse delodajalce, naj eskalirajo osnovne plače po plačilnih razredih. Če bodo ravnali drugače, bomo to šteli za kršitev zakona o dopolnitvah zakona o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 in aneksa k dogovoru o politiki plač za obdobje 1999-2001. Sindikalnim zaupnikom predlagamo, naj nas o primerih nepravilnega eskaliranja plač takoj obvestijo. Le združeni v sindikatu bomo lahko dosegli, da bodo delodajalci eskalacijo upoštevali, saj je bila uvedena zaradi ohranjanja realne ravni plač, ki jo naraščajoče cene življenjskih potrebščin stalno ogrožajo. Sandi Bartol, sekretar Gradis krivičen do malih upnikov V dvorani Smelta je bil ta torek zbor zainte-^'ranih upnikov delniške družbe Gradis. Orga-/-ator Vili Brant iz obrtne zadruge Novo-^ esk je v vabilu predlagal, naj se približno 500 ^Pnikov združi in namesto prisilne poravnave v ar predlaga Gradisovo vodstvo) uveljavi ste-)■ Opozoril je tudi na to, daje Gradis poslo-1 normalno, čeprav je bil že več let zrel za ? naj. Gradis naj bi svoje finančne težave (pre-aolženost) reševal s prodajo premoženja. Ob nl ^.Ea so vodstvo in delavci prejemali normalne ^e, Čeprav bi po zakonodaji morali prejemati Zajamčene. Po Brantovem mnenju je vodstvo ..Ut|jetja s tem povzročalo škodo upnikom, ki j. zaradi tega grozi, da bodo potonili. Med Gra-ls°vimi upniki naj bi bilo 500 malih podjetij ^Približno 3000 zaposlenimi. Gradis naj bi ^ lVarja! le tretjino realizacije, ki je potrebna a kritje stroškov. Samo letos naj bi pridelal za n kot milijardo nove izgube. “fantje na zboru, zbralo seje 150 udeležen-,.V' se povedal, daje njegov namen tudi prepre-h da bi se ponavljali podobni ali še hujši pri-®ri' Sc posebej v gradbeništvu. Oblast, ki bi mo-‘ a zaradi kriminalnega poslovanja Gradisovega dstva ukrepati, je k njemu poslala kriminaliste. . fadisu je očital, daje dokončal več objektov ^-Ph izročil naročnikom, čeprav kooperantom Plačal opravljenega dela. Izrazil je prepriča-da vodstvo Gradisa ni sposobno izvesti pri-r ne poravnave in zato predlagal stečaj. Načrt aančne reorganizacije pa naj bi vseboval 80-I stotni odpis terjatev, ki naj bi bile plačane v v Ll dni. Poleg tega naj bi gradil tudi na dezin-^ ''branju, kar pa naj bi bilo vprašljivo zaradi ^Pitalske neustreznosti podjetja. Po prisilni po-1 ''Pavi bi delo izgubilo 115 delavcev, od tega ^ zb iz administracije. Za odpravnine pa naj bi a kar 92 milijonov tolarjev. 0 Brantovih besedah imajo banke (zlasti svoje terjatve zavarovane s hipotekami. Tako naj bi se zavaroval tudi Merkur. V razpravi seje oglasilo le nekaj upnikov, ki so vsi podprli predlog za stečaj. Le eden je opozoril, da bodo banke in Merkur s hipotekami dobili svoj denar, za druge upnike pa bo ostal le drobiž. Omenjali so tudi neenakost med upniki, saj naj bi nekateri v zameno že dobili objekte, drugi pa le ničvredne menice. Kritični so bili tudi do sestave upniškega odbora, ki naj bi ustrezal interesom nemoralnega Gradisovega vodstva. Eden od razpravljavcev je menil, da bi upniki svoje interese najbolje zavarovali z dokapitalizacijo. Ker so bili razpravljavci dokaj kritični do gos- podarske in obrtne zbornice, ki da ne ščitita njihovih interesov, je Stane Valič iz pravne službe GZS pojasnil vlogo svoje organizacije. Dejal je tudi, da naj bi delavci v primeru stečaja prejeli le sorazmerni del odpravnine, saj bi morali nositi del bremena. Udeleženci so izbrali skupino prostovoljcev, ki bo na sodišču skušala uveljaviti njihove interese in preprečiti namere Gradisovega vodstva. Predstavnikov Gradisovega sindikata na zboru ni bilo slišati, čeprav bi verjetno imeli kaj povedati (vsaj to, zakaj so tako dolgo tiho). F. K. Pripravlja se zakon o enakih možnostih moških in žensk Odbor ZSSS za enake možnosti je prejšnji četrtek organiziral pogovor z Uradom vlade RS za enake možnosti, ki ga vodi direktorica Mira Olup Umek. Kot nam je povedala Metka Roksandič, ki je v predsedstvu ZSSS odgovorna za to področje, so se organizatorji želeli dogovoriti o medsebojnem sodelovanju in skupnih aktivnostih obeh teles, ki skrbita za enakopravnost moških in žensk. Odbor pri ZSSS, vodi ga Romana Oman. je predstavil svoje ugotovitve glede nastajajočega zakona o delovnih razmerjih. Med njimi je tudi ta, da bo zakon omogočal posredno diskriminacijo med spoloma. O tem vprašanju se bodo predstavniki odbora pri ZSSS in vladnega urada še pogovarjali, še posebej po proučitvi konkretne prakse. Ni namreč pomembno le to, da v naše zakone prenesemo evropske usme- ritve, moramo jih tudi spoštovati. Govor je bil tudi o pripravi posebnega zakona o enakih možnostih, ki ga mora naša država sprejeti do konca leta 2002. Dušan Semolič, ki je pogovor tudi vodil, je poudaril, da želi ZSSS sodelovati že pri nastajanju tega zakona. Njegov cilj je zagotavljanje enakih možnosti tako moških kot žensk ne le pri delu, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Obe strani sta se dogovorili, da bodo predstavniki ZSSS lahko sodelovali v delovnih skupinah za posamezna vprašanja iz tega novega zakona. Tako v vladinem uradu kot v ZSSS menijo, da bi odbor za enake možnosti morali oblikovati tudi v državnem zboru. Sedaj ta vprašanja obravnava odbor za notranjo politiko, v katerem je to področje zato na stranskem tiru. F. K. Pogovor z Miroslavom Kočevarjem, predsednikom SKEI v Iskri Semič Se lahko predstavite, pred letom dni smo se pogovarjali še z vašim predhodnikom? Vlogo predsednika SKEI sem prevzel lani poleti, prej v sindikatu nisem bil aktiven. O tem sem kar nekaj časa premišljal. V podjetju pa imam kar dolgo kariero. Po osnovnem poklicu sem strojni tehnik, končal sem višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Zadnja leta sem bil vodja oddelka metalizacije. Kako gledate na svoje enoletno delo? Imam kar precej mešane občutke. Dokler nisi notri, gledaš na sindikat precej drugače, od zunaj se mi je sindikalno delo zdelo lažje. Koliko je v Iskri Semič zaposlenih in koliko vas je sindikalno organiziranih? Vseh skupaj nas je okroglih 1100, v SKEI pa 800. Presežnih delavcev še nismo odpuščali, le zaposlenim za določen čas pogodb nismo podaljšali. Prejemajo zaposleni plače in vse drugo po kolektivni pogodbi? Plače so tolikšne, kot določajo izhodišča iz tarifne priloge. Tolikšen je tudi regres, malica in povračilo stroškov prevoza na delo. Ker so izhodiščne plače dokaj nizke, prejema kakšnih 50 zaposlenih dodatek k plači, saj bi sicer zaslužili manj, kot znaša minimalna plača. Letos je podjetje izplačalo polovico regresa junija, četrtino avgusta, o zadnji četrtini pa se bo treba pogovarjati z novo upravo, kije ta teden zamenjala prejšnjo. Zakaj četrtina regresa še ni bila izplačana? Zlasti zaradi poslovnih rezultatov. Iskra Semič je zaradi zmanjšanja prodaje na dalnje-vzhodnih trgih letos poslovala na robu rdečih številk. Čeprav je tudi v začetku prejšnjih let prihajalo do zmanjšanja naročil, seje to po nekaj mesecih uredilo, letos pa je kriza trajala vse do jeseni. Z novo upravo bo treba poleg regresa začeti tudi pogovor o prosto-voljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Ste se o prostovoljnem zavarovanju pogovarjali že s prejšnjo upravo? Ko je SKEI lani začel to akcijo, smo o dodatnem pokojninskem zavarovanju na zborih informirali vse zaposlene. Ljudje so zamisel podprli, vendar zaradi poslovnih rezultatov do uresničitve ni prišlo. Bivši direktorje tudi rekel, da ni nobenega razloga, da bi bili pri tej obliki zavarovanja med prvimi v državi. Le- Miroslav Kočevar, predsednik SKEI v Iskri Semič tos pa pogovor o tem zaradi slabih poslovnih rezultatov sploh ni bil mogoč. Ste z novo upravo že imeli kakšen stik in kakšni so vaši prvi vtisi. Zamenjava uprave podjetja seje zgodila na seji nadzornega sveta 10. avgusta. Prvi mož je postal Karel Gerolt, člana uprave sta še Andreas Stettin in Stane Golobič, ki je bil delavski direktor že v prejšnji upravi. Dva dni kasneje je bil spoznavni sestanek, na katerega nas je bilo iz kolektiva povabljenih 18 članov širšega kolegija. Novi predsednik uprave je najprej predstavil svoje podjetje KuW, kije 89-odstotni lastnik Iskre Semič. Bil sem prijetno presenečen, saj je Gerolt govoril kar dobro po slovensko (sicer je Čeh z nemškim državljanstvom). Vse skupaj je bilo prijazno. Prvi občutek je kar dober. Kako pa je nemško podjetje prišlo do večinskega deleža? V javnosti je prevladovalo mnenje, da ste se temu dolgo upirali, da ste zaradi tega ustanovili še družbo pooblaščenko. Res smo se upirali kar leto dni. V družbi po-oblaščenki je bilo 28 odstotkov delnic. Ustanovljena je bila, da bi zaposleni skupaj z bivšimi delavci in upokojenci ohranili vsaj nadzorni paket. Z njo bi lahko uveljavljali svoj vpliv tudi na sejah skupščine in tudi v nadzornem svetu. Čeprav je prevzemanje kar prijazno, se ljudje bojijo Za pogovor smo se odločili zaradi tega, ker je Iskra Semič nedavno prešla v skoraj popolno last nemškega podjetja, s katerim je že poslovno sodelovala. Od sogovornika smo želeli zvedeti, kako je prevzem potekal in kaj lahko zaposleni pričakujejo. Iz njegovih odgovorov izhaja, da je bilo vse kar prijazno, novi predsednik uprave, prišel je iz Berlina, je na spoznavnem sestanku nove sodelavce nagovoril kar v slovenščini. Na kakšen način je prevzemnik uspel idejo podreti? . Nemško podjetje ima sedež v Berlinu in v odvisnih podjetij. Za nakup Iskrinih delnici prej so imeli 25,3-odstotni delež) so objnjn kar ugodno javno ponudbo. Vanjo so med d ^ gim zapisali, da želijo postati še konkuren nejši (to naj bi veljalo tudi za Iskro) na tovnem trgu. Poleg tega so želeli razširiti t ^ di asortiman ponudbe za svoje stranke in P dobiti dodatne zmogljivosti. Ponudba je n1^. vsekakor zelo korektna. KuW je že pr®J P nas kupoval naše filtrske kondenzatorje. L ^ Semič, ki proizvaja kakovostne izdelke, ohranila svojo blagovno znamko. Za deln so ponudili po 3050 tolarjev, prej je bilo ^ nje mogoče dobiti le 1200 do največ 1450 t larjev. Ponudba je bila uspešna, saj so de ^ ce prodali vsi, izjema je le Iskra ima 11,6-odstotni delež. Delnice ima tudi s kakšnih 50 malih delničarjev. _ . In kako so se odločali mali delničarjilP vodstvo družbepooblaščenke? . Ponudba za odkup je bila zelo ugodna in n1 ljudmi je kmalu prevladalo mnenje, da se sp|a prodati. Ku W je bil z družbo pooblaščenko popravljen podpisati tudi poseben sporazum,s terim bi pooblaščenka ohranila svoj vpliv-nudnik je bil pripravljen tudi jamčiti nesp menjeno ceno delnic za dve leti. In kaj je v tem položaju naredilo prejšnje vodstvo Iskre Semič? Čeprav je prevzem dolgo zavračalo, je US tovilo, da se sporazum med pooblaščenko ponudnikom splača podpisati. Kmalu za'e. je bil zbor zaposlenih, bivših zaposlenih^ upokojencev našega podjetja. Udeleženci ■ se odločali med možnostjo, da delnice prt’ dajo ali ohranijo v svoji lasti. Večina, naUin no 51,6 odstotka, seje odločila za Pr0^a^' Na podlagi glasovanja na tem zboru seje na.^ zorni svet pooblaščenke odločil za proda) svojih delnic. V začetku septembra je age^ cija za trg vrednostnih papirjev ugotovila, je javna ponudba uspela. Prevzem je ura no potrjen in KuW je postal 86,96-odsU)l1 lastnik. Ali to pomeni, da so delnice že menja* lastnika in da so ljudje zanje dobili denar? To se še ni zgodilo, saj mora odločitev o pr daji potrditi še skupščina pooblaščenke. To kasneje treba še likvidirati, za kar je pristoj sodišče. Če ne bo zapletov, bodo ljudje den dobili nekako v dveh mesecih, in to pove vsem, ki me o tem sprašujejo. Kaj pa se je zgodilo s prejšnjim predsednikom uprave Milanom Golobičem? Nadzorni svet gaje 10. septembra, ko je ih1 noval novo upravo, sporazumno razrešil- K*1, šne so njegove pravice, še ne vem, saj zap1-nika še ni. Kdaj bo novi lastnik prevzel tudi mesta v nadzornem svetu? V novem nadzornem svetu bo imel več' ski lastnik dva predstavnika, enega Iskra ding, tri člane pa zaposleni (sedaj so to M tin Sever, Radivoj Vrlinič in Iva Konda). SkJjP^ ščina je sklicana za 27. september in takrat D1 mo dobili nov nadzorni svet, dosedanjega J vodil Zvonko Ivanušič. Vzemimo si čas za učenje Piše: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS _ I /^ličnim življenjskim in delovnim izzivom ko sledimo le z nenehnim učenjem. Teori-■ Vsež'vljenjskosti učenja izhaja iz spoznanja. Je izobraževanje pogoj zadovoljnega in us-esnega življenja. Temeljno vodilo ZSSS pri j Pravi njenih izobraževalnih programov je pri-SAjanje družbenim spremembam. . elsžba pri dosedanjih oblikah izobraže-nJa kaže, da smo za sindikalne kadre in čla-^vetov delavcev in delavske predstavnike v uzomih svetih pripravljali zanimive in pridne programe. lo želimo tudi to jesen, za katero smo pri-av*li novo ponudbo, ki poleg standardnih pro-ramov vsebuje nekaj novosti. ' a področje soupravljanja bomo izvajali tri-evni seminar z naslovom Učinkovito sou-avljanje, izvajamo ga že od leta 1996, name-je zlasti članom svetov delavcev. Novost na tem področju je seminar Spre-enibe in dopolnitve zakona o gospodarskih ['zbali in zakona o sodelovanju delavcev jio' uPravljanju. Priporočamo ga predsedni-111 in članom svetov delavcev, delavskim ..stavnikom v nadzornih svetih in sindikal-^ zaupnikom. Po naročilu vodstev sindika-'Av UVnosti Slovenije, območnih organizacij jz ter sindikatov podjetij in zavodov bomo VuJali temeljni in nadaljevalni izobraževalni dik^tam Za s'n^‘^a*ne /auPn'*te 'n članc s'n- temeljnega programa je pridobitev os-vnega znanja za uspešno delo sindikalnih . tlstavnikov v organih sindikatov podjetij in j0 °dov (socialni dialog, organiziranost in de-vanje sindikata, delovna razmerja; osnove °ri('inike gospodarske družbe, kolektivne po-n. v. e> vodenje sestanka in delovne skupine, l komuniciranja med predstavniki sindi-a 'n delodajalci); cilj nadaljevalnega progra-aPaje poglobitev znanja, pridobljenega s te-^^nim programom, tudi seznanitev z aktu- alno sistemsko zakonodajo, makroekonomsko in plačno politiko, soupravljanjem v multinacionalkah, evropskimi sveti delavcev, državno ureditvijo ... Temeljni izobraževalni program izvajamo v obliki dvodnevnega seminarja, za nadaljevalnega pa smo pripravili tridnevni seminar. Za področje varnosti pri delu ponujamo dvodnevni seminar Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu. ki so se ga sindikalni zaupniki in člani svetov delavcev udeleževali že v prvem polletju letos. S področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja organiziramo enodnevni seminar Zagotovimo si varno starost. Udeležence želimo seznaniti s pravicami iz dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in nalogami sindikatov na tem področju. S področja financ smo pripravili nov program Letno poročilo - novosti. Zakon o gospodarskih družbah je precej spremenil poglavje o poslovnih knjigah in letnem poročilu. Vnesel je veliko določb o vodenju računov, revidiranju, javnem objavljanju, predpisal je tudi členitev bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter vrednotenje postavk v računovodskih izkazih. To vsebino bomo obravnavali na enodnevnem seminarju z elementi učne delavnice. Priporočamo ga sindikalnim zaupnikom in funk-cinarjem, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb in članom svetov delavcev. Nov program Vrhunska komunikacijska kultura bomo izvajali v obliki enodnevne učne delavnice. Poglavitno orodje sindikalnega dela je govorjena in pisana beseda, uporabljena: v pogajanjih, prepričevanjih, razlagah, utemeljitvah, analizah itd., za različne javnosti in neposredno ali posredno - preko medijev. Naslov nakazuje dvojno vsebino: po eni strani gre za kulturo - torej tudi etičnost in bonton, ki ju izkazujemo v sleherni komunikaciji, po drugi strani pa za podrobnejši vpogled v nekatere nove komunikacijske vzorce. Jesenski izobraževalni programi bomo v tehle rokih: • učinkovito soupravljanje od 8. do 10. oktobra in 4. do 6. decembra, • spremembe in dopolnitve ZGD in ZSDU 13. novembra, • temeljni in nadaljevalni program za sindikalne zaupnike in funkcionarje bomo izvajali le na podlagi naročil, • naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu 16. oktobra in 27. novembra, • zagotovimo si varno starost 6. novembra • letno poročilo - novosti 25. oktobra, • vrhunska komunikacijska kultura 19. novembra. Tečajev tujih jezikov ne bomo izvajali zaradi premajhnega zanimanja. Če se bo povpraševanje povečalo, jih bomo uvrstili v našo ponudbo za prvo polletje prihodnjega leta. Pripravljenih imamo še vrsto drugih izobraževalnih programov, o soupravljanju, pogajanjih (tudi videodelavnica), marketingu v sindikatih, partnerstvu pri upravljanju gospodarske družbe, sindikatih in vključevanju v EU. In kje boste lahko zvedeli še kaj več o naših izobraževalnih programih? Našo ponudbo bomo predstavili na spletni strani ZSSS: http://www.sindikat-zsss.si, kjer si boste lahko ogledali tudi vsebino posameznih programov in metode dela. Razpise naših izobraževalnih programov bomo objavljali v glasilu ZSSS Nova Delavska enotnost. Pripravili pa smo tudi posebno zgibanko, na katero smo med drugim zapisali, da se za naše programe odločite: • ker je izobraževanje pri nas cenejše, • ker so naši izobraževalni programi uporabni v praksi, • ker so naši predavatelji ne le odlični teoretiki, ampak tudi izkušeni praktiki, • ker naše izobraževanje prilagajamo posamez-nim ciljnim skupinam (sindikalnim zaupnikom, članom svetov delavcev idr.), • ker sledimo vsem novostim na področjih, ki jih morajo poznati vsi sindikalni zaupniki in funkcionarji. Sindikalnim zaupnikom, članom svetov delavcev in drugim se želimo zahvaliti za udeležbo in zaupanje v kakovost naše izobraževalne ponudbe. Zagotavljamo vam, da bomo tudi v prihodnje sledili potrebam in željam udeležencev izobraževalnih programov ZSSS. Veselimo se novega srečanja z vami. nova uprava tudi kaj napovedala, “en/mo presežne delavce? . 'jte takega se ni zgodilo. Povrh je bilo v po-d . “i za odkup jasno povedano, da se število s °vnih mest ne bo zmanjšalo. Napovedali pa s ’ te' bodo podobno kot v drugih podjetjih iz . Uve Iskre izločili stranske dejavnosti. To po-tla bodo varnostniki, kuharji in še nekateri yil|i samostojnim podjetnikom. 60 torej v proizvodnji ne bo nič sPremenilo? k tega pa ne morem reči, saj so lastniki s se-^ J Pripeljali tudi več strokovnjakov, ki že pro-uJejo poslovne listine in tudi organizacijo de- la. Verjetno bo prišlo do premeščanja vsaj dela zaposlenih znotraj podjetja. Je kolektiv strokovno usposobljen za tehnološko zahtevno proizvodnjo ? Mogoče je problem v tem, da je kolektiv v povprečju že star, povprečje je nad 40 let. Pri nas dela več kot polovica žensk, ki večinoma nimajo strokovne izobrazbe, delo pa obvladujejo. Proizvodni delavci so bili najbolj množično kadrovani v začetku 70 let in imajo zato večinoma po 25 ali več let delovne dobe v Iskri. In kaj ljudje pričakujejo od novega lastnika? Čeprav novi lastnik ne napoveduje nič drastičnega, je ljudi večinoma strah. Vedo namreč, da bo od uprave zahteval zlasti dobiček in da bo uprava zaradi njega morala delati tudi neprijetne poteze. Kljub temu sem prepričan, da se vsak lastnik zaveda, da zadovoljni delavci naredijo tudi več, kot se od njih pričakuje. Za uspešno podjetje so nujni tudi zadovoljni delavci. In kdaj se boste z novim predsednikom uprave srečali sindikalisti? Upam, da zelo kmalu. Takrat bom vedel povedati tudi kaj več. Zaenkrat pa sem optimist. Franček Kavčič Plače industrijskih delavcev so na psu Pogovarjali smo se s Francem Ketejem, predsednikom sindikata v ajdovski tovarni pohištva Lipa Franc Kete je predsednik sindikata Sinlesa Lipa iz Ajdovščine leto dni. Prejšnji predsednik je zapustil podjetje, pa so Keteja na seji izvršnega odbora na hitro 'določili’ za predsednika. Seveda ni novinec v sindikalnem delovanju, pred izvolitvijo je že nekaj let delal v izvršnem odboru sindikata. Zanima nas delovanje sindikata v podjetju, se pravi, kakšni so odnosi med sindikatom in upravo, odnosi do drugih sindikatov, če so v podjetju, do sveta delavcev, če je, in glavne naloge sindikata. Za uvod pa nas zanima, koliko je v podjetju zaposlenih ljudi in koliko od njih je članov vašega sindikata. Lipa ima zdaj 404 zaposlene delavce, sindikat pa je vseskozi samo eden - naš Sinles. Pred časom je sindikat Neodvisnost imel nekaj članov, pa so to bili večinoma starejši delavci, ki so se že upokojili. Tako je število članov drugih sindikatov v Lipi povsem zanemarljivo. Naš sindikat pa ima okoli 260 članov, tako rekoč vse zaposlene v proizvodnji in nekaj tudi iz uprave in priprave dela. Tako so tisti zaposleni, ki so lahko člani sindikata, tako rekoč vsi tudi včlanjeni v sindikat. Odnosi z vodstvom, pogoji dela sindikata? Korektni, ne morem se pritožiti. Vi ste neprofesionalni predsednik sindikata. Kako združujete redno delo in delovanje v sindikatu? Nekako se da uskladiti. Sem namreč vodja oddelka strugarne in delo organiziram tako, da gre oboje skupaj. Sestanke imamo v delovnem času, tu nam uprava ne dela nobenih težav. Z direktorjem sva se dogovorila, naj bi se za delovanje v sindikatu porabilo dve do pet ur mesečno. Za sestanke ali vašega časa, namenjenega sindikatu? Za vse skupaj je namenjenih pet ur mesečno. Koliko je tega časa, dovolj, premalo? Odvisno od dela, ki ga moramo kak mesec opraviti. Zato sindikalno literaturo prebiram doma, v svojem prostem času. Tudi dobivam jo na dom, ne v podjetje. Ali ima sindikat svojo pisarno? Ne. Člane sprejemam na svojem delovnem mestu oziroma ob pavzah; ker pa se srečujemo tudi v prostem času, se o temah iz podjetja pomenimo, če hočete, tudi ob kavi ali pivu. Sestanke sindikata pa imamo v sejni sobi podjetja. Kako gre Lipi poslovno ta hip? Koliko podatkov imate o poslovanju, koliko vam jih uprava posreduje? Prvih šest mesecev letos smo poslovali bolj slabo, z minusom; zdaj se obrača na bolje, saj delamo nadpovprečno veliko in vse tudi prodamo. Kako se gibljejo plače, po kolektivni pogodbi ali jo presegajo? Imate morda Franc Kete: S člani sindikata se o razmerah v podjetju pomenimo tudi v prostem času ob kavi ali pivu, saj se v Ajdovščini pogosto srečujemo. podjetniško kolektivno pogodbo, po kateri so plače kaj višje kot po panožni kolektivni pogodbi? Imamo podjetniško pogodbo, vendar so plače naravnane po kolektivni pogodbi dejavnosti. Regres pa dobivamo že leta redno izplačan v gotovini, v enem obroku. Ali uprava zaposlenim ob novem letu nameni kaj dodatka k plači, ali dobite božičnico? Lani je nismo dobili, ker smo končali z izgubo. Direktorje povedal, da bi jo rad dal, vendar nima kje vzeti denarja. Pred kratkim pa smo imeli z njim sestanek glede možnosti za letošnjo božičnico. Obljubil je, da trinajsta plača bo, če bodo rezultati takšni, kot se obetajo zdaj. Kako je z ozimnico? Z ozimnico se sindikat kar pridno in redno ukvarja. Zdaj bomo organizirali nakup krompirja, jabolk in še česa. Sindikat založi denar, delavci pa to vračajo v več mesečnih obrokih. Ker je denarja iz članarine sorazmerno malo, ga gre večina za takšne namene. Kaj pa dedek Mraz, dan žena, ali ta dva praznika stroškovno pokrije sindikat ali pa kaj primakne tudi uprava? Tu je sindikat sam. No, moram dodati, da se športno ne udejstvujemo, srečanja delavcev pa imamo samo za novo leto. Imeli pa smo letos izlet na Dunaj in člani sindikata so imeli pri plačilu popust. Nečlanom pa sindikat prizna enak popust kot članom za kosilo ali večerjo. S tem se sindikat tudi drugim pokaže v lepi, privlačni luči. Ljudje občutijo neposredno, da imajo od sindikata lahko korist. Počitniških kapacitet podjetje nima v#' Podjetje jih je ohranilo in v Nerezinah soi-e poletje zelo dobro zasedene, v Podčetrtku P'1 vse leto. Kako je sindikat zadovoljen z delom sveta delavcev? Kakšno je medsebojo0 sodelovanje? Sveta delavcev nismo ustanovili, kar je13 dev, ki bi jih moral ta predstavniški organza poslenih urejati z upravo, zmore urediti tudi s' dikat. Po svetu delavcev nikoli nismo čutili p1'1' trebe, saj so stiki tako med delavci in medzil poslenimi ter upravo dovolj pogosti in dou j Vsak oddelek ima mesečne sestanke, na kut rih dobi podatke o proizvodnji, zaposleno5’1' koliko smo ustvarili bruto dohodka, kako don je bila odprema izdelkov, in o planu za v pnj hodnje. Povedo si o težavah in jih skušajo1* šiti; če gre za večje težave, se obrnejo name J j na kakega drugega člana izvršnega odbora. Tu*1 to gre pri nas. Kako dobro, kako pogosto sodelujete! imate stike s sekretarjem medobčinsl sprejmemo neizogibno: izdelek pač mora bitij” rejen do določenega roka. Vemo tudi, da za taksi nujo ni kriva slaba organizacija proizvodnje’ Kaj bi še dodali? Mislim, da bi ZSSS morala močneje pri”' niti na delodajalce in izboriti višje tarifne nove v kolektivnih pogodbah gospodarskih javnosti. Državni uslužbenci, katerih sindik'1 ti so tudi v ZSSS, se lahko zaradi plač čisto dj” gače pogajajo kakor delavci oziroma njihovi si” dikati v industriji. Razlika v plačah med delav” v podjetjih in tistimi v državnih službah je očit” v škodo zaposlenih v industriji. Mi pa nav5” zadnje le delamo tudi za njih. Zato apeliram P zvezo in rose, naj si prizadevajo za zvišanje & lavskih plač. B- Na mednarodnem obrtnem sejmu so govorili tudi o finančni nedisciplini Celju so konec prejšnjega tedna odprli mednarodni obrtni sejem (MOS), v okviru aterega na 60.000 kvadratnih metrih sejemskih Površin razstavlja 1758 razstavljavcev iz 30 držav. b otvoritvi so spregovorili najvidnejši vOdstavniki obrtne zbornice in predsednik vlade r> Janez Drnovšek. Ker se njihove besede anašajo tudi na položaj zaposlenih v obrti in vsem Gospodarstvu, povzemamo najzanimivejše. Predsednik upravnega odbora Obrtne zbor-t »ee Slovenije Stanislav Krambergerje bil kri-en do tistih, ki so najbolj odgovorni za raz- J UiaiP.O« crrversforctv/o in <\hrti \/ Vo n do tistih, ki so najbolj odgov J nialega gospodarstva in obrti v Sloveniji. v° njegovih besedah bi bil že čas. da bi drža-Prisluhnila problemom in opozorilom dela gospodarstva, ki daje delo in kruh 285.000 Iju-'d- Opozoril je tudi na premalo domišljene ikonske rešitve o obrti, posebej pa je bil kri-vCen do pravne države, ki dopušča nespošto- predpisov. Tudi antibirokratski program . dnikom in podjetnikom vsaj zaenkrat ni olaj-a| Poslovanja. Kramberger se je zavzel tudi za razvoj dual-8a sistema poklicnega izobraževanja, ki da po-ebuje nov impulz. Po njegovih besedah je tre-odpraviti dva programa poklicnega izobraže-‘inJa in zagotoviti državne štipendije za defi-'tarne poklice. Država naj bi delodajalce, ki so i. er|ili učne pogodbe z vajenci, načrtno stimu-a*a, saj je dualni sistem zanje veliko finanč- ,° breme. Tudi vezi med šolami in delodajalci 'bilo treba še okrepiti. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha r | Pa je dejal, da si zbornica že desetletje pri-^ueva za finančno disciplino. “Čeprav nas je .Pred leti finančni minister Mitja Gaspari pre-, ceval, da bodo red vzpostavile razmere na trgu, I .t° ni res,” je dejal Grah in obtožil državo, da ai sama zamuja s plačili. Po njegovih besedah k° kot slovenski obrtniki tudi tuji strokovnja-"gotavljajo, da so pri nas dolžniki bolje zaš-i en‘ kot upniki, zato je nujno spremeniti za- Konodajo. , ^irah je bil kritičen tudi do novega pokojnin-I ®ga zakona, ki postavlja v neenakopraven po-''UJ samozaposlene. Na zahtevo članstva je obrt-d zpomica že vložila pobudo za oceno ustav-°sti posameznih členov tega zakona. “Od vla-Joče koalicije upravičeno pričakujemo, da bo ‘sluhnila našim argumentom in odpravila na- j. Lko’ ki je bila storjena pri pripravi pokojnin- zakona,” je dejal Grah. Ko je spregovoril o razpravah o novem zako-u 0 delovnih razmerjih je vlado in državni zbor . zval naj pripravita in sprejmeta takšen zakon, Ia bo sprejemljiv tako za delodajalce kot delavce I bo spodbujal konkurenčnost, zaposlovanje de-Vcev ter tuja vlaganja v naše gospodarstvo. Gle-® Zakona o zdravju in varnosti pri delu pa v obrtni . 0rnici pričakujejo, da bodo iz njega izvzeti sa-''stojni podjetniki, ki delajo sami. Vlado je pozval, naj se zavzema za ukinitev .^atorija na prost pretok delovne sile. Slovenski tr ^Riki morajo imeti prost dostop do evropskega ®a> da bodo lahko tam delali in ustvarjali. Predsednik vlade Janez Drnovšek je najprej dejal, da se slovenski obrtniki uspešno kosajo z vedno novimi izzivi in konkurenco. Po njegovih besedah se slovensko gospodarstvo glede na evropska in svetovna gibanja letos sorazmerno dobro razvija. “V letošnjem proračunu skušamo dati poseben poudarek finančni trdnosti in perspektivi,” je dejal Drnovšek. “Slovenija mora imeti dovolj trdno proračunsko javnofinančno situacijo, da nas krize, do katerih lahko pride v našem okolju in na svetovnih trgih, ne bi pretirano prizadele. Upam, da bomo pri tem povsod našli dovolj preudarne sogovornike, zlasti med socialnimi partnerji. Zavedati seje potrebno, da danes zmernost pri različnih zahtevkih, tudi za plače, pomeni več za prihodnost. Pomeni normalen razvoj tudi jutri.” Razpravo o antibirokratskem programu so predstavniki obrtnikov in vlade nadaljevali še na posvetovanju. Predstavniki obrtne zbornice so ponovili očitke na račun države. Drnovšek pa je dejal, da bodo pristojna ministrstva nadaljevala na celjskem sejmu začeti dialog z obrtniki, sam pa bo čez mesec dni od njih zahteval poročilo. Po Drnovškovih besedah vlada pripravlja rešitve v zvezi s finančno nedisciplino, ki bodo sklad- Na sejmišču je tudi lično urejena dvorana, v kateri se predstavljajo šole, ki sodelujejo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja. ne s smernicami Evropske unije. Zagotovil je, da bo sprejemanje proračuna postalo redno in da bo tudi država postala bolj zanesljiv in reden plačnik. V zvezi s sprejemanjem nove delovne zakonodaje pa je povedal, da se tudi Evropa želi čim bolj približati ameriškim zakonom, ki omogočajo večjo delovno fleksibilnost. Tudi Drnovšek je menil, daje sedemletno prehodno obdobje za prost pretok ljudi in storitev za Slovenijo krivično, sprejeto pa je bilo zaradi drugih držav kandidatk. Zato bo Slovenija o tem vprašanju poskušala doseči sporazum z vsako državo članico Evropske unije posebej. Minister za delo Vlado Dimovski je povedal.da gredo usklajevanja besedila zakona o delovnih razmerjih s socialnimi partnerji h koncu. Mogoče je pričakovati, da bodo zaključena že sredi oktobra. Tovarna vozil Maribor kmalu v obnovljenih prostorih Obnova stare proizvodne dvorane na lokaciji nekdanjega Tama, v kateri bo Tovarna vozil Maribor organizirala proizvodnjo mini in midi avtobusov, namenskih tovornih vozil in traktorjev, poteka po terminskem planu. Po besedah pristojnih bo otvoritev nove Tovarne vozil Maribor predvidoma konec tega meseca. Največ gradbenih del pri prenovi proizvodnih prostorov Tovarne vozil Maribor izvaja Vegrad iz Velenja, strojne in elektro instalacije pa montirajo delavci IMP iz Ljubljane. Prenova proizvodnih prostorov bo predvidoma stala okoli 15 milijonov mark, celotna investicija pa okoli 26,5 milijona mark. V Tovarni vozil Maribor, ki se je razvila iz enega od MPP podjetij, je od 30. maja zaposlenih 165 delavcev. Ko bo v tovarni dosežena optimalna proizvodnja, kar naj bi se zgodilo leta 2005, bodo letno proizvedli 350 mini in midi avtobusov, 150 namenskih vozil in 180 traktorjev, kijih bodo prodajali doma in v tujini, še zlasti na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Do konca letošnjega leta pa nameravajo izdelati 100 avtobusov, 120 tovornjakov in 150 zglobnih traktorjev znamke Hoder. Pogovor s sekretarko območnega odbora STUPIS-a v Podravju Branko Jurak Tekstilna industrija v Podravju še naprej umira na obroke V Mariboru in vsem Podravju sta gospodarska kriza in tranzicija najbolj prizadeli tekstilno in usnjarskopredelovalno industrijo. Zaradi številnih stečajev in prisilnih poravnav se je število zaposlenih zmanjšalo več kot za polovico. Kakšen je položaj delavcev v tekstilni industriji v Podravju? Ali se razmere izboljšujejo ali se še naprej zaostrujejo? Kakšna je perspektiva tekstilne industrije? O teh in drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali s sekretarko območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Podravju Branko Jurak. “Žal se razmere v tekstilni in us-njarskopredelovalni industriji na našem območju še naprej zaostrujejo. Številna podjetja pestijo likvidnostne in druge težave, še naprej se zmanjšuje število delovnih mest. Val stečajev v panogi se žal še ni ustavil,” pojasnjuje Branka Jurak. “Od leta 1989 do danes so morala v stečaj številna podjetja iz naše panoge,iz katerih smo zastopali 7300 naših članov. Po vrsti so bila: Avtotap (49 članov), Cap-rice Lenart (346), Galia Style (23), Tovarna obutve Lilet (553), Me-rinka Melinda (24), Merinka Ma-tair (69), MTT Tovarna tkanin Melje (967), MTT Predilnica, MTT Tkanine (255), O - Moda 33 (141), PIK Exclusive (246), PIK Junior (376), Tabor in Commerce (85), TI MIT (52), Tekstilna tovarna Tabor (689), Toko Domžale (28), Trend Form (201), Oblačila Stessl (25), Moda (180)” pojasnjuje Jurakova. “Poleg tega pa so morala v prisilno poravnavo podjetja Moda Lotus (96 članov), Merinka Maribor (3), Merinka Merikop (39), Merinka Tkanina (35), MTT Tovarna tkanin Melje (1261), Peko (163), PIK d. d. (352), Svila d. d. (238) in Tekstilna tovarna Tabor (689).” “Ocenjujemo, da so stečaji in prisilne poravnave prizadele več kot 10.000 tekstilnih delavcev, medtem ko seje število delovnih mest zmanjšalo za 7000 do 8000. Zdaj je v tekstilni in usnjar-skopredelovalni industriji na našem območju le še 2000 do 2500 delovnih mest. Davek, ki so ga v času tranzicije plačali tekstilni delavci na našem območju je naravnost grozljiv.” Katera tekstilna podjetja v Podravju pravzaprav še sploh poslujejo? “Nekaj podjetij je uspelo prebroditi krizne čase. Med njimi so Tovarna sukanca in trakov. Teksta, Merinka d. d., MTT Tkanine, Svila, PIK Tekstil, PIK d. d.. Oblazinjeno pohištvo Razgoršek, Texpim Slovenska Bistrica, Tekstil pletilstvo Prosenjakovci - enota Ormož, novoustanovljeno podjetje Encho Sen, Caprice Lenart in še nekatera,” pojasnjuje Jurakova. “Mnoga od teh podjetij so zrasla iz zdravih jeder propadlih tovarn, marsikatero med njimi pa se ponovno srečuje s težavami. Nekatera podjetja pa na srečo dosegajo tudi dobre poslovne rezultate in se uspešno razvijajo. Žal so takšna v manjšini.” Delavci se bojijo za delovna mesta Kako pa je s poslovno enoto novomeškega podjetja Pomada na Taboru, kjer delavci več mesecev niso prejeli plač? “Podjetje še živi, čeprav so se domala vsi delavci na osnovi odločbe inšpekcije za delo prijavili na zavodu za zaposlovanje. Delavci so izkoristili možnost razveze delovnega razmerja, ki jo daje zakon vsem tistim, ki več kot tri mesece niso dobili plač. Podjetje, ki delavcem ogromno dolguje iz naslova neizplačanih plač in drugih prejemkov, pa še vedno ni šlo v stečaj,” pojasnjuje Jurakova. Ta čas imajo po besedah Jurakove največ problemov delavci v ormoški enoti podjetja Tekstil pletilstvo Prosenjakovci. “Podjetje ne spoštuje kolektivne pogodbe, poleg tega pa morajo delavci delati Branka Jurak: Naš sindikat je v stečajih in prisilnih poravnavah v minulem desetletju zastopal okoli 7300 tekstilnih delavcev. v podaljšanem delovnem času. Sindikat je novega direktorja opozoril na kršitve, vendar ni reagiral. Zato gaje naš območni odbor prijavil inšpekciji za delo. Konec avgusta je inšpekcija opravila izredni pregled. Zdaj so delavci v precepu, saj se bojijo, da bo matično podjetje, če bodo terjali svoje pravice, enoto kar ukinilo. Delavci so pred dilemo, ali terjati spoštovanje kolektivne pogodbe in prevzeti riziko za morebitno ukinitev delovnih mest, ali potrpeti in pristajati na kršitve svojih temeljnih pravic. Žalostno je, da se delavci sploh lahko znajdejo v takšni dilemi, ki zelo zgovorno kaže na težke razmere v tekstilni panogi.” Kako delodajalci spoštujejo kolektivno pogodbo? “V večjih podjetjih prejemajo delavci praviloma plače po kolektivni pogodbi. Večji problem pa je pri manjših delodajalcih, kjer je zaposlenih tudi manj delavcev. V takšnih podjetjih je kršitev kolektivne pogodbe več, vendar se delavci marsikdaj ne upajo potegnili za svoje pravice, ker se bojijo za delovna mesta. Ob tem velja spomniti, da delodajalci zaposlujejo delavce v glavnem samo za določen čas. To velja tudi za celotno tekstilno in usnjarskopredelovalno panogo, še zlasti pa za manjša zasebna podjetja,” pojas- njuje Jurakova. “Kolikor niije zna. no, z regresom za malico delav nimajo problemov v nobene' tekstilnem podjetju na območju pri vračilu potnih stroškov za prevoz na delo in z dela pa se,v ne katerih podjetjih že zatika. Problematično del° v podaljšanem delovnem času Včasih so tekstilni delavci'! Mariboru bolj glasno opozarja na kršitve svojih pravic. Ali da nes ni več tako? “V velikih so s« tekstilni delavci zares odločno D° rili za svoje pravice. Na JjonC osemdesetih let so se pridružil' ce lo delavcem iz Tama in nekatC' drugih podjetij, ki so več dni množično demonstrirali v sre<^j. mesta. Delavci so se v velikih p00 jetjih počutili bolj varne, čepm se je kasneje izkazalo, da so n' delovna mesta v številnih vel'10 sistemih na zelo majavih nogan^ Tekstilni delavci so se prept08 počutili močne, tudi zaradi tcga-ker jih je bilo veliko. Sedaj P*1^ mnogi bojijo za svoja delov * mesta ter raje molčijo in poKP1 jo, četudi jim delodajalec krat' ^ meljne pravice iz delovneg razmerja.” . Jurakova opozarja še na eno o liko kršenja delavskih pravic, je v tekstilni industriji čedalje hm pogosta. Gre za delo v podaljsa. nem delovnem času, ko delav po končanem rednem delovne času delajo še naprej, delodaj lec pa jim ne plača nadur, pae P proizvedene izdelke upošteva P izračunu njihove norme. Ker danes norme v številnih tekstil'1, tovarnah in podjetjih nerealno šoke, to praktično pomeni, da s ^ vilne delavke in delavci delajo P| 10 in več ur na dan, za to pa dc hiir\ c ti mr* nvlnn nlti/^n 7'A I Pomanjkanje novil1 tehnologij in programov Kakšno perspektivo ima tej^ tilna industrija v Podravju? tekstilni panogi na našem obm00 ju še ni videti kakšnih novih p|0 gramov. Večina podjetij dela za i voz, vendar pa na tujih trgih411 segajo prenizke cene - tudi za'0' ker nimajo lastnih blagovn' znamk. Tekstilna podjetja na žišču nastopajo sama in n1 vključena v večje sisteme oZ'r^j ma takoi menovane grozde,” P'J Jurakova. “Očitnoje tekstilna '4 dustrija v Podravju še vedno v P' fazi prestrukturiranja. To je faZ PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Vajenstvo in pokojninska doba Vprašanje: V letih od 1967 do 1970 sem obiskovala gostinsko šolo v Ljubljani. Pouk se je delil na teoretični in na praktični del. V času prakse sem delala kot vajenka v re-i.. stavraciji Urška, v hotelu Bellevue in v bi- •*u Jadran na Miklošičevi cesti. Za te mesece me je zdravstveno avarovala Gostinska šola na Poljanah. Kljub temu, da sem ime-delovno knjižico, se mi to obdobje vanjo ni vpisalo. Zanima me, 1dobo lahko uveljavljam in kako. Odgovor: Vajenska doba se po predpisih o poklicnem in strokov-i enj izobraževanju prizna v polovičnem trajanju v pokojninsko do-. sele po letu 1996. Seveda se na mesečno nagrado, ki jo prejme va-nec, odvajajo tudi prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko Mirovanje. Prispevke skupaj plačujeta izplačevalec mesečne nagrade n Proračun Republike Slovenije. vajenske dobe ni mogoče uveljavljati za nazaj za leta 1967-1970. Če j-^reč delovno razmerje ni bilo sklenjeno in na tej podlagi prispev-za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili naka-vani, tudi ni mogoče uveljavljati pokojninske dobe za ta čas. Po tre-. Puh predpisih časa vajenstva tudi ni mogoče dokupiti za nazaj. Dokup v Za nazaj zaenkrat možen le za čas uspešno zaključenega rednega udija na višjih in visokih šolah. Podjet ja opuščajo stare proiz- •ilna °dne programe in zastarelo teh-Plogijo. Podjetja pa večinoma še £o začela smelo uvajati nove enologije in nove proizvodne Agrarne. Podjetja se tudi ne ..nžujejo, pač pa se poskuša re-i P' vsako zase kakor ve in zna. Po-tega pa imajo nekatera teks-Podjetja težave s tekočim potovanjem in jim zmanjkuje ča-za ukvarjanje z razvojnimi ■ pfašanji. Zato marsikatero pod-'Je tudi ne more izkoristiti raz-^ojnih vzpodbud, kijih država popi" na razpisih. Mnoga tekstil-Podjetja ne morejo sodelova-na teh razpisih tudi zaradi te-’ ker nimajo dovolj lastnih sred- stev za financiranje razvoja, kar [p Predpogoj za pridobitev držav 'P spodbud.” "o drugi strani pa se tekstilna , oizvodnja v svetu seli na trge l^ jZnjevzhodnih in azijskih držav, Jer je delovna sila cenejša. Ta end je, kakor pravi Jurakova, P"zen tudi pri nas. l+UPIS se bori za *°ljši ekonomski 1)0 loža j delavcev jjJ^ako pa delavcem pomaga ^ Upis? “Naš sindikat si seve-na vse načine prizadeva za čim ('.iši ekonomski in socialni po- ložaj delavcev, še zlasti pa, da delodajalci ne bi kršili veljavne kolektivne pogodbe. Našim podružnicam in članom v podjetjih po strokovni plati pomagamo pri pogajanjih. Če delavci s pogajanji ne morejo uveljaviti svojih zakonitih pravic, jim pomagamo tudi pri organizaciji in izvedbi stavke. Po drugi strani pa skrbimo tudi za usposabljanje članov in zaupnikov, zastopamo jih tudi v delovnih sporih. Če se delavci znajdejo v stiski in ne prejemajo plač, kakor se je to zgodilo v primeru poslovne enote Pomada, pa naš sindikat svojim članom priskoči na pomoč tudi s sindikalno solidarnostno pomočjo,” pravi Jurakova. Kako pa je z več tisoč delavci, ki so v minulih letih izgubili delo in zaposlitev v tekstilni industriji v Podravju? “Nekateri so že v pokoju, le malo jih je našlo novo zaposlitev v tekstilni industriji, mnogi pa so še vedno na zavodu za zaposlovanje. Mlajši so se prekvalificirali ali dokvalificirali in se zaposlili v storitvenih dejavnostih, zlasti v varnostnih službah, čistilnih servisih in podobno. Socialne probleme, ki so posledica propada številnih tekstilnih podjetij, pa v Mariboru in Podravju še vedno krepko občutimo.” T. K. Sindikalna lista September 2001 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.077,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.447,00 2. Kilometrina (od 20.3.2001 dalje) 51,72 51,72 (od 3.4.2001 dalje) 52,83 52,83 (od 18.4.2001 dalje) 55,23 55,23 (od 3.5.2001 dalje) 56,97 56,97 (od 15.5.2001 dalje) 58,44 58,44 (od 12.6.2001 dalje) 55,41 55,41 (od 27.6.2001 dalje) 53,67 53,67 (od 1.7.2001 dalje) 51,72 51,72 (od 10.7.2001 dalje) 51,66 51,66 (od 18.9.2001 dalje) 53,97 53,97 3. Ločeno življenje" 83.571,00 60.671,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 645,00 645,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 63.181,00 51.005,00 - za 20 let 94.772,00 76,507,00 -za 30 let 126.362,00 102.009,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 418.852,00 628.032,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 125.356.00 62.768.00 102.009,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2001) 92.186,00 92.186,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2001) 46.319,00 46.319,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 117.298,00 -ali največ 147.372,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Devetnajsto srečanje obrtnih delavcev Slovenije Praznik za več kot 2000 zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu Na letališču v Levcu pri Celju je bilo minulo soboto že 19. srečanje obrtnih delavcev Slovenije, ki gaje skupaj s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih organiziral republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije. Na srečanju seje zbralo več kot 2000 udeležencev iz vse države, pridružili so se jim številni gosti. Udeleženci so si najprej ogledali 34. mednarodni obrtni sejem v Celju, na letališču v Levcu pa sojih s svojo veselo in poskočno glasbo pričakale članice ansambla Mlade frajle. Udeležence je pozdravil predsednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar, ki je najprej ugodno ocenil tisto, kar je na sejmu v Celju slovenska obrt postavila na ogled. “Če bi pri ogledu izdelkov na letošnjem sejmu prezrli napis oziroma naziv proizvajalca, ne bi mogli ugotoviti ali sojih proizvedli tuji ali domači obrtniki oziroma samostojni podjetniki,” je dejal Jančar. Po njegovih besedah to dokazuje, da naša obrt drži korak s konkurenti v najbolj razvitih evropskih državah. Kakor je dejal Jančar, tudi statistika kaže obetavne kazalce o razvoju obrti. “V odnosu na druge gospodarske dejavnosti izkazujeta obrt in drobno gospodarstvo največjo dinamiko nastajajočih podjetij, precejšnjo stopnjo rasti v družbenem proizvodu, največji odstotek rasti zaposlovanja in veliko tehnološko kreativnost in inovativnost. Poleg tega pa je še veliko drugih kazalcev razvoja, pri katerih prednjačijo mali podjetniki.” “V Sindikatu obrtnih delavcev Slovenije ocenjujemo, da bi tem ugodnim razvojnim trendom na področju obrtništva in malega gospodarstva morala v večji meri slediti tudi krepitev materialnega položaja delavcev ter večja urejenost in stabilnost delovnih razmerij. Za dosego teh ciljev je pravi trenutek sedaj, ko se z Združenjem delodajalcev Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije pogajamo za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci,” je poudaril Jančar. Po njegovih besedah si pogajalska skupina sindikata prizadeva, da bi pri partnerjih dozorelo spoznanje o potrebnosti uravnotežene skrbi za vlaganja v stvari in ljudi hkrati. Za- vzel seje tudi za ustrezno skrb za razvoj in izvajanje dualnega sistema poklicnega izobraževanja, ki mora temeljiti na urejenih odnosih med socialnimi partnerji. Na končuje Jančar izrazil željo, da bi srečanje, kije hkrati tudi praznik vseh zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu, s skupnimi močmi ohranili in Srečanje so za izmenjavo mnenj izkoristili tudi predstavniki sindikatov in delodajalcev. zitivno vlogo in veliko delo, ki so ga od svoj ustanovitve do danes opravili skladi za izobfj* ževanje delavcev pri samostojnih podjetnik' ■ saj seje z njihovo pomočjo doicvaliticiralo. Pre kvalificiralo in dodatno izobrazilo in usp°s0 bilo na tisoče delavcev zaposlenih pri obrt kih in samostojnih podjetnikih. Zato lahko skladi, ki jih upravljajo predstavniki delo 1 jalcev in sindikatov, služijo za zgled socialn' partnerjem v drugih gospodarskih panog®1- Priznanja in nagrade Tudi letos so na srečanju najbolj prizade nim in uspešnim sindikalnim zaupnikoiri P delili priznanja in plakete Sindikata obrtnih ^ lavcev Slovenije. Priznanje s plaketo, ki staj ^ ga izročila Peter Jančar in Dušan Semolič-s prejeli Miran Lipovec iz družbe Aero-pohyi Fotografija ne laže: čeprav ni imela lahkega dela, saj so bile vse kandidatke nadvse simpatične, se komisija pri izboru miss ni zmotila! razvijali tudi v bodoče. Zato je vse udeležence letošnjega srečanja povabil tudi na jubilejno 20. srečanje obrtnih delavcev Slovenije naslednje leto na istem mestu. Udeležencem je spregovoril tudi predsednik koordinacijskega odbora skladov za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih iz vse Slovenije Dušan Kravos. Opozoril je na po- O vlogi in uspehih skladov za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih je spregovoril Dušan Kravos, mikrofon mu je podržal Boris Kopitar. Priznanja v prave roke Miran Lipovec iz Ljubljane si kot sind' kalni zaupnik v svojem delovnem okolju i širše prizadeva za uveljavitev sindikata v spr£ menjenih družbenih razmerah. Pri svojem de lovanju je vztrajen in nepopustljiv, še zU>s ko gre za uveljavljanje pravic delavcev. Branislav Kovjanič iz Maribora že vrs to let skrbi za obveščenost in osveščanje svoji1 sodelavk in sodelavcev o vsem, kar je za poslene najbolj pomembno. Ker dela v druZD za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov, je nj® govo sindikalno delo v marsičem /.ahtevnejs kot v drugih podjetjih, kljub temu pa ga ze lo dobro in uspešno opravlja ter se dosledu0 bori za pravice delavcev. Alojz Špik iz Krope je med sodelavci c® njen kot strokovnjak in sindikalni zaupf"1^ Zaradi skrbi za izboljšanje socialnega in n1‘! terialnega položaja delavcev uživa med nj mi veliko zaupanje, kar se je pokazalo ta med reorganizacijo sindikata v družbi, kos se na njegov poziv vsi zaposleni včlanili v S1' dikat obrtnih delavcev. "*•“ Se ekonomski položaj delavcev v obrti Izboljšuje? . | zadnjem desetletju seje izjemno pove-v.'° število samostojnih podjetnikov in manj-.11 družb, ki iz leta v leto zagotavljajo delo kruh večjemu številu delavcev. Kako seje em času spreminjal ekonomski položaj de-vcev v obrti, smo se pogovarjali z delavci , 0°rti, ki so se udeležili srečanja obrtnih dedcev v Levcu pri Celju. Stanislav Železnik, Novo mesto: V obratovalnici, kjer delam, se položaj delavcev izboljšuje. Plače prejemamo po kolektivni pogodbi, enako pa velja tudi za regres za letni dopust, za regres za malico in za prevozne stroške. De- . dajalec skrbi tudi za arnost in zdravje pri e'u, zato imamo ved-0 na razpolago dovolj pitnih sredstev. Naš p odajalec spoštuje Aktivno pogodbo. V®stta Inkret, Celje: ■ > ’ naši obratovalnici e Položaj delavcev sta- bilen. Plače, regres za letni dopust, regres za malico, povračilo prevoznih stroškov in druge pravice imamo urejene po kolektivni pogodbi. V marsikateri obratovalnici pa se delavci še srečujejo s težavami. Alojz Lenart, Maribor: Zdi se mi, da se razmere v obrti hitreje spreminjajo na bolje, kot se izboljšuje položaj delavcev. Plače v obrti in drobnem gospodarstvu so še vedno preskromne. Sam delam v skladišču. Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljen, s plačo pa ne. Mislim, da so se razmere v obrti toliko izboljšale, da bi lahko tudi delavci prejemali višje plače. Milan Ratajc, Celje: Položaj delavcev v obrti se v zadnjih letih ni bistveno spremenil. Majhna podjetja in obratovalnice bolj čutijo nihanja na trgu kot velika podjetja. V obratovalnici, kjer delam, imamo delavci vse pravice, kot so opredeljene v kolektivni pogodbi. Nevenka Kariž, Koper: Ekonomski položaj obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev ni rožnat, saj je konkurenca na trgu v času globalizacije čedalje hujša. Sama delam v urarski dejavnosti, ki se srečuje z velikimi težavami. Reči pa moram, da imam z delodajalcem, pri katerem sem zaposlena že 36 let, urejene odnose. V marsikateri obratovalnici pa so delavci v nezavidljivem položaju, saj številni delodajalci zaposlujejo samo za določen čas. Branislav Kovjanič, Maribor: Ekonomski položaj delavcev v obrti še ni ustrezen, saj so plače premajhne, da bi lahko delavci z njimi brez problemov preživljali svoje družine. Seveda so tudi izjeme. Vendar pa se položaj dejavnosti in gospodarstva izboljšuje hitreje kot ekonomski položaj delavcev. To bi bilo treba upoštevati pri pogajanjih o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe. T. K. r^1 iz Ljubljane, Branislav Kovjanič iz ma-II 0rskega podjetja za rehabilitacijo in zapos-bc7 'nva'idov Bodočnost in Alojz Špik iz druž-lQ iz Krope. Ob desetletnici svojega de-, Vanja je priznanja podelil tudi koordinacij-1 odbor skladov za izobraževanje pri samotnih podjetnikih iz vse Slovenije. Priznanje vJ prejela predsednik koordinacije Dušan Kra-ii^’ k' je tudi predsednik upravnega odbora a za izobraževanje delavcev pri samostoj- Sklad, Podjetnikih v Ljubljani (priznanje mu je izročil dolgoletni predsednik koordinacije Franci Muršič), in Sindikat obrtnih delavcev Slovenije. Družabni program srečanja je domiselno povezoval Boris Kopitar, ki je skupaj z Alfi jem Nipičem tudi sam zapel nekaj domačih viž. Organizatorji so izvedli tudi izbor miss in mistra srečanja, ob čemer so se obiskovalci dodobra nasmejali, saj so mnoge tekmovalke pokazale veliko duhovitosti, domiselnosti in gole kože, tekmovalci pa seveda za njimi niso prav nič zaostajali. Udeleženci srečanja so vse, ki so zbrali pogum in sodelovali v izboru, nagradili z aplauzom, naslova miss in mistra pa sta tokrat odšla na Štajersko. Udeleženci srečanja so se lahko dvignili z balonom, poleteli s helikopterjem, zajahali konja ali se popeljali po letališču z malim traktorjem. Mnogi so tudi zaplesali. Ob glasbi, plesu in prijetnem druženju se je srečanje nadaljevalo dolgo v noč. T. K. Nihče ni ostal lačen in žejen. Deseta obletnica Delavske hranilnice Primerljivi z bančnim okoljem V festivalni dvorani v Ljubljani je bila prejšnjo soboto proslava ob deseti obletnici Delavske hranilnice. Prijaznemu vabilu seje odzvalo 260 gostov, delničarjev, varčevalcev, deponentov in drugih poslovnih partnerjev. Med njimi je bil tudi Samo Nučič, namestnik guvernerja Banke Slovenije. Za kulturno doživetje sta poskrbela oktet Raskovec iz. Vrhnike in igralec MGL Gašper Tič. Uprava hranilnice je najzvestejšim varčevalcem podelila priznanja, prejel gaje tudi Jože Stegne, ki hranilnico vodi od ustanovitve. Ponosni na prehojeno pot (Poudarki iz govora Jožeta Stegneta, predsednika uprave, na proslavi ob 10. obletnici Delavske hranilnice) Bili smo med petnajstimi hranilnicami v samostojni slovenski državi. Veliko je bilo obetov in tihih načrtov, ki jih večina hranilnic ni zmogla uresničiti. Nam je uspelo. Brez izkušenj in deloma tudi v naprej znanih komitentov in obljubljenih virov sredstev smo se v inflacijskih razmerah leta 1991 lotili izziva. Spominjam se, kako smo se veselili prvega deponenta, prvega varčevalca, prvih sto in vsakih naslednjih sto milijonov bilančne vsote. Varčevalca in deponenta si je potrebno pridobiti. Vsaka naša nova stranka je bila dan prej komitent nekoga drugega. Bančni trg deluje po principu Ponudi - prepričaj - dam, spremljajo ga konkurenčnost ponudbe, varnost vlog in zaupanje v institucijo. Uspeli smo zaradi 27 ustanoviteljev, prvih družbenikov, ki so verjeli projektu Hranilnica. V takratnih nestabilnih razmerah so podprli zamisel o ustanovitvi naše hranilnice. Ko je hranilnica shodila, se je krog družbenikov in deponentov začel povečevati. Smo hranilnica, v kateri imajo večinski lastninski delež sindikati, zato je tudi naša ponudba storitev prilagojena potrebam sindikatov in njihovega članstva. Zavedamo se prispevka posameznikov in sindikatov, ki so ga vložili v dobro ime Hranilnice in ga še imajo pri širjenje ponudbe njenih storitev. Hvaležni smo delničarjem iz vrst sindikatov, ki kot zvesti deponenti prispevajo k njeni finančni rasti in s tem k stabilnosti. V upravi smo pričakovali, da bomo v desetih letih v naše poslovanje vključili celotno sindikalno organiziranost ter društvene in druge dejavnosti javnega sektorja. Tem ciljem se nismo odpovedali. Odnos hranilnice do komitentov gradimo na vzajemni osebni korektnosti in medsebojnem spoštovanju. Vsak posel smo sklepali v pričakovanju dolgoročnega sodelovanja in v obojestransko korist. Prepričani smo, da se tudi naša majhna bančna ustanova lahko prilagaja trendom, ki jih v bančno poslovanje vnašajo večje banke. Naša majhnost omogoča večjo fleksibilnost in pravo, pristno prilagajanje strankam. Pridobiti občane za varčevanje, pomeni predvsem pridobiti si njihovo zaupanje. Zavedamo se, da je v bančnih poslih zaupanje najbolj dragocen kapital. Ponudba hranilnice je zadevala vse kategorije delavstva. Vloge smo sprejemali, ne da bi omejevali minimalne zneske, včasih tudi po nekaj sto tolarjev mesečno. Želeli smo spodbuditi množičnost, še posebej dolgoročnega varčevanja, kar pa je bilo ob nizki povprečni ravni plač težko doseči. Majhne in velike vloge smo enako obrestovali, razlika je bila le v ročnosti. Najbrž smo bili edini, ki nismo delali razlik med bogatimi in revnimi varčevalci. Prijetno je slišati naše varčevalce, ki ugotavljajo, da so njihovi prihranki varno in donosno naloženi, da so naše storitve profesionalno korektne, konkurenčne in privlačne. Za dolgoročno varčevanje je naš cilj prido- Priznanja za zvestobo in prispevek k razvoju Delavske hranilnice so prejeli: Bojan Vinko, Frančiška Nagode, Marija Gselman, Jožef Janžekovič, Miha Juhart, Mihaela Bajec, Stanislav Hvale, Tomislav Gradinjan, Valerija Drolc in Željko Železnik. Jože Stegne med slavnostnim g°v0 rom. biti čim širši krog prebivalstva in povečati ^ vilo varčevalcev. Vloge občanov želimo -stoikov v petih letih povečati na 70 odstotke ■ Velika razpršenost in majhni povprečni zn? kreditov omogočajo obvladovanje poslovnm zikov in veliko stopnjo varnosti poslovanja. J beli smo, da je bila ponudba hranilnice ug nejša od drugih ponudb na bančnem trga-Tudi v bodoče bomo naložbeno dejavnost g dili na občanih, med pravnimi osebami pa mo kredite omogočali deponentom in imetnO-poslovnih računov. -a Na podlagi primerljivih kazalcev poslova,jž ugotavljamo, da ne zaostajamo za bančnim a Ijem in da se po poslovni uspešnosti lahko P merjamo z. boljšimi. Ker je za delničarje De a ske hranilnice izjemnega pomena dolgoročna ■ ^ bilnostin večanje njene vrednosti, ostajamo strategiji, ki omogoča uresničitev teh pričakov J Kakovost, varnost in učinkovitost poslovanja • bile in ostajajo stalnice našega poslovanja-^ Pomembna je bila odločitev, da se zdrltZ" z Mariborsko hranilnico. S tem smo svoje s ritve približali znanim in potencialnim komu tom iz severovzhodne Slovenije. Združeni s še uspešnejši in lažje spremljamo razvoj mj macijske tehnologije in omogočamo naj som nejše opravljanje bančnih storitev. j. Razvoj hranilnice gradimo na postopnem piranju predstavništev, ki bodo krediteposrea^ vale v vsaki večji slovenski občini. Upamo-bomo v bližnji prihodnosti v vsaj treh večji < činskih središčih odprli našo poslovno enot0.. Informacijska tehnologija in tehnološko op ^ mljenost sta temelja bodočega razvoja hrm niče. Informacijski sistem omogoča hitro in vO potekanje poslovnih dogodkov, hitro izvajorn analiz in predpisanih poročil. ^ Da bi bili v plačilnem prometu enakopf^ drugim bankam, smo si pridobili dovoljenje _ odpiranje in vodenje transakcijskih računa' ^ opravljanje plačilnega prometa. Plačilni p1'1" smo za pravne osebe podprti z elektronskimi slovanjem DH-NET in tako postali enakop1^ ven ponudnik internetnih storitev na bančn trgu. Komitentom pravnim osebam smo onum GOSPODARJENJE čt. 32 / 20. september 2001 i>T3PTO!TT lUlilLiL Preš enečenje za vlado Septembra pokojnine višje za 7,2 odstotka ^■hče ni nri^alrnual Ha hn nnlrnininn nn nnui formuli ra uitklaievnnie ne« ookoinine bodo zato visoke nribližno 72.(K e ni pričakoval, da bo pokojnine po novi formuli za usklajevanje ?r!ec septembra treba povečati kar za 7,2-odstotka. Proračun r2ave Slovenije, ki na podlagi zakona mora priskrbeti manjkajoči enar za izplačilo pokojnin, bo zaradi septembrske uskladitve moral °° konca leta nekje izbrskati še neobstoječih 9,2 milijarde tolarjev. . ® Posebno enostavna naloga! Upajmo, da zaradi nje ne bo potreben l9ko Ko n o “Pokoj, nepriljubljeni rebalans! c avgusta 2001 je bilo v Sloveniji 482.096 'gojencev,. Od tega je bilo 286.675 starostnih Og^kojcneev, 97.703 invalidskih upokojencev in p. i . tistih, ki prejemajo družinske in vdovske ^ ojnine. Med nami je še 8751 tistih, ki preje-k, Pokojnino po nekdanjem starostnem kmeč-m •'avarovanju. ,^^'ivalcev vojaških pokojnin je še 4481 (1507 je tehJe že družinskih). Slovenija pa izplačuje .? '968 dodatkov k prenizkim pokojninam, , Jm naši državljani prejemajo iz drugih dr-■ v,.ki so nastale po razpadu nekdanje Jugo-^avjje ter tuc]j 422 akontacij pokojnin, ki bi ob enutku slovenske osamosvojitve morale biti “kazovane iz drugih republik. j0je .v‘soka od 60.000 do 70.000 tolarjev, prejelo tj j’ 2,8 odstotka upokojencev. Med njimi je precej ne kr’ Prejernaj° »polne« zajamčene pokojni-Ku t f P°'ov’ca slovenskih upokojencev pa je av-k0Sta Prejelo od 60.000 do 110.000 tolarjev po-Slovenske pokojnine niso razkošne, so pci lov .ZanesU>vo nakazane vsak mesec na zadnji de-0(1 ('an- Za slovenske pokojnine gre kar 12,16 (Hka bruto domačega proizvoda. 0 avgusta je bila največkrat izplačana pokoj- izvajanje plačilnega prometa in Sv °stojno informiranje o denarnih tokovih na ni e>n računu brez fizične prisotnosti v hranil-lir ' Pričakujemo, da bodo poslovne račune v tenpilnici odprli mSi delničarji in drugi komi-hfo Vad‘mo tl‘di majhne gospodarske družbe. ^ '"'macijsko in cenovno so naše storitve kon-tišt',C'U‘ ‘n ltk(,dne. Storitve elektronskega hanč-n- rit in kartičnega poslovanja bomo v nasled-letu omogočili tudi občanom. niy^en>' ki ste kakor koli pripomogli k poslovne ' jriiltatom in razvoju Delavske hranilnice, Pn>jen° zahvaljujemo. Hvaležnost izrekamo tiko’1 Ustanoviteljem, vsem kasnejšim družbe-n t*1 in sedanjim delničarjem, ki so tudi naši ti^-riejši in največji deponenti. Hvala velja ce Vsem občanom varčevalcem in kreditojemalce! ,er mn°žici sindikalnih organizacij. Brez so-p0°VanJa sindikatov bi ne bili uspešni in pre-avni med sindikalnim članstvom, dl Uspešno sodelovanje se zahvaljujemo tu-ic s^ni poslovnim partnerjem, še posebej tis-d0'ilsP Pomagali pri razvoju informacijske teh-?0/^. V veliko pomoč so nam bili člani nad- vun -a sve,a hranilnice. Za kakovostno poslo-Je Itna zasluge tudi služba nadzora bančne-Pr-J^dovanja Banke Slovenije. Za odgovorno, Sod,no ‘n uspešno strokovno delo se zahvaljujem riuvcem. sl n°sni smo na prehojeno pot, v kateri smo dQ)h 'dobili bogate izkušnje in zato smelo gle-lq v ° v prihodnost. Pričakujemo, da bomo De-'Ko hranilnico še naprej uspešno vodili. In koliko bodo znašali zneski slovenskih pokojnin do januarja 2002, ko se obeta naslednja uskladitev. Odkar je pokojninska reforma odpravila zgornji najvišji možni odstotek za odmero pokojnin od pokojninske osnove, odgovor na to vprašanje ni več enostaven. Od septembra znaša najnižja zajamčena pokojninska osnova 85.268,48 tolarja. Najnižje »pol- ne« pokojnine bodo zato visoke približno 72.000 tolarjev. Tudi v primeru, da ima posameznik zgolj 15 let pokojninske dobe, ne more prejeti pokojnine, nižje od 29.843,96 tolarja. Najvišja pokojninska osnova bo znašala 341.073,92 tolarja, zajamčena borčevska pokojnina 72.478,20, starostna kmečka pokojnina 36.239,09, državna pokojnina pa 28.394,40 tolarja (zahtevalo jo je že več kot 10.000 oseb). Tri stopnje dodatkov za pomoč in postrežbo tistim, ki zase ne morejo več skrbeti sami, pa so 72.065,61 tolarja, 50.445,92 tolarja in 25.222,96 tolarja. Invalidnine za poškodbe, ki niso povezane z delom, bodo znašale od 5044,59 do 12.107,01 tolarja, če pa so posledica dela, bodo znašale od 7.206,56 do 17.295,74 tolarja. Lučka Bohm | SINDIKAT knq SLOVENIJE I Tarifna priloga za kemično, gumarsko in nekovinsko industrijo Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti - avgust 2001 (v SIT): Zahtev. Relat. Kemija in gumarstvo skup. Tarifni razred razmerje Nekovine I II III I. enostavna dela 1,00 63.181 63.813 67.406 72.658 II. manj zahtevna dela 1,10 69.499 70.194 74.364 79.924 III. srednje zahtevna dela 1,23 77.713 78.490 83.153 89.369 IV. zahtevna dela 1,37 86.558 87.424 92.617 99.541 V. bolj zahtevna dela 1,55 97.931 98.910 104.786 1 12.620 VI. zelo zahtevna dela 1,85 116.885 118.054 125.067 134.417 VII. visoko zahtevna dela 2,10 132.680 134.007 141.968 152.582 VIII. najbolj zahtevna dela 2,50 157.953 159.533 169.010 181.645 IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 189.543 191.439 202.812 217.974 2. Regres za letni dopust - najmanj SIT 117.298 117.298 - največ 70 % slovenske povprečje plače 147.372 147.372 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano - na delovni dan 645 645 - dnevnice v SIT: cela 3.500 3.500 polovična 1.750 1.750 znižana 1.218 1.218 - kilometrina (od 10. 7. 2001 dalje) v SIT za 1 km 51,66 51,66 - prevoz v SIT za 1 km 25,83 25,83 4. Jubilejne nagrade pri zadnjem delodajalcu v SIT: - za 10 let 63.181 63.813 67.604 72.658 - za 20 let 97.771 95.719 101.406 108.987 - za 30 let 126.362 127.626 135.208 145.316 5. Odpravnina ob upokojitvi najmanj SIT: 416.084 624.126 6. Solidarnostne pomoči: - smrt delavca 208.042 208.042 - ostalo - na predlog socialne službe ali sindikata 30% 30 do 60 % pov. plače pov. plače 7. Nadomestilo za ločeno življenje 83.217 83.217 8. Drugo - minimalna plača 92.186 92.186 - zajamčena plača 46.319 46.319 - povprečna mesečna bruto plača za zadnje tri mesece 208.042 208.042 Pojasnila: 1. Izhodiščne plače: Vir: Tarifna priloga h KP za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin (nekovine), objavljena v Ur. listu RS št. 44/98, ter Tarifna priloga h KP za kemično in gumarsko industrijo Slovenije (kemija in gumar-stvo), Ur. list RS št. 9/98. 2. Regres za letni dopust: najmanj 117.298 SIT, največ 70 % povprečne plače zaposlenih v RS (v maju 2001 znaša 210.531 SIT), kar znaša 147.372 SIT. Vir: KPD, SKPgd. 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: Vir: KP, Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - jubilejne nagrade: KPD - odpravnina ob upokojitvi: KPD (osnova povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece) - solidarnostne pomoči: osnova povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece - ločeno življenje: najmanj 40 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece 5. Odpravnina: po KP za nekovine najmanj 2 plači, po KP za kemijo in gumarstvo 3 plače. Marjan Bari, sekretar /fum oreščka r v v “Fantje, danes pa bo treba delati nočne ure," je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal šef oddelka Hubert. “Nujno moramo končati izdelke za izvoz, ker bo jutri zjutraj kamion iz Nemčije že tu." “Šef, jaz ne bom mogel ostati v tovarni čez noč, ker imam doma bolno ženo,” je odvrnil mizar Tone. “Tvoja žena bo lažje zdržala brez tebe kot moj oddelek," je nejevoljno odvrnil šef. “Delo za izvoz je nujno, zato ne sprejmem nobenega opravičila!" “Šef, jaz pa danes prav zares ne bom mogel delati nočnih ur," se je oglasil tudi strugar Lojze. “Zvečer namreč odpotujem na dopust, ki sem ga planiral že štiri mesece naprej." “K vragu pa dopust," je zarobantil šef. “Boš pač za en dan zamudil v tiste tvoje toplice. Zaradi tega te ne bo hudič vzel. Našo tovarno pa lahko, če jutri ne bomo imeli kaj nalagati na kamion za Nemčijo." “Ej, dragi šef. Moji kolegi so fini in ti eden za drugim lažejo v obraz. Sam pa ti bom kar odkrito in pošteno povedal: ponoči nočem in tudi ne bom več delal," se je energično vključil v pogovor rezkar Vili. “Noči so za spanje in ne za delo! ” “Vili, kaj pa je s tabo. Zakaj se ti je naenkrat nočno delo tako zamerilo," je povprašal šef. “Saj dobimo nočno delo dobro plačano!" “Temu vi pravite dobro?” se je začudil Vili. “Jaz mislim, da smo delavci za nočno delo slabo plačani!" “Človek božji, kaj pa bi še rad?” se je razburil šef. “Na vsako nočno uro dobimo 50 odstotkov dodatka. Ali to ni dovolj?” “Kakor za koga," je skomizgnil z rameni Vili. “Poglejte: za eno uro rednega dela dobim sam 400 tolarjev. Če delam ponoči, pa dobim k temu še 200 tolarjev dodatka za nočno delo. Vi pa za redno uro dobite 2000 tolarjev, če delate ponoči pa še 1000 tolarjev zraven. Vi za vsako uro nočnega dela torej dobite natanko petkrat višji dodatek kot jaz. Za eno neprespano noč dobite vi 10.000 tolarjev dodatka, jaz pa 2.000 tolarjev." “Če bi jaz za eno noč dela dobit 10.000 tolarjev k redni plači, ne bi podnevi nič delal, samo ponoči," se je zarežal skladiščnik Rudi. “Tako bi imel za 250.000 tolarjev višjo plačo, kot jo imam zdaj. Si predstavljate kakšno bogastvo je to!" “Kaj misliš, kako pa dela naš šef?" se je Vili obrnil k Rudiju. “Kadar koli je le mogoče planira in organizira delo tako, da čez dan nimamo kaj početi, ponoči pa moramo delati nadure. Tako sebi popravlja plačo, delavcem pa uničuje zdravje." “Fantje, tako pa se ne gremo!” je povzdignil glas šef. “Tudi vi imate zaradi nočnega dela višje plače, ne samo jaz. Razumljivo pa je, da je moja Iz dnevnika delavca Jožeta v Sef za pet ■N J urna postavka višja od vaše, saj imam tudi višjo izobrazbo in večjo odgovornost! ” “Proti vaši umi postavki nima nobeden nič,” je pojasnil Vili. “Vse skupaj pa nas moti, da dobite vi za eno nočno uro 1000 tolarjev dodatka, delavci pa le 200 tolarjev. To pa ni pravično, saj moramo vsi enako bedeti- “Ej, Vili, to pa nimaš prav! "je vzkliknil šef. “Ali se ti zavzemaš za uravnilovko? Ta nas ne bi pripeljala daleč!” “Šef, ne obračajte mojih besed, tako kot to počnete vedno, kadar česa nočete slišati," se je razburil Vdi. “Za vašo šefovsko uro vam podjetje plača 2000 tolarjev, nam delavcem pa da za eno uro dela 400 tolarjev. Le delamo ponoči, pa moramo vsi enako bedeti: enako se mučimo in trošim0 svoje moči. Zato bi bilo pošteno, da bi vsi dobili 500 tolarjev dodatka ~a uro nočnega dela. Tako bi vi za deset ur nočnega dela dobili 25.000 tolarjev, mi delavci pa 9000 tolarjev. Zdaj pa a°'t bite vi 30.000 tolarjev, mi pa 6000 tolarjev. “Ej, fantje. Če boste tako računali, ne boste prišli daleč,” je zamahnil z roko šef. “Boljše bi bilo, da bi pljunili v roke in kaj dodatno zaslužili. Konec meseca bodo doma žene bolj vesele, če boste prinesli bolj debete kuverte kot pa, če boste “šimfali" šefa. Za vaše “šimfanje ” žene v trgovinah nič ne dobijo! Sicer pa je, fantje, tua prav, da dobimo šefi višji dodatek za nočno delo, saj čez noč tudi veliko več naredimo, ker je naše delo bolj odgovorno in zahtevno. Saj dobimo tudi višji dodatek za delo v težjih pogojih." “Če je tako, bi morali šefi dobiti tudi večje porcije za malico kot delavci,” je šefu smeje zabrusil kurir Peter. “Saj bi bilo to tudi prav,” je z zmedenim glasom vzkliknil šef, kije očitno pogruntal, da njegove trditve stojijo na majavih nogah. “Kdor v tovarni dela in zasluži za tri, naj tudi malico dobi za tri." “Šef, koliko delavcev pa vi pravzaprav potrebujete za delo v nočni izmeni?" je zanimalo Vilija. “Danes ponoči potrebujem pet delavcev: Lojzeta, Toneta, Rudija, Pet' ra in tebe Vili," je odvrnil šef. “Oh, potem pa to sploh ne bo noben problem!" je dejal Vili. “No vidite fantje, na koncu sem vas le uspel prepričati,” je navdušeno vzkliknil šef. “Dobimo se zvečer ob 20 uri v proizvodni dvorani! " "Šef, očitno smo se slabo razumeli. Jaz samo ugotavljam, da ne b nastal noben problem, če nas pet ne pride na nočno delo. Če prejemam petkrat večjo plačo, petkrat večji dodatek za nočno delo in petkrat večji dodatek za slabe pogoje dela kot delavci, potem boste danes ponoči namesto petih delavcev zagotovo zlahka opravili tudi njihovo delo! Mi P“ si bomo po osemurnem “šihtu ” privoščili zaslužen počitek! “je dejal vili, nato pa smo vsi urno vstali in odkorakali na svoja delovna mesta. Podtaknjenec! Otroci se odločijo, da bodo dedka preizkusili z viagro. Tabletko zdrobijo in mu jo vmešajo med hrano. Radovedno in nestrpno čakajo, kaj se bo zgodilo. Čez nekaj ur dedek končno odide na stranišče. Vrne se s precej mokrimi hlačami. “Kaj se ti je zgodilo," ga vprašajo. “Nič posebnega, ko sem ga vzel ven, sem takoj ugotovil, da ni moj in sem ga dal nazaj v hlače," jim odgovori. Star časopis “Katerega smo danes?" “Ne vem?" “Potem pa poglej v časopis?" “To mi ne bo nič pomagalo." “Zakaj ne?" “Ker imam včerajšnjega!” Bolečine v križu “Strašno! Žena ima takšne bolečine v križu, da vso noč nič ne spi in samo stoka!” “Grozno! In kaj si ukrenil?" “Kupil sem si vato za ušesa!" O taščah Možak pokliče na policijo in pove, da se mu je tašča obesila. Pa ste prerezali vrv, ga vprašajo. Nisem, še diha, odgovori. Popolna nula “Ali verjameš v reinkarnacijo?" “Ne!" “No, pa kljub temu povej, kaj bi bil rad v naslednjem življenju?” “Če že rineš vame, ti moram povedati, da po smrti ne bi bil rad nič. Popolna nula torej!" “Topa žal ne gre. Dvakrat ne moreš biti isto!” Shujševalna kura “Že teden dni imam shujševalno kuro!" “Kako ti gre?” “Slabo. Jem samo še na skrivaj! ” Pismo “Komu pišeš?" “Stari mami." “Zakaj pa pišeš tako počasi?" “Veš, ona bere strašno počasi!" Sosed "Ti je sosed zares nataknil rogove?" “Kaj si nor, veš da mu česa takega ne bi nikoli dovolil. On lahko nateguje samo mojo ženo, ker je tako naivna!" Sladkor “Natakar, kocko sladkorja prosim! ” “Saj sem vam prinesel že tri.” “Že, že, samo vse so v čaju izginile! Dojenček “Zakaj držiš pri kopanju dojenčka satu0 ušesa?" “Če pa je voda tako vroča!" Nohti "Moj šef si nenehno grize nohte. To je gr°' neprijetno," je rekla tajnica svoji kolegici-"Jaz pa sem svojega tega že odvadila? “Kako?" ju), “Zagrozila sem mu, da bom zamenjala slu~ če mi bo s takimi nohti špara! hulahupke! Pomota "Vaš sin je včeraj metal kamenje za mano-"Gospod policist, pa vas je zadel?" “Na srečo ne!” "Oh, potem pa že ni bil moj!" Besna žena “Žena je zelo besna name! ” “Kako pa si to ugotovil?" “Nič več ne kriči name!" SV0]e pwice hOPAMO n ,0HRAV4lTl ! Razpis seminarja Učinkovito soupravljanje ^®fninar bo od 8. do 10. oktobra v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljici, Gradnikova 1. Pogoj za udeležbo na seminarju je član-v enem od sindikatov, združenih v ZSSS. PROGRAM: * 'n strategija delovanja sveta delavcev ^vafelj: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS w naloge sveta delavcev na področju statusnih in kad-^ zadev ter reševanja sporov z delodajalci datelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS fj0rtJa sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gos-Pr£?tslrp Povijanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu ^vafelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS k PrjPktivne pogodbe in soupravljanje aavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS bofce za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svo-2, ^'n sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do Sfinv °bra 2001. Vk''!,nar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav. Udeležba na seminarju, ki ^5 nn^j® tud' obsežno strokovno gradivo, za posameznega udeleženca stane Kotj; tolarjev. Prijavnici je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. SOlJtocijo nakažite na žiro račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. $klicU''678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar II”, % > na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije sklad-i Zakonom delodajalec. OogOeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti SlC ^trezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v (Polni penzion v dvoposteljni sobi je 8400 tolarjev). Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS '* *avnico smo objavili v prejšnji številki NDE (št. 31). Razpis seminarja Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu Seminar bo v torek, 16. oktobra 2001, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1, od 9.00 do 15.15. ure. v-—.... ......... ■ J PROGRAM: • evropski pravni red na področju varnosti in zdravja pri delu - obveznosti Slovenije za prevzem evropskega pravnega reda, - direktiva EU o ukrepih za vzpodbujanje izboljšav varnosti in zdravja pri delu, - potek usklajevanja slovenskih predpisov z evropskim pravnim redom na tem področju, • temeljne rešitve iz zakona o varnosti in zdravju pri delu (načela, obveznosti delodajalcev, obveznosti delavcev, podzakonski akti, organi nadzora in njihove naloge, kazenske določbe), • naloge sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (pristojnosti sveta delavcev, način organiziranja in delovanja sveta delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu), • naloge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu (organiziranje in naloge sindikatov, naloge sindikata pri delodajalcu, kjer ni izvoljenega sveta delavcev oz. delavskega zaupnika). Strokovna izvajalca: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS, in Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 9. oktobra. Kotizacija, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 8000,00 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar, sklic na številko 33.« Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. _______________________________________________________________________ PRIJAVNICA za seminar NALOGE SINDIKATA IN SVETA DELAVCEV PRI VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Ime in priimek:........................................................ Datum rojstva:......................................................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.......................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe:................................................ - delovno mesto:....................................................... Točen naziv in naslov plačnika:........................................ Davčna številka plačnika:.............................................. Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste:..................................................... Član sveta delavcev: DA NE Predsednik sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda: Predsednik sindikata podjetja DA NE Sindikalni zaupnik: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj, , datum: UPOR, ODPOR KDOR KONCA SOLO GLAV. M. GROFIJE KILDARE IT. FILM. REŽISER (SERGIO) RUSKI KLOVN POPOV št. 32 STRAN TELESA MESTO V S. FRANC. UDAV FRANC. SKU\D. (IZCRK: BITER) PEVEC KOREN HRUŠKA RONICA STOKANJE KOREJSKA TOVARNA AVTOMOB. ETIČNOST TESTI- RANJE STANE POTOKAR JOSIP BROZ IZDELOVANJE PIP PEVEC PESTNER REMIJU PODOBNA IGRAŠ KARTAMI RISTO SAVIN NOBEL ZA KEMIJO 1922 FILMSKI DETEKTIV VENTURA PRESTOL. S. BABILON. PIVO (ZASTAR.) RADIJSKI NAPOVE- DOVALEC POMOŽNI NATAKAR NATRIJEVA SPOJINA KARENINA GRŠKI BOG GOZDOV ATLET. PANOGA PISATELJ HANSSON MESTECE V DALM. MRAZNA RAZPOKA V SKALI LOV OTOK V JADRANU GALIJ LEKAR- NAR SVETNIK (STAR.) UKAZ ZA IZVRŠITEV NEMŠKI SPOLNIK SIMON JENKO MANJŠA MREŽA ZA LOV OB OBALI PAPIGA PARADIŽ NAJVEČJA REKA V SRED. AZIJI VRSTA KUKAVICE VODNI ŽE® JUŽNI SADEŽ ZVARJENO MESTO POKR. V SZ. GRČIJI SLOV. AFORIST IN RjžŽISER (ŽARKO) PRVOTNI PREBIV. IBERSKEGA POLOTOKA DOMAČA PERNATA ŽIVAL DRAG KAMEN TEMNOMODRE BARVE ŠTEVNIK GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št 32 (20. 9. 2001): 1:.................................... 2: 3: 0 Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, n pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sind^^ »lovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagf^ iOOO tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in da tevilke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedc J oktobra 2001. Pravilna rešitev gesel iz 30. letošnje številke Nove Delavske enotno . SOFIA LORE, 2. BRIGITTE BARDOT, 3. BO DEREK, A. CELESTA-rado 5000 tolarjev prejme Ruža Brcar, Hrastno 27, 8232 Šentrupert.