GLASNIK
LJUBLJANA, 14. APRILA 1964‘
URADNI VESTNIK O K B fi J fl LJUBLJANA
LETO XI., ST. 23
1
obCina ■ ljubljana-
ŠIŠKA
259
Na podlagi 31. člena zakona o Kradi tv i investicijskih objektov (Ur. f	LRS, št. 5/63) je skupščina ob-
i A.‘ne, Ljubljana-Siška na sejah ob-. ‘nskega zbora dne 20. marca 1964 , na seJi zbora delovnih skupnosti j ne 25- marca 1964 sprejela
ODLOK
tr 5fa^*>cnih delih, za katera ni po-,,ju° dovoljenje za graditev, in o .benih delih, za katera se dovo-jenje za graditev izda po skrajšanem postopku.
1.	člen
n*- izvedbo gradbenih del, ki so Dol e<?ena v členu 2. tega odloka, ni no nobenega dovoljenja za inv .CV’ Pa^ Pa zadostuje, da jih '^torji vnaprej priglasijo pri-jnemu upravnemu organu skup-‘ne občine (priglasitev), nni. izVedbo gradbenih del, ki so o t^ta v členu 5. tega odloka, se novo^enje pridobi po skrajšanem P stopku (gradbeno soglasje).
nik^ i,zv?janle vseh ostalih gradbe-mh del, ki v tem odloku niso na-
d™’i- m.0rai0 mvestitorji pridobiti dovoljenje Za graditev po rednem Postopku v smislu 22. člena temelj-
ohfni,?akona ° Kraditvi investicijskih jektov (gradbeno dovoljenje).
Gradbena dela, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev
2.	člen
na nnm dovoljenja za graditev, to je izvain-18®' same Priglasitve, se lahko Ra »L Jx Kradbena dela vzdrževalne-5e w,lfaia na že obstoječih objektih, nii 'v Pri delih ne menja zuna-mez in Jkonstrukcija objekta. zn-x„. gradbena dela vzdrževalnega enačaja se štejejo:
v. Prekritje strehe, m obnovitev odpadlega ometa, clementoven^aVa dotrajanih lesenih
kalnLn.ap!"ava horizontalne In verti-izolacijo pri vlagi,
lzolacijoPraVa ^°P'otne 'n ogrevalne
ževaLd„rU8a maniSa popravila vzdr-vainega značaja.
j	3. člen
delan'kiStit0^, ki namerava izvesti nu mn S° na*lela v prejšnjem čle-‘s nismJ!? nameravana dela vnaprej mu nrp.ij v ogo priglasiti občinske-bene	ki Pristojen za grad-
iš llT (Priglasitev), lastnik i.silvi mora biti naveden
kat« objekta •-*■	■ ■ ■ ■ ■-
kje leži objekt in se bodo izvedla na ob-
žitve priglasitve, razen če v tem času prejme od upravnega organa odredbo, da mora pred izvedbo priglašenih del predložiti dodatno dokumentacijo ali pa če prejme drugačno odredbo.
Investitor mora pričeti s priglašenimi deli najkasneje v 3 mesecih po vložitvi priglasitve, sicer priglasitev izgubi veljavo.
Gradbena dela, za katera se
dovoljenje za graditev izda po skrajšanem postopku
5.	člen
Dovoljenje za graditev po skraj- * šanem postopku se izdaja:
1.	za izvedbo enostavnih rekonstrukcij in enostavnih adaptacij,
2.	za novogradnje manjših objektov gospodarskega značaja,
3.	za izvedbo manjših del komunalnega značaja.
Za enostavne rekonstrukcije in enostavne adaptacije se štejejo naslednja gradbena dela, pri katerih se zunanji videz oziroma oblika in konstrukcija objekta spremeni, vendar le v manjši meri:
a)	obnova stropov, oken in vrat ter nosilnih zidov,
b)	obnova strešnih konstrukcij,
c)	oblikovane in tlorisne spremembe ter spremembe namembnosti že obstoječih objektov,
č) prezidave, dozidave, nadzidave,
d)	druge podobne adaptacije in rekonstrukcije.
Pod novogradnjami objektov gospodarskega značaja so mišljena:
a)	gradnja hlevov, svinjakov, skednjev, steljnikov, drvarnic, kur-njc, kozolcev, lop in čebelnjakov ter drugih' podobnih objektov;
b)	gradnja garaž za največ dvoje osebnih ali eno tovorno vozilo,
c)	postavitev obcestnih in med-posestnih ograj.
Za manjša dela komunalnega značaja se štejejo:
a)	naprava ali preureditev hišne kanalizacije in vodovoda,
b)	naprava priključkov na javne komunalne naprave,
c)	gradnja vodnjakov in kapnic ter naprava hišnih vodovodov z zajetjem,
č) naprava greznic in gnojišč z grezničnimi jamami,
d)	druga podobna dela.
6.	člen
Investitor, ki namerava izvesti dela, ki so našteta v prejšnjem členu, zaprosi s pismeno vlogo upravni organ, ki je pristojen za gradbene zadeve, za izdajo gradbenega soglasja.
Vlogi mora investitor priložiti naslednjo dokumentacijo v dveh izvodih:
1.	dokazilo o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek),
2.	mapno kopijo z vrisanim objektom,
3.	tehnično poročilo,
4.	načrt objekta,
5.	približni predračun stroškov.
4.	Člen
P0 Poteku 15 dni od dneva vi
7.	člen
Pred izdajo gradbenega soglasja se opravi komisijski ogled zemljišča, na katerem se predvideva novograd-
nja, oziroma objekta, na katerem se bo izvajala adaptacija ali rekonstrukcija.
Po opravljenem ogledu se na podlagi odobrene tehnične dokumentacije izda odločba o gradbenem soglasju.
8.	člen
Investitor mora pričeti z gradbenimi deli najkasneje v 6 mesecih po prejemu odločbe, sicer soglasje izgubi veljavo.
Gradbena dela, našteta v 5. členu, smejo investitorji izvajati v lastni režiji, če izkažejo, da bo zagotovljeno strokovno vodstvo.
9.	člen
Ko so gradbena dela končana, mora investitor prositi za tehnični pregled objekta.
Tehnični pregled objekta opravi gradbeni inšpektor, ki o tem po svoji presoji izda odločbo ali pa ne.
Na zahtevo investitorja mora gradbeni inšpektor izdati odločbo o tehničnem pregledu.
Končne določbe
10.	člen
Tudi za postopke po tem odloku veljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku in določbe zakona o upravnih taksah.
11.	člen
Svet ali upravni organ, ki je pristojen za gradbene zadeve, lahko sprejme pravilnik za izvajanje tega odloka.
12.	člen
Gradbeni inšpektor sproži uprav-no-kazenski postopek zoper investitorja:
1.	ki brez priglasitve izvaja gradbena dela, našteta v 2. členu tega odloka,
2.	ki brez gradbenega soglasja izvaja gradbena dela, našteta v 5. členu tega odloka,
3.	ki izvaja gradbena dela v večjem obsegu, kot je priglasil oziroma kot mu je bilo dovoljeno.
13.	člen
Določila o priglasitvi (členi 2. do
4.) se bodo uporabljala od dneva uveljavitve tega odloka dalje; določila o gradbenem soglasju (členi 5 do 9) pa se bodo uporabljala tudi za primere, kjer je bil postopek začet pred uveljavitvijo tega odloka.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 1/1-351-42/63.
Datum: 25. marec 1964.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška
Miran Goslar L 'r.
OBČINA LJUBLJANA-VlC-RUDNIK
260
Na podlagi 1. člena odloka o prenosu pravice izdajanja predpisov o urejanju mestnega zemljišča na občinske ljudske odbore z območja mesta Ljubljane, ki ga je sprejel Mestni svet na seji dne 22. maja 1963 (Glasnik okraja Ljubljana št. 35/63), in 17. člena zakona o izvedbi usta\|U Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS, št. 10/63) je skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča v občini Ljubljana-Vič-Rudnik.
I.	Splošne določbe
1.	člen
Za urejanje mestnega zemljišča v občini Ljubljana-Vič-Rudnik veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča'(Uradni list LRS, št. 8-65/63) in določbe tega odloka.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki so določeni po 34. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ, št 52-890/58).
3.	člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če so izpolnjeni najnujnejši pogoji komunalne ureditve za gradnje, ki so predvidene v urbanističnem projektu oziroma v elementih urbanističnega projekta.
Najnujnejši pogoji komunalne ureditve so:
a)	priprava mestnega zemljišča po določilu 3. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8/63);
b)	graditev, dograditev in rekonstrukcija dovoznih poti, vodovodnega omrežja, omrežja za preskrbo z električno energijo, kanalizacijskega omrežja in omrežja javne razsvetljave.
4.	člen
Organizacijo urejanja in oddajanja mestnega zemljišča po zakonu in po tem odloku opravlja komunalni sklad občine Ljubljana-Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Skupščina občine pooblašča svet, pristojen za finance, da odvzame bivšim lastnikom mestno zemljišče z namenom, da se uredi in odda po določilih tega odloka.
II. Urejanje mestnega zemljišča
5.	člen
Skupščina občine usmerja urejanje mestnega zemljišča z dolgoroč-
STRAN IM
nim in letnim družbenim planom, pri čemer upošteva dolgoročni oziroma letnt program stanovanjske in druge graditve.
6.	člen
Z družbenim planom določi skupščina občine glede urejanja mestnega zemljišča zlasti naslednje:
—	zemljiške predele, kareje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, za katero se sprejema družbeni plan,
—	obseg in način urejanja mestnega zemljišča,
—	višino potrebnih sredstev za izvršitev ureditvenih del,
—	vire finančnih sredstev za pokritje stroškov ureditve.
7.	člen
Sklad izdela svoj dolgoročni in letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v skladu z družbenim planom in smernicami skupščine občine o ureditvi mestnega zemljišča.
Sklad mora osnutek svojega dolgoročnega oziroma letnega načrta za urejanje mestnčga zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katere območju naj se uredi mestno zemljišče, in mora obravnavati pripombe krajevne skupnosti.
Sklad predloži sprejeti dolgoročni oziroma letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v potrditev svetu občinske skupščine, pristojnemu za komunalne zadeve, hkrati s pripombami krajevnih skupnosti.
8.	člen
Sklad odda dela za ureditev mestnega zemljišča najugodnejšemu ponudniku.
III.	Oddaja mestnega zemljišča v uporabo
9.	člen
Mestno zemljišče se odda v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem, in si-:er za gradnje, ki so predvidene v urbanističnem projektu oziroma v elementih urbanističnega projekta.
10.	člen
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev vojaških objektov, se pdda v uporabo z neposredno pogodbo. Za vojaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA izven kroga vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani $ takimi objekti.
11.	člen
Mestno zemljišče se lahko odda v uporabo brez natečaja z neposredno pogodbo, če tako sklene skupščina občine na seji obeh zborov, v naslednjih primerih:
a)	ko je mestno zemljišče potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo ali če je potrebno družbenim organizacijam;
b)	ko je mestno zemljišče skladno z družbenim planom potrebno •za gradnjo objektov, ki bodo pospešili ekonomski razvoj občine;
c)	ko ni pogojev za natečaj, druž-beno-ekonomske koristi občine po narekujejo zazidavo na določenih predelih, karejih ali na posameznih parcelah;
č) zemljišča, ki niso bila oddana z drugim natečajem.
Skupščina občine pooblašča svet, pristojen za finance, da odloči, komu se z neposredno pogodbo odda mestno zemljišče.
Na podlagi sklepa sveta, pristojnega se finance, sklene sklad z upo-
rabnikom neposredno pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
12.	člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada. Komisija ima najmanj tri člane.
Razpis javnega natečaja se objavi v dnevnem časopisju in na oglasni deski skupščine občine.
13.	člen
Razpis javnega natečaja in razpisni pogoji morajo obsegati:
1.	zazidalne podatke za gradnjo na mestnem zemljišču,
2.	višino odškodnine za mestno zemljišče in rok ter način plačila odškodnine,
3.	rok za začetek in dokončanje gradnje,
4.	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja,
5.	višino varščine in rok za položitev varščine ter način vrnitve varščine,
6.	začetni (izklicni) prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča ter rok in način plačila prispevka,
7.	določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, dokler objekt še ni dograjen,
8.	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno ali prisilno likvidacijo,
9.	navedbe, katera dela bo razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta ter rok za izvršitev teh del in sorazmerni delež stroškov' ki jih je pri natečaju upošteval,
10.	rok za predložitev ponudbe za dodelitev mestnega zemljišča,
11.	kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav),
12.	druge okoliščine za zagotovitev boljšega uspeha natečaja.
14.	člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel za posamezno zemljišče vsaj eno po^ nudbo, ki ustreza razpisnim pogojem.
Za zemljišča, ki niso bila oddana v prvem natečaju, se razpiše ponovni natečaj.
15.	člen
Komisija predloži v 20 dneh po izteku roka za predložitev ponudb upravnemu odboru sklada poročilo z mnenjem in predlogom o določitvi najugodnejšega ponudnika.
16.	člen
O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada z odločbo. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 30 dni potem, ko je bil javni natečaj opravljen.
17.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju, ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži na upravni organ skupščine okraja, ki je pristojen za komunalhe zadeve.
18.	člen
Sklad mora najkasneje v 15 dneh po tem, ko postane odločba o izidu
natečaja za oddajo mestnega zemljišča pravnomočna:
- — objaviti uspeh javnega natečaja na oglasni deski skupščine občine,
—	skleniti z najugodnejšim ponudnikom pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
19.	člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča na javnem natečaju mora vsebovati :
—	podatke iz sprejete ponudbe na javnem natečaju,
—	druge določbe, ki so potrebne za ureditev zemljiškoknjižnih, finančnih in drugih vprašanj ter pravice in obveznosti v zvezi z oddajo in prevzemom zemljišča za gradnjo objekta.
Določilo prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za sklenitev pogodb po 11. členu tega odloka.
IV.	Prispevek k stroškom za urejanj« mestnega zemljišča
20.	člen
Ti^ti, ki dobijo mestno zemljišče po določilih tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev.
21.	člen
Prispevek k stroškom za ureditev zemljišča sme vsebovati:
1.	stroške za pripravo mestnega zemljišča, in sicer:
—	asanacijska dela, kot so: poravnavanje, nasipavanje, osuši tev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja, odlagališč ter drugega asanacijskega dela;
—	odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču,, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala;
—	zazidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb;
2.	stroške gradnje, dograditve ali rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer:
—	mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, peš poti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov),
—	zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo),
—	omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste,
—	kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev tega omrežja,
—	vodovodnega omrežja sekundarnega značaja.
Svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, določi na predlog sklada kategorizacijo sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki morajo biti urejeni po določilih tega odloka.
22.	člen
Prispevek k stroškom za ureditev posameznih mestnih zemljišč, ki se oddajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča v posameznih soseskah na mestnem območju občine Ljubljana-Vič-Rud-nik.
Prispevek se določi po m* zemljišča, pri katerem se upoštevajo go-
GLASNIB
stota zazidave in naseljenosti ter druge okoliščine, ki vplivajo na pravilno razporeditev ureditvenih stroškov.
Sklad mora objaviti specifikacijo stroškov za ureditev mestnega zemljišča hkrati z razpisom javnega natečaja.
23.	člen
Višina prispevka k stroškom za ; ureditev mestnega zemljišča, ki se ugotovi po določilih prejšnjega člena', je začetni (izklicni) prispevek na javnem natečaju za oddajo zemljišč.
24.	člen
Sklad sme v razpisu javnega natečaja določiti nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestne- : ga zemljišča, kot so stroški, ugotovljeni po 22. členu tega odloka, samo j v soglasju s skupščino občine.
Ce se v takem primeru z natečajem ne doseže višine stroškov iz 22. člena tega odloka, krije skupščin; občine nastalo razliko.
25.	člen
Višina prispevka, ki ga mora uporabnik prispevati za ureditev zemljišča, oddanega na natečaju, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja.
V	primerih, ko je bilo zemljišče oddano z neposredno pogodbo po določilih tega odloka, se v pogodbi o oddaji mestnega zemljišča določi prispevek za ureditev mestnega zemljišča v višini, ki jo določi svet, pristojen za finance v soglasju s svetom, pristojnim za komunalne zadeve.
26.	sklad
Po sklepu skupščine občine lahko sklad odda na natečaju izjemoma tudi neurejeno mestno zemljišče za zgraditev objektov, ki so predvideni v urbanističnem projektu oziroma v elementih urbanističnega projekta.
V	takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame sklad po pogodbi, ki jo sklene z rijim, celotno ali delno ureditev,
27.	člen
Prispevek k stroškom za urejanj« mestnega zemljišča se zbira v občinskem komunalnem skladu in s« sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča.
28.	člen
Prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča morajo plačati tudi uporabniki mestnega zemljišča, ki jim je zemljišče dodeljeno po 40. Členu zakona o nacionalizaciji, in uporabniki zemljišča, ki jim je bilo zemljišče dodeljeno pred uveljavitvijo tega odloka, pa jim ni bilo določeno plačilo komunalnega prispevka po odloku o prispevku investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 9/62).
Višina prispevka k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, ki ga morajo plačati uporabniki mestnega zemljišča iz prvega odstavka tega člena, se določi po določilih 25. člena tega odloka.
V.	Odškodnina za mestna zemljišča
29.	člen
Komur se odda v uporabo mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, mora občini plačati odškodnino, Th odškodnina ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega, zemljišča no mestnem območju občine Ljubljana-Vič^Rudnik.
GLASNIK
STRAN IM
Obveznost plačila te odškodnine le določi in uredi s pogodbo o oddaji zemljišča. Odškodnina se plača na poseben račun proračuna občine.
30.	člen
Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, preden je začel veljati ta odlok in zanj ni bila plačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen, Če ni v odločbi skupščine občine ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno.
VI.	Prehodne in končne določbe
31.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbita svet, pristojen za komunalne zadeve, •n svet, pristojen za finance.
32.	člen
Vloge za dodelitev zemljišča, ki niso bile rešene do dneva, ko je začel veljati ta odlok, se rešujejo Po določbah tega odloka.
33.	člen
Bivši lastniki nacionaliziranih zemljišč, ki imajo po 40. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč pravico uporabiti nacionalizirano zemljišče za gradnjo družinske hiše, uveljavljajo svojo pravico do zemljišča, ki je predmet javnega natečaja v okviru javnega natečaja. Pri dodelitvi zemljišča imajo prednost, če ponudijo enak prispevek za ureditev mestnega zemljišča, kot je bil dosežen z natečajem, in če se glede gradnje podredijo pogojem natečaja.
34.	člen
Pogodbe o oddaji in prevzemu mestnega zemljišča v uporabo, ki jih sklenejo uporabniki mestnega zemljišča s komunalnim skladom, so podlaga za ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
35.	člen
Odlok o prispevkih investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 9-92/62) preneha veljati.
36.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o urejanju mestnega zemljišča (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 68/63).
37.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 464-130/1.
Datum: 25. januarja 1964.
Predsednik skupščine občine Ljubijana-Vič-Rudnik:
inž. Slavko Jakofčič I. r.
261
N podlagi 13., 106. in 107. člena zakona o proračunih in financirala samostojnih zavodov (Uradni :‘st FLRj Št. 52/59, 23/61 in 52/61) r,_ ,?■ Člena statuta občine Ljublja-t • '^^-Rudnik je skupščina občine •■^kljana-Vič-Rudnik na seji občin-„.5-80 zbora ln na seji zbora delov-'h skupnosti dne 21. marca 1964 »Prejela
ODLOK
• ustanovitvi sklada aa preživninsko varstvo kmetov
1. člen
• Ustanovi se sklad za preživnin-0 varstvo kmetov občine Ljublja-
na-Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti je odgovoren s svojimi sredstvi.
3.	člen
Dohodki sklada so:
a)	kupnine in druga odplačila za zemljišča, ki jih po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov, vplačajo v sklad kmetje, ki prenesejo svojo zemljo v družbeno lastnino;
b)	del cene stoječega lesa (3. točka 39. člena zakona o gozdovih — Uradni list LRS št. 30/61), ki ga nosilci pravice do preživninskega varstva odstopijo skladu;
c)	prispevki kmetijskih zadrug in posestev;
č) dotacija, ki se vsako leto določi v občinskem proračunu;
d)	obresti od naloženih sredstev sklada;
e)	prispevki, volila in darila ter drugi dohodki.
4.	člen
Sredstva sklada so namenjena za financiranje preživninskega varstva kmetov po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov.
Sredstva sklada se smejo uporabljati samo za izplačevanje preživnin kmetom in za prsipevke za zdravstveno zavarovanje teh oseb; ni jih mogoče uporabljati za druge namene, niti prenašati na druge sklade.
5.	člen
Sklad nalaga svoja sredstva pri denarnem zavodu, pri katerem ima proračunsko poslovanje občina Ljubljana-Vič-Rudnik.
6.	člen
Administrativno poslovanje sklada vodi oddelek za finance skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik.
7.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov.
Tri člane upravnega odbora imenuje skupščina občine izmed svojih odbornikov, socialnih in drugih javnih delavcev ter kmetijskih proizvajalcev, enega pa izmed upravičencev do preživninskega varstva. Druge člane upravnega odbora Imenujejo kmetijske in gozdarske organizacije.
Poleg imenovanih članov sta po položaju člana upravnega odbora predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter predsednik sveta za socialno varstvo skupščine občine.
Mandatna doba upravnega odbora traja 2 leti.
Upravni odbor je dolžan poročati skupščini občine občasno, najmanj pa enkrat letno.
8.	člen
Odredbodajalec je predsednik upravnega odbora sklada, če pa je ta zadržan, pa član, ki ga določi upravni odbor.
Dohodki ln izdatki se določijo Preden doseže starost po prejš-vsako leto s finančnim načrtom, ki njem odstavku, ima kmet pravico do ga sprejema upravni odbor sklada, preživnine po tem odloku:
potrdi pa skupščina občine.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 402-56/64.
Datum: 21. marca 1964.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
inž. Slavko Jakofčič 1. r.
262
Na podlagi 101. in 108. člena ustave socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS št. 10-90/63) in 27. člena statuta občine Ljubljana-Vič-ROdnik je skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1964 sprejela
ODLOK
o preživninskem varstvu kmetov
1. člen
Kmetom, ki po uveljavitvi tega odloka s pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenesejo v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča, kolikor jih je gospodarska organizacija pripravljena prevzeti in kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, se zagotavlja preživninsko varstvo po določbah tega odloka, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje, ki jo prenesejo v družbeno lastnino, in če celotno kupnino ali drugo odplačilo, ki ga dobijo za to zemljo, vložijo v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov, oziroma odstopijo svoje terjatve za to plačilo skladu.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka se zagotavlja preživninsko varstvo tudi kmetu, ki v postopku za arondacijo dobi za svojo zemljo odškodnino v denarju (57. člen temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča — Uradni list FLRJ št. 43-707/59 in št. 53-722/62).
Kmetu pripada pravica do preživninskega varstva ne glede na to, ali je prenesel svojo zemljo v družbeno lastnino s pogodbo, sklenjeno z eno ali z več gospodarskimi organizacijami ali z drugo družbeno pravno osebo.
Gospodarska organizacija, ki sklene pogodbo s kmetom, mora v skladu z določbami 18. in 22. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ št. 26-290/54, 19-193-55, 48-812/58, 30-408/62 in 53-723/62) izkazati, da je dobila za sklenitev take pogodbe poprejšnjo pritrditev sveta občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve s področja premoženjsko pravnih razmerij.
2. člen
pravico do preživninskega
1.	če je ali če postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo ali če se iz objektivnih razlogov ne more zaposliti in nima drugih rednih sredstev za preživljanje;
2.	če se ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otrok do 7 let starosti ali zaradi trajne nege drugih družinskih članov, ki zaradi bolezni ali starosti nujno potrebujejo tujo nego, ali zaradi druge trajne ovire.
V primerih iz prejšnjega odstavka traja pravica do preživnine, dokler traja ovira za zaposlitev po prejšnjem odstavku.
Pravice do preživnine po drugem odstavku nima, kadar prejema pokojnino ali invalidsko pokojnino, razen če ta skupno s preživnino, izračunano po 6. členu tega odloka, ne dosega zajamčene preživnine (7. člen tega odloka).
4. člen
Upravičenec do preživninskega varstva po tem odloku je kmet, ki je svojo zemljo prenesel v družbeno lastnino.
Upravičenec do preživninskega varstva ima pravico do preživnine v mejah, ki so določene s tem odlokom tudi za osebe, ki jih je dolžan preživljati po zakonu ali po pogodbi, kolikor je ta obveznost obstajala pred prenosom zemlje v družbeno lastnino, vendar samo, če te osebe nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so zaradi starosti ali trajne bolezni nezmožne za pridobitno delo.
Upravičenec do preživninskega varstva ima pravico do preživnine po prejšnjem odstavku tudi za pre-užitkarja, ki je imel izgovorjene preužitkarske pravice na zemlji, ki jo je prenesel kmet v družbeno lastnino, če se je preužitkar temu pre-užitku odpovedal.
9.	člen
Sklad ima statut. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine.
10.	člen
Sklad posluje po predpisih zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59, 23/61, 52/61, 28/62, 53/62 in 13/63).
varstva ne vpliva, kolikor v tem odloku ni drugače določeno, če kmet zadrži v svoji lastnini stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 10 arov zemlje pri hiši, če si ob sklenitvi pogodbe izgovori dosmrtno uživanje zemlje, potrebne za rejo ene krave in dveh prašičev, vendar največ do 1 ha (ohišnica) in, če da gozd, kolikor ga ima, namesto v družbeno lastnino, gospodarski organizaciji samo v trajno gospodarjenje po določbah 36. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS št. 30-262/61).
3. člen
Kmet pridobi pravico do preživnine, ko dopolni 60 let starosti (moški) oziroma 55 let starosti (ženska).
5.	člen
Upravičenec do preživninskega varstva se lahko s pismeno izjavo, ki jo da na zapisnik pri pristojnem organu skupščine občine (12. člen tega odloka) odpove svoji pravici do preživnine v korist svojih staršev, bratov in sester, ki so stari nad 60 oziroma 55 let, čeprav sam še ni dosegel te' starosti in je pridobitno sposoben. Pri tem določi, kdo od njih bo upravičenec preživninskega varstva.
6.	člen
Višina preživnine se določi v mesečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino in glede na starost kmeta in oseb, za katere mu pripada pravica do preživnine.
Preživnina se izračuna tako, d* se s pogodbo določena vrednost zemlje brez gozdov, ki so dani gozdnogospodarski organizaciji v trajno gospodarjenje, ter vrednost objektov in naprav, ki jih je kmet prenesel v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let doživetja po naslednji lestvici:
Starost
do 59 let od 60 do 64 let od 65 do 69 let od 70 do 74 let od 75 do 79 let od 86 do 84 let od 85 let dalje
Povprečna leta doživetja
20 let 16 let 13 let 10 let 7 let 5,5 let 4 let*
i STKAN 104
GLASNIK
J
I Tako dobljen znesek, deljen z 12, , pomeni znesek mesečne preživnine.
Ce se določa preživnina za več i upravičencev različne starosti (4. in ' 5. člen tega odloka), se vzame kot i osnova za določitev preživnine po drugem odstavku:
1.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar so vsi upravičenci do preživnine polnoletni,
2.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar kdo izmed upravičencev do preživnine sicer ni še polnoleten, pa je za pridobitno delo tudi po dopolnjeni polnoletnosti popolnoma nezmožen (telesno ali duševno defektne osebe).
Kadar so med upravičenci do preživnine tudi zdrave in še ne polnoletne osebe, se vzame kot osnova za določitev preživnine povprečna starost po 1. in 2. točki iz prejšnjega odstavka s tem, da se tej povprečni starosti prišteje še število let, ki manjka takim osebam do njihove polnoletnosti.
Pri izračunu višine preživnin se ne upošteva vrednost gozdov, ki so prešli v trajno gospodarjenje gozd-no-gospodarske organizacije. Po tretjem odstavku ugotovljena mesečna preživnina se pa kmetu poviša za dvanajstino tistega dela cene stoječega lesa, ki pripada kmetu za posamezno leto po določilih 3. točke prvega odstavka 39. člena zakona o gozdovih, če se odpove pravici do dela stoječega lesa, v korist občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
V osnovo za izračun preživnine se vračuna tudi del cene stoječega lesa po prejšnjem odstavku, ki ga je kmet s pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo ali drugo družbeno pravno osebo, prenesel v družbeno lastnino, če je celotno kupnino ali drugo odplačilo vložil v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov oziroma odstopil svojo terjatev za to plačilo skladu.
7.	člen
Ce znaša preživnina, izračunana po določbah 6. člena skupno s pokojnino ali invalidsko pokojnino (četrti odstavek 3. člena tega odloka), manj kot 11.000 dinarjev, pripada upravičencu, ki nima drugih virov za preživljanje, pravica do mesečne preživnine v višini 11.000 dinarjev, če je tudi svoje gozdove prenesel v družbeno lastnino in če si ni izgovoril dosmrtnega uživanja ohišnice.
Ce si je v primeru iz prejšnjega odstavka kmet izgovoril 'pravico dosmrtnega uživanja zemlje v površini ki znaša nad 10 arov, a manj kot 1 ha, ima pravico do zajamčene mesečne preživnine v višini od 6000 do 10.000 dinarjev glede na površino zemlje.
8.	člen
Kmetu, ki je po 1. januarju 1960 z odplačno ali neodplačno pogodbo prenesel v družbeno ali državljansko lastnino posamezna svoja zemljišča ali če je prejel odškodnino v t 'narju za posamezna svoja zemljiška v postopku za arondacijo, se odmeri zajamčena preživnina po določbah prvega • oziroma drugega odstavka 7. člena tega odloka samo, če vplača v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov celotno kupnino, odškodnino ali drugo plačilo, v primeru neodplačnega razpolaganja pa znesek v višini vrednosti zemljišča, ki je bila določena v pogodbi. Ce tega ne vplača v sklad, se mu določi zajamčena preživnina v sorazmerno nižjem znesku glede na razmerje vrednosti zemljišč, ki jih prenese v družbeno lastnino po uveljavitvi tega qdloka ter vrednost-
jo zemljišč, ki jih je odtujil prej. Ce je kmet z neodplačno pogodbo prenesel posamezno svoje zemljišče v družbeno lastnino, ni dolžan vplačati v sklad vrednosti tega zemljišča.
9.	člen
Upravičencu do preživninskega varstva pripada poleg mesečne preživnine, ki mu je določena na podlagi 6., 7. in 8. člena tega odloka, tudi pravica do mesečne preživnine za vsako osebo iz 4. člena tega odloka, in sicer v višini 40 % od preživninskega zneska, ki je določen za upravičenca.
Ce je upravičencu do preživninskega varstva nujno potrebna zaradi starosti, invalidnosti ali trajne bolezni tuja nega in je sam, mu pripada tudi dodatek za tujo nego v višini 40 % preživninskega zneska.
10.	člen
Ce se zaradi povišanja življenjskih stroškov povišajo pokojnine, se sorazmerno povišajo tudi preživnine, določene s tem odlokom.
H. člen
Ce upravičenec do preživninskega varstva umre, postane upravičenec do preživninskega varstva vdovec (vdova), če tega ni, pa oseba, za katero je upravičenec prejemal preživnino; če je prejemal preživnino za več oseb, določi upravičenca do preživninskega varstva organ iz 12. člena tega odloka. V obeh primerih se preživnina na novo odmeri po določilih tega odloka.
Ce je pripadala upravičencu do preživninskega varstva pravica do dosmrtnega uživanja ohišnice, preide ta pravica v primeru iz prejšnjega odstavka, na novega upravičenca do preživninskega varstva.
12.	člen
O preživnini na podlagi tega odloka odloča upravni odbor sklada za preživninsko varstva kmetov.
Zoper odločbo upravnega odbora sklada za preživninsko varstvo kmetov je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloča svet občinske skupščine, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
13.	člen
V zahtevi za preživnino je treba navesti, za katere osebe se poleg upravičenca še zahteva preživnina in glede vsake teh oseb zahtevo utemeljiti.
Zahtevi za preživnino je treba priložiti potrebne listine, s katerimi se dokazujejo okoliščine, na katerih temelji zahteva.
Za okoliščine, za katere predlagatelj ne more predložiti listinskih dokazov, lahko predlaga poizvedbe, zaslišanje prič in druge dokaze.
Nezmožnost za pridobitno delo se dokazuje s potrdilom zdravniške komisije, ki jo imenuje za zdravstvo pristojni svet občinske skupščine.
14.	člen
Preživnine se izplačujejo iz sredstev občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Preživnina se izplačuje upravičencu do preživninskega varstva mesečno vnaprej.
15.	člen
Ce upravičenec do preživninskega varstva zanemarja svojo dolžnost do preživljanja oseb, za katere prejema preživnino, lahko organ iz 12. člena tega odloka na utemeljeno zahtevo odloči, komu se Izplačuje preživnina za tako osebo.
16 člen
Upravičenec uu preživninskega varstva oziroma oseba, ki sc ji preživnina neposredno izplačuje (15. člen) je dolžna v 15 dneh sporočiti organu iz 12. člena tega odloka vsako spremembo, zaradi katere bi prenehala ali se spremenila višina preživnine; če tega ne sporoči, mora vrniti neupravičeno prejeto preživnino.
17.	člen
Osebe, ki uživajo preživninsko varstvo so zdravstveno zavarovane po določilih zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za določeno skupino oseb (Uradni list LRS št. 5-34/63).
Prispevke za zdravstveno zavarovanje osebe iz prejšnjega odstavka se plačuje iz sredstev sklada za preživninsko varstvo kmetov občine Ljubljana-Vič-Rudnik.
18.	Člen
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik daje v soglasju s svetom za zdravstvo in socialno varstvo in svetom za družbeni plan in finance podrobnejša navodila za izvajanje določb tega odloka.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 57-27/64.
Datum: 21. marca 1964.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
inž. Slavko Jakofčič 1. r.
263
Na podlagi 20. člena ustave socialistične republike Slovenije (Ur. list LRS št. 10/63) in 7. točke 27. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. marca 1964 sprejela
ODIOCBO
o ustanovitvi Zavoda za socialno delo Ljubljana-Vič-Rudnik
1.
Ustanovi se Zavod za socialno delo Ljubljana-Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Sedež zavoda je v Ljubljani.
2.
Zavod je samostojna in samoupravna delovna organizacija.
Zavod je pravna oseba.
3.
Zavod opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	analizira socialna vprašanja v občini, odkriva njihove vzroke ter predlaga pristojnim organom ukrepe za uspešno reševanje socialne problematike; sodeluje z ustreznimi družbenimi in strokovnimi službami pri pripravljanju programov za razvoj socialnega dela v občini;
2.	opravlja zadeve s področja varstva družine in varstva, odraslih ter skrbništva;
3.	rešuje druga socialna vprašanja, skrbi za varstvo posameznih kategorij občanov in individualno rešuje zadeve posameznikov, ki jim je potrebna posebna pomoč;
4.	opravlja druge naloge, ki jih določi skupščina občine in pristojni svet.
4.
Zavod sodeluje s pristojnimi državnimi organi, z družbenimi in delovnimi organizacijami, društvi, krajevnimi skupnostmi in občani, ki morajo pomagati pri uspešnem reševanju socialne problematike.
5.
Zavod razpolaga s svojimi finančnimi sredstvi v skladu z veljavnimi predpisi, družbenim planom občine in smernicami skupščine občine.
6.
Dohodki zavoda so:
—	dotacije družbeno-političnih ^skupnosti,
—	dotacije skladov,
—	dotacije gospodarskih in drugih organizacij,
—	dohodki od lastne dejavnosti,
—	darila, posojila in drugi dohodki.
.7.
Zavod ima naslednje sklade:
—	poslovni sklad,
—	sklad skupne porabe,
—	rezervni sklad.
8.
Samoupravljanje v zavodu uresničujejo: svet zavoda, delovna skupnost In driektor.
9.
Svet zavoda ima 9 članov.
Svet sestavljajo člani, ki jih izvoli izmed sebe delovna skupnost zavoda in člani, ki jih imenuje skupščina občine.
10.
Glede dela organov upravljanja zavoda in imenovanja direktorja se uporabljajo predpisi zakona o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS št. 8-48/64).
11.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet občinske skupščine, ki je pristojen za socialno varstvo.
12.
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana in velja takoj.
Številka: 022-5/64.
Datum: 21. marca 1964.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik inž. Slavko Jakofčič 1. r.
VSEBIN \
2f>0 Odlok o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev ln o gradbenih delih, za katera se dovoljehjc za graditev Izda po skrajšanem postopku občine I.jubljana-"SlSka.
260 Odlok o urejanju ln oddajanju mestnega zemljišča občine LJubljana-Vič-Rudnlk.
201 Odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov občine I.Jubljana-Vlč-Rudnik.
262	Odlok o preživninskem varstvu kmetov občine LJubljana-VIč-Rudnlk.
263	Odločba o ustanovitvi Zavoda za socialno delo LJubljana-VIč-Rudnlk.