LETO II 16 JUNUA 1962 CENA 20 DIN ŠTEV. 4 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E Ž I G R A D Globoke so korenine Dne 24. junija bomo praznovali naš občinski praznik — spomin na burne dni letu 1941, ko je policijski aparat nemških okupatorjev doživel prvi poraz na Posavju komaj poldrugi mesec je bilo preteklo, odkar so si nemški in italijanski fašisti razdelili Slovenijo in si podali roke na Ježici, že so se v posavskih vaseh spletale niti narodnoosvobodilnega gibanja. Da bi ga zatrli že v kali, so gestapovci pripravili lov na revolucionarni akt,o, zlasti na komuniste, ki so bili na čelu gibanja. Organizacija pa je pravočasno odkrila gestapovske namere in obvestila o njih ose, ki jim je grozila aretacija. Tako se je skupina zavednih Posavcev 24. juniju 1941 zbrala v gozdu in postala jedro Ua-šiške čete, ene prvih nartizanskih čel n Sloveniji Meja. s katero je bit usupaloi prerezal slovensko deželo na dvoje, ni mogla ločiti slovenskega naroda. Nasprotno:, pod vodstvom Komunistične partije so se združile vse misli in želje našega delovnega ljudstva v enotno hotenje, ki ni poznalo meja in pregrad. Plamenica upora je zažarela tostran in onstran Save, pesti so se stiskale v mestu in vaseh. Počili so prvi streli, zagorela je Mušica, začeli so padati talci. . . Prelita kri pa je bila seme nove rasti, ki je pognala vsepovsod. kjerkoli je vilo pošteno src* To je bita rasi, ki je imela globoke korenine — in prav zalo je lahko kljub strašnemu nasilju tako hitro pognala. ?.e pred vojno, zlasti po letu 1917, se je delovno ljudstvo zbiralo okrog Komunistične partije, ki je razgaljala gnilobo vladajočih režimov, opozarjala na fašistično nevarnost in se pripravljala na usodne dni. Pod vodstvom komunistov je vstajala Ljudska fronta, z njimi je bilo povezano življenje delavskih prosvetnih društev »Svobod* in »Vzajemnosti*, ki so bila reakciji trn v peti V teh društvih srečamo imena Rezke Dragar jeve, Franca Ravbarja, Janeza Bizjaka. Maksa Pečarja, Milana Šušteršiča. Ceneta Stuparja in drugih, ki so bili po sovražni okupaciji med prvimi borci Za svobodo, ki so padli kot junaki o boju za obstoj in lepšo bodočnost slovenskega naroUr, Ko je tovarišica Pepca Kardeljeva leta 1919 govorila ob odkritju spominske plošče o Parmovi ulici, na hiši št. 47, kjer je bila leta 1941 osnovana Osvobodilna fronta Slovenije za rajon P> ‘ž’grad je med drugim dejala »Ko sc spominjamo dogodkov za Bežigradom smo lahko ponosni, da so ljudje tega kraja požrtvovalno sodelovali o boju. da se niso ustrašili pred težavami m okupatorskimi zverstvi Bežigrad pa ni znan samo iz teh dni 7.a Bežigradom so bile razne akcije tudi pred vojno. Osvobodilna fronta je že imela ugoden teren, ker so bile tu močne partijske postojanke . Tu je bilo nešteto partijskih aktivistov, ki so naredili izpite v pripravah in vodenju a''cii:. Koliko ilegalcev je našlo zatočišče v domovih tega krajaU Da. nešteto je pri nas hiš in krajci) ki so pomniki tistih dni. Golo-z hodečimi žicami in bunkerji obdano je začelo naše ljudstvo osvobodilni boj in vzhajalo v njem (°i ^"nca ker je videlo o njegovih ciljih zarjo prave svobode, svoj preporod. svojo pot iz stoletnega mraka m razbitosti kvišku, novo domovino I indici je tega boja, naše ljudske revolucij?, so neprecenljiva zakladnica, iz katere smo zajemali in šle zajemamo, ko gradimo svojo sociali-Micno domov no \jeni zgledi naj oplajajn nošo odnP no. (l„ lv) ■/.riala vrstno čuvati revolucionarne nrido-bilvel jr Z akademije ob Tednu mladosti v Festivalni dvorani Bežigrajska mladina ob »Tednu mladosti« Še mnogo takili praznikov Mislim, da ni bilo mladega človeka v naši državi, ki sc ne bi bil veselil »Tedna mladosti« in obenem sedemdesetletnice živi ien>a tovariša lita. V času okrog 21. maja so v Beograd hitele čestitke z nadvse iskrenimi željami. Vsakdo pa bi bil rad maršalu Titu tudi sam stisnil roko. In res. tisoči in tisoči so mu jo stisnili, sicer le posredno po štafetni palici, toda ta stisk je bil topel m poln zaupanja. Občinski komite l judske mladine Slovenije zn Bežigradom se je na »Teden mladosti« pričel pripravljati že zelo zgodai sai se ie ta »le- den« razvlekel od 10. aprila do 2. junija, ko so svečano sprejemali pionirje v mladinsko organizacijo. Začel pa se je pravzaprav z lokalno »Titovo štafeto«, ki je startala pred spolnenikom v Dolu. nato je potekala skozi Beričevo, Podgorico in ležo 'do Črnuč, od tod pa po Zanimivi in spodbudni odgovori NA ANKETO SZDL NA JEŽICI Da bi se poživilo delo SZDL na Ježici, so udeleženci krajevne konference v januarju t%2 sklenili izvesti med članstvom anketo, ki naj bi odgovorila na posamezna aktualna vprašanja o dosedanjem in bodočem delu organizacije. Čeprav anketa ni zajela celotne problematike dela SZDL. so odgovori na vprašanja povedali, da je velika večina članov SZDL iz Ježice in Male vasi pripravljena sodelovali in pomagati pri delu v poc-dinih odborih in sekcijah. Hkrati Pa so člani izrazili želje po raznovrstnih predavanjih itd. Na vprašanja je odgovorilo ■»il članov. Za delo oziroma sodelovanje v krajevnem odboru se je javilo 35 članov SZDL, zu šolsk: odbor 30. za potrošniški svet 24, za poravnalni svet 7 itd. Da se je potrebno ukvarjati z vprašanjem vzgoje mladine v naprednem duhu, jo zahtevalo 56 članov SZDL. Sekcija za mladinsko vprašanje bo skupno z DPM imela tu hvaležno področje dela. Na sestanku zainteresiranih bodo nakazani razni problemi s tega tako po-m(""'uiegii družbenega področja. Da je stanovanjsko vprašanje še vedno pereče, nam pove 41 anketiranih članov, ki rešujejo to vpraša n j e. Kakor drugod so tudi na ležici težave s slabimi cestami, ki bi se dale z malo več volje krajevnega odbora vsako leto nasuti: 5(> članov SZDL. je pripravljeno sodelovati, da bi se ta problem rešil v splošno zadovoljstvo občanov. Preskrba je eden važnih čjnite-Ijev. kar nam dokazuje 64 odgovorov. Dosedanji potrošniški svet se ni kaj prida izkazal. Potrebno je sklicati 'ostanek potrošnikov, se z njimi pogovoriti, okrepiti potrošniški svet in rešiti vsa vprašanja, ki jih bodo nakazali potrošniki. Med članstvom je precej zanimanja za raznovrstna predavanja. Za predavanja o našem gospodarstvu sc je javilo 68 članov, za predavanja iz poljudne znanosti 55, o razvoju družbe — 32, o zunanji politiki - 29. Ker je krajevni odbor pripravljal sekcijo za posipanje cest. se je 55 članov javilo, da so pripravi leni prostovoljno sodelovati v tej sekciji in na svojem območju posuti ceste. Istočasno pa so se javili za prostovoljno delo ob drugih akcijah. Ob tej priliki naj omenim, da je TV D Partizan na Ježici začel prostovoljno akcijo za zgraditev športnega igrišča na Ježici. Prav bi bilo, da bi vsi, ki so se javili na prostovoljno delo, kakor tudi člani SZDL ostalih terenov, pomagali pri tej graditvi in podprli mladino v ter sekci ji. Poleg tistih, ki so se javili za prostovoljno delo, sc jih je 49 javilo. da bi pomagali pri ureditvi kakšne sekcije na terenu z denarnim prispevkom. Tudi za aktualne novice s področja naše občine se zanimajo člani SZDL. 95 se jih je prijavilo, da želijo redno dobivati občinsko glasilo »Zbor volivcev«. S to anketo smo dobili tudi pre gled, kje dela mladina, oziroma kje bi želela sodelovati. Istočasno z odgovori na vprašanja v anketi pa so elani SZDL. nakazali tudi ostale probleme in želje pri delu na terenu, kar bo odboru SZDL pomagalo pri njegovem delu. Z vsakodnevnim stikom s člani SZDL, s široko aktivizacijo vsega članstva bo odbor SZDL uspešno reševal vsa vprašanj .. Pa ne samo SZDL,, temveč tudi ostale organizacije, in društva na terenu bodo v tej anketi dobile spodbude za delo, _ Titovi cesti, skozi Jc/.uo. iViulo vas ter po Samovi ulici do zgradbe občinskega ljudskega odbora Ljublja-na-Šiška — tam je bilo okrajno praznovanje ob prihodu »Titove štafete«. Vsa trasa, po kateri ji potekala lokalna »Titova štafeta« naše občine, je bila dolga okrog 17 kilometrov, palico pa si je predalo iz rok v roke okrog 250 mladincev in mladink. Če pa odštejemo lokalno »kitovo štafeto«, se je praznovanje »Tedna mladosti« pričelo dejansko šele 17. maja. ko je občinski komite ljudske mladine Slovenije naše občine priredil v dvorani mladinskega kina in gledališča »Tribuno mladih« Med mladino ie bilo za to tribuno izredno veliko zanimanje. V dvorani skorajda ni bilo moč dobiti prostega sedeža. Po izčrpnem predavanju o maršalu Titu so zbrani mladini zavrteli tri kratke filme, in sicer »Tito v OZN«. »Tito v ZAR« ter »Titov življenjepis«. Ta uvod v praznovanje »Tedna mladosti« je bil morda res najprimernejši, saj so mladino dodobra seznanili z likom našega maršala, borca za osvo-boditev izpod okupatorjevega jarma. borca za socializem ter borca za miroljubno koeksistenco. fin 1 ir*vfi n i*' o•-> " -4-~i Iz vsebir (.ilolHiko so korenine Bežigrajska mladina ob »Tednu mladosti« Pismo bravcev O delu bežigrajskega sodnika /a prekrške Pogovor z volivci bežigrajske občine Kdo bo prebudil »je/iško Trnuljčico«? Kem pn končan' ose'"1 "'ki? Kako se izvajajo sklepi SZDL V šolstvu Zapustila nas je FRANJA MAKUC-DUNJA »Pokaži kaj znaš« v Stožicah V Stožicah smo se sipruševuli, kako pritegniti mladino v krožke DPI) »Svobode«. No, pa smo našli nočin: mladini in pionirjem je treba ponuditi priliko, da najde pot v domove »Svobode«. To nam potrjujejo lanske štiri oddaje »Posavci. pokažite, kaj znate«, ki so pritegnile številne mladince in pionirje v vrste Svobode. Tudi letos, v v _ okviru »Dneva mladosti«, je »Svo- žicah in na Ježici bodo« v Stožiicah skupaj z osnovnima šolama v Stožicah in na Ježici organizirala takšno oddajo. Ob nabito polni dvorani, kjer so morali ljudje stati pri vhodu, saj vsi niso mogli v dvorano, je stekel program, ki zabava vse naše Posavce in je predmet največjega zanimanja. Oder je bil lepo okrašen z Nuvič. Naj omenimo še velikega ljubitelja naše mladine, spikerja Lojzeta Jakopiča, predsednika društva prijateljev mladine Stožice, ki že drugo leto s temi oddajami ustvarja prijetno razpoloženje med nastopajočimi in publiko. Te naše oddaje so ustvarile veliko vez z mladino in društvi prijateljev mladine ter obeh šol v Sto- Vinko Snoj vodovodno in kanalizacijsko omrežje, da bi bilo treba cesto v ta namen prekopati še pred začetkom asfaltiranja. To pomeni, da bo treba cesto prekopati na več mestih zdaj, ko že več kot leto dni teče po njej promet. Ali ni škoda lepega. asfaltiranega cestišču;’ Ob takih anomalijah se znova sprašujemo: kdo je odgovoren? Kdo naj odgovarja' zn škodo, ki bo s tem nastala? Ali naj take nepotrebne stroške večno plačuje občina, oziroma občan, potrošnik? E. C. V soboto, dne 2>b. maja, se je vil majhno posestvo, ki pa ni nudilo na Žalah dolg pogrebni sprevod, pogojev za preživljanje številne Spremljali smo tovarišico Franjo — družine. V tistih časih, še pod sta-Dunjo nn njeni zadnji poti. Ob od- ro Avstrijo, je bilo tudi za zaslu-prtem grobu se je z ganljivimi bc- žek hudč. Dekleta so odhajala slu- scduini poslovi.l od pokojne Franje žit v mesta, v Gorico v Trst moto variš Nande Koprivec. Grob so ški pa so hoddi za delom v daljne okrasili s kopico vencev in šopkov tuje kraje, v nemške dežele, v : . i '.ImmHv /Din in rrnnm nn kmiK* svežega cvetja in zelenja Franja Makuc. roj. Hvala, z ilegalnim imenom Dunja, je bila ro- Kdo je odgovoren? Tako je prav! V zadnji, 3. štev. našega glasila, je bilo na drugi strani v rubriki »Pisma bravcev« objavljeno pismo o trolejbusnih in avtobusnih zve- zadnjih dneh mnogo razprav- ....... ‘ ta,* in tliSi™ ključem ter napisom »Lepo je v ------* -i- Medtem je podjetje ■ naši domovini biti mlad«. Vrstili so se tekmovavci. Harmonikarski zbor položaju varčevanja in smotrno go spodarjenje. Glede na podjetje »Ljubljana SiTotlvS0 SrSrSfa: je dosegel oceno odlično js 74 točkami). Tokmovavci tretjih razredov šole Stožice in šole Ježica so odgovarjali na teme: »Meje naše občine in naš predsednik občine«, »Narodni heroj Danila Kumar«, »Kaj veš o Savi«, »Kako so živeli ljudje v stari Ljubljani«, »Kaj ti je znanega o rimski Emoni«, »Vrste rodne zemlje«. Učenci so se odrezali. Prav tako so se izkazali tekmovavci četrlili razredov. Tekmovali sta dve ekipi, jx> dva člana iz vsake šole. Vprašanja so žrebali, vsak je odgovarjal na dve edino pravilno rešitev vprašanja: Ce je jrrej vozil avtobus od Stadio-to naj se dotaknem m. naravnost v mesto (oziroma cjo vprašanja, o katerem je bilo že več- Hudnika), zakaj ne bi^ se zcaj. krat govora tako v časopisih kot Lstreglo je upravičeni želji I e/.i- na sestankih. Gre za gospodarje- ffujčanov. ki so bili v resnici zelo nje na področju komunalne dejav- prizadeti, in znova vzpostavilo »fremd«. Zato je Franja po končani osnovni šoli, ko je dorasla, morala zapustiti svoj rojstni kraj in si poiskali služlio. Dobila jo je najprej v Gorici, nato pa še drugod. Tako se je začela njena velika živ- j Ijenjska šola, v kateri si je pridobila mnogo koristnih izkušenj iu dobrih napotkov za svojo nadaljnjo življenjsko pot. Brhko dekle, kakršna je Franja bila, si je železničar Ivan Makuc, doma z Mosta na Soči, izvolil za svojo življenjsko j družico. V zakonu, sklenjenem 22. 2. ItMI. se jima je rodilo več otrok, živa pa sta ostala le dva: starejši, Vladislav, železniški uradnik, španski borec iz let !<)»(> -1939, in mlajši Drago, igravec Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Makučeva družina je obredla v času očetovega aktivnega službovanju pri železnici razim kraje naše domovine — od Pbdmelca in Divače do raznih službenih mest na Gorenjskem in Dolenjskem, dokler se ni slednjič udomačila v našem glavnem mestu. nosti. rektno avtobusno zvezo z mestom Naša občina je tako rekoč eno na relaciji Stadion—Trg revolucije, samo veliko gradbišče, kar nareku- k jer je postajališče pred sjiomin- Franja Makuc je tudi velika komunalna dela: Sir- skim stebrom pred nunsko cerkvijo, jenje kanalizacijske mreže, nove Avtobus vozi ves dan, kakor ic vo- vodovodne priključke, nove ceste zil prej. in poti itd. Za vse to pa je potrebna načrtnost, ker sicer se rado zgodi, da vidimo že asfaltirano cesto Jože Vrbovšek Ko jo zajela vihra drage svetovne vojne tudi naše kraje, ni našla Makučeve družine nepripravljene. Čutila je dolžnost, biti na voljo vsem novim nalogam, biti priprav-jena dne 6. oktobra IHK8 v Ilovici Ijena na vse. Sin Drugo, dijak, še pri Podmelcu v Baški grapi na Tol- mladoleten, se je 6. aprila PHI pri-m inskem. Svoja otroška leta je pre- kij učil prostovoljcem. Jeseni je od-živela doma pri starših. Imeli so šel k partizanom in se udeležil na- vprašanji izmed dvanajstih. Tudi zmova in znova prekopano. Kritika četrto razredi so se odlično uveljavili, dosegli so največje število Nova samopostrežna možnih točk. Program so povezovale vesele pesmi in popevke ter recitacije. Nastopili so tudi starejši harmonikarji, ki so zaigrali Straussovo skladbo »Dunajska kri«. Pred- v prejšnjih letih je malo zalegla, ljudje so se stalno jezili, ko so yi- Sr!šir^khi; oligovor^n! 'ij j n dj e 'im' d! trgovina v Savskem naselju vsaj pregled nad gradnjami in nad potrebami po komunalnih napra- padu na Lož. Pozneje je bil ujet in pred okupatorjevim vojaškim sodiščem v Ljubljani kot nevaren »ribello« obsojen kljub mludoletno-sti na dvanajst let ieče. Kazen je prestajal v Alcssuiulriji in v gradu Roeca di Spoleto. To je bil hud pesmimi aplavz in odlično oceno. Zgodovinar Boštjan Piškur je žel splošno odobravanje in odlično oceno ter prvo . „_____ J __________ vab. Cas bi že bil, da bi bilo ne- preo- vsemi vrstam, /ml m z nekateri- stala £.]nnica ,ere„skega odlmra OF mi gospodinjskimi potrebščinami. za teren Stadion. Med vojno so jo Pri vhodu je tudi primerna zajtr- pomali pod ilegalnim imenom Du- kovalniea oziroma okrepčevalnica, "ju. I-eia 044 so zaprli še starej-- 1 . . šega sina Vladislava, ki so ga osumi- Objekt ima 5t2 m* bruto ,H,vrsme ,. f'S4M|d<)Vunja z Os^olmdiln« fronto v pritličju in 217 m* v kleti, /a rz- /e zaradi udeležbe v španski dr/av-fTradnjo t«^« |H)tmšniske^a centra je Ijanski vojni; vendar sc jc na srečo ljudski odbor najel posojilo. Grud- vse dobro izteklo in sta sc oba si- nja je stala 48 milijonov dinarjev. nova vrnila domov. Prispevek uslužbencev občinskega ljudskega odbora za Debeli rtič Na prošnjo občinskega odbora RK Ljubljana-Bežigrad je sindikalna podružnica uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Bežigrad predlagala na letnem občnem zboru dne 14. maja I962, da bi vsi člani prispevali določen znesek za izgradnjo mladinskega okrevališča na Debelem rtiču. Navzoči člani so sprejeli predlog in se obvezali, da bodo odstopili 1 % svojih mesečnih prejemkov za izgradnjo omenjenega okrevališča na Debelem rtiču. Tako je bilo zbranih in odposlanih občinskemu odboru Rdečega križa Ljubljana-Bežigrad 39.467 dinarjev. Prav bi bilo, če bi druge sindikalne podružnice posnemale ta zgled in prispevale /a izgradnjo otroškega okrevališča. Občinske inšpekcijske službe na rešetu Franja — Dunia se je od začetka vojne udeleževala vseh akcij na svojem delovnem področju. Udeleževala se je tudi vseh demonstracij in manifestacij. Kot intehdantka na svojem terenu je nabirala zu partizane zdravstvene potrebščine, obleko, obutev, perilo in denarne prispevke, razširjala propagandno gradivo in ilegalni tisk. Stanovanje Makučevih je bil varen kraj za sestanke aktivistov OF, zavetišče pred krvoločnimi preganjavci pa so našli v njem tudi številni ilegulci. l’o končani vojni je Franja Makučeva z isto vnemo sodelovala povsod, koder je bila njena pomoč dobrodošla. Udeleževala se je raz- j nih delovnih akcij in aktivno sodelovala pri Rdečem križu ter pri terenskem odboru /B. Svet za splošne in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora je na svojili sejah zadnje čase ugotavljal, da se število prekrškov v trgovini, obrti in drugih panogah ne zmanjšuje, kakor bi biio pričakovati. Zato je ( tem pojavu ostro razpravljal pri vsaki točki dnevnega reda, ki je imela količkaj skupnega s prekrški v gospodarstvu, še posebno pa je prerešetal delo inšpekcijskih služb. luko je bil na pobudo tega sveta organiziran skupen sestanek predstavnikov vseh svetov, |>od katerih dejavnost spadajo inšpekcijske službe. Uprava ObLO je temu vprašanju posvetila tolikšno pozornost. da je pred tem organizirala posvet inšpektorjev ObLO z. upruvo in predstavniki političnih organizacij občine. Na sestanku predstavnikov svetov. ki je bil 17. maja, je prišlo do zanimivih ugotovitev. Predvsem je hilo govora o inšpektoratih, o njihovem liku, ki bi se moral zrcaliti v ostrejši kontroli in načrtnem, nepristranskem delpvuniu. Resnici na ljubo pa je posvet ugotovil nasprotno ... Stran 2 štev. 4 Zbor volivcev Du je bila situacija na terenu taka, je krivo tudi to. ker delovna mesta niso polno zasedena, delno pa so krive tudi intervencije kaznovanih. Največ krivde pa leži v dejstvu, du inšpektorat, kadar je hotel odpraviti take in take nepravilnosti, ni naletel no razumevanje državljanov, ali bolje rečeno — naletel je na odpor, češ da se takih »malenkosti« ne sme kaznovati.. . Vse to je tako vplivalo na naše inšpekcijske službe, da so sčasoma izgubile ostrino. Te razloge bi seveda lahko izpodbijali s tem, du bi bilo treba bolj paziti pri izbiri odrov, da ne bi smeli upoštevati intervencij, da bi morali zapolniti vrzeli na delovnih mestih itd. Upoštevati pa je treba tudi objektivne težave, s katerimi se je borila uprava. Razprava je ugotovila, da je nujno potrebno medsebojno sodelovanje inšpekcijskih služb — tako zaradi zavzemanja enotne jvulilike kakor tudi zaradi skupnega sodelovanja. Med drugim je bilo govora tudi o možnosti organiziranja Jako imenovanih bazenskih inšpekcijskih služb, npr. za vse mestne občine. Vprašanje pa ni bilo do kraja razjasnjeno. Po tem sestanku upravičeno pričakujemo. du se bodo inšpekcijske službe izboljšale. B. Z. strežne trgovine utirale jtoL ki ni bila lahka. To se je odražalo pri reviziji načrtov, vendar so v jeseni 1960 bili načrti ing. urh. Lidije Podbregar-Vasle potrjeni, in gradnjo smo jiričeli. V času gradnje so ua-stopile različne težave, med katerimi so bile finančne najbolj očitne, tako da je otvoritev zapoznela (trgovina bi morala biti odprta /e 29. novembra I96t). Nova samopostrežna trgovina je skoraj enaka kot tisla v Vojkovi ulici na terenu stanovanjske skup- Sfroške opreme, prodajnih pultov itd. pa je prevzelo renomirano podjetje »Prehrana«. Gradbena in obrtniška delu je izvajalo gradbeno podjetje Obnova v sodelovanju s podjetjem Toplovod in podjetjem Instalacijo. Ta Iri naša podjetja, ki so imela vedno razumevanje za različne težave, so prevzeto delo solidno opravila. Okolica trgovine pa še ni urejena V neposredni bližini bo stal obrtniški center, ki bo verjetno zgrajen še loto«. Zu zasluge, ki si jih je nridobila s svojim nesebičnim, požrtvovalnim pa tudi pogumnim delovanjem, so jo odlikovali z medaljo Zasluge zu narod, Rdeči križ pa ji je podaril spominsko plaketo z znakom priznanja zu njeno aktivnost. Sedaj jc ni več med nami... Za- vrafnai neozdravljiva bolezen je strla njeno življenjsko silo. V maju, mesecu cvetja in bujnega zelenja, se je iztekla ura njenega plodnega življenja. TAko, kakršna je bila v življenju, srčno dobro mater in ženo ter priljubljeno sodelavko na različnih področjih javnega življenja, bomo ohranili v naj lepšem spominu. Nuj se mirno spočije v svoji ljubljeni slovenski zemlji! ]uic VrbooHek Dnevna letovanja na terenu Stadion Društvo prijateljev mladine terenu Štadion pri|>ruvlja za otroke dnevna letovanju jmi zaključku šolskega leta, k; bodo na igrišču »Nuj-dihojca« in v prostorih vzgojno varstvene ustanove Dunje ščurkove. Dnevna letovanja so namenjena predvsem otrokom, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo v kolonije ali nn oddih s starši. Začelo se bodo 1. julija, morda celo prej (t. j- Med letovanjem bodo otroci poki strokovnim nadzorstvom, imeli bodo malico in kosilo v ustanovi, na voljo jim bodo prhe na igrišču in bazen na vrlu. Dnevni čas letovanja bo od 7. do 15. ure. Prispevek zu en dan bo znašal !(>() dinarjev, če pa bosta dve malici bo treba plačati 200 dinarjev Pobuda DPM Stadion je hvalevredna, zlasti če pomislimo, da je pri na« mnogo otrok, ki ne bodo mogli na oddih, ker so letošnje cene pensionov v primeri z lanskimi precej višje. Prispevek, ki ga bo-starši plačali zu dnevno letova-pu ni velik, saj bo i^trok dobil za 150 dinarjev kosilo in malico (za 201) dinarjev pa kosilo in dve malici), razen tega pa bo ves dan pod varstvom vzgojnega osebja, tako da starši ne bodo v skrbeh zanj. do nje. Še mnogo takih praznikov Nadaljuje se a t. strani Sledile so številne prireditve po Tsej občini, tako skupne kakor tudi po posameznih krajevnih skupnostih. Izmed številnih naj navedemo le nekatere, najpomembnejše ali pa najznačilnejše. Najprej naj omenimo delovno akcijo, ki naj bi bila v nedeljo za VSO mladino iz naše občine. Žal je sedaj skupaj okrog 4000. zacije. Dalje so po šolah pripove- kulturnega društva Savlje tudi dovali stari borci o svojih doživlja- plesni športni j)ari mednarodnega jih v NOB ter o svojem partijskem razreda Plesne zveze Slovenije, delovanju pred vojno. Vsa ta pre- igral pa je ansambel solistov. V davanja so bila namenjena pionir- odmorih med jjlesi so priredili raz-jem pred vstopom v mladinsko or- ne družabne igre, ki so samo še ganizacijo. Število mladincev in stopnjevale veselo razpoloženje. (Na mladink v naši občini se je dvigni- občinskem komiteju Ljudske mla-lo za pejsto članov, tako da jih je dinc Slovenije so mi zaujrali. da to edinstveno manifestacijo naše mladine zmotil dež, ki je — mimogrede jmvedano — oviral tudi druge proslave, ni pa mogel skaliti dobre volje. Zato ]>a so mladinci izvedli številne lokalne delovne akcije po Letos je občinski odbor Ljudske mladine Slovenije za Bežigradom za centralno proslavo dneva mladosti prijrravil nekoliko drugačno obliko proslavljanja, ki je po svoji pestrosti nedvomno mnogo bolj posameznih aktivih. Prav tako je mladina izza Save morala zaradi oddaljenosti praznovati »Teden mla-dosti* nekako v svojem krogu. Udeležili so se nekaterih delovnih ... akcii sicer j>a so sodelovali tudi na ob letošni številnih športnih tekmovanjih, ki jih je bilo v naši občini precej. V »Tednu mladosti« so slovesno odprli tudi mladinski dom v Belokranjski ulici v Savskem naselju. To je eden prvih tovrstnih domov v naši državi. V njem bodo mladinci in pionirji imeli številne j>ro-Morc za izvajanje najrazličnejših nejavnosti ter za svoje sestanke, želja vseh je, da bi tildi mladina Sz drugih delov naše občine čim-prej dobila podobne domove, ki bi fi bili nedvomno v veliko korist. ^ Tudi mladina po kolektivih je Imela proslave. Prav tako se je udeležila raznih športnih tekmovanj ter delovnih akcij; razen tega pa je sodelovala tudi na delovnih fikei j ali v okviru svojega mladin-pkega aktiva. Po šolah so se vrstila naj bi ta ples služil tudi kot vzorec, kakšni naj bi bili mladinski plesi v bodoče: brez alkohola.) Mnogo mladincev, mladink, pionirjev in pionirk pa se je udeležilo tudi splošnega veselja, ki je v Ljubljani vladalo v četrtek, dan jjred praznikom, in je trajalo pozno v noč. Bazen tega je številna skupina mladine iz naše občine odšla po sprejetju v mladinsko organizacijo na izlet v Polhov gradeč, kjer je bilo jnirtizansko srečanje. Okrog 60 mladincev in mladink — Beži-grajčanov se bo udeležilo tudi zvezne mladinske delovne akcije pri graditvi avtomobilske Ceste bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdielije. Seveda pa bo tudi ostala naša mladina sodelovala na posameznih delovnih akcijah lokalnega pomena ter tako z delom podaljšala »Teden mladosti« skozi vse počitnice Ob koncu na j omenim še to, da je odbor za praznovanje »Tedna mladosti« v naši občini pritegnil k delu vse družbeno politične organizacije za Bežigradom, ki so j>ri pripravah ali na med samo izvedbo programa nudile mladini nesebično pomoč. Praznovanje Titovega rojstnega dne in »Tedna mladosti« bo vsej bežigrajski mladini prav gotovo ostalo dolgo v spominu. B. S. France Kosmač: "D c* T7r* + d T JL Z> ^ 1 L 5, VOL O. J (Zborna recitacija) Prvi glas: Tovariši, gori Rašica! Zbor: Njen plamen je pekoč Ln vroč. Drugi glas: Tovariši, kot plamenica naj nam posveti v sužno noč. Prvi glas: Pokonci! Ni poti nazaj! Zbor: Kdor gleda v svet s ponosno glavo, kdor nosi v prsih srce pravo — k orožju! Vsi na položaj! Drugi glas: Tovariši, v Gramozni jami se talci Lijejo za nas. Pokažimo, da niso sami, da v nas odmeva njihov glas. Zbor: Pokonci, ni poti nazaj! Naj vod nas pogumnih sreča, kot talcev kri — zastava rdeča: k orožju, vsi na položaj! Tovariši, z bodečo žico ne bodo ubili nam srca. Kakor pepel ognjeno ptico upor svoljode luč pozna. Prvi glas: Pokonci, ni poti nazaj! Zbor: Za svet enakosti, pravice prižgimo rdeče plamenice: k orožju! Vsi na položaj! predavanja o nalogah, pomenu, iutu in zgodovini mladinske organi- sta- uspela kakor dosedanja. Sicer so bile prireditelj svečane akademije vse družbeno politične organizacije v naši občini ki so pomagale tudi pri izvedbi drugih proslav ie 'kcij em »Dnevu mlado1 Svečana akademija je bila 24. utaja ob 17. uri v Festivalni dvorani, torej na večer pred praznikom. Zanimivost akademije so bile zlasti razne oblike klubskega življenja; tako so v filmskem gledališču v dvorani mladinskega kina in gledališča jiredvajali slovenski celovečerni umetniški film »Balada o trobenti in oblaku« ter domači film »Kota 905«, v filmskem krožku pa so jim v pritličju bifeju na vzbo'1-ni strani Festivalne dvorane predvajali nekaj barvnih risank ter številne šjiortne filme. V drugem nadstropju, na zahodni strani dvo« rane, so si udeleženci akademije lahko ogledali televizijski jirogram, v istem nadstropju, na vzhodni struni dvorane, pa je bil glasbeni krožek. Po zaključku krožkov j>a se je v dvorani pričel ples, kjer so sodelovali poleg folklorne skupine ODHOD 1 Bila je lepa, sončna nedelja, prva |v poletju 1941. Bil je 22. junij, ko [je riitlerjeva Nemči ja napadla Sovjetsko zvezo. Novico o napadu smo zvedeli od samili Nemcev, suj so postavljali radioaparate na oknu. Med njimi pa so bdi tudi ljudje, ki so prisluhnili zavezniškim oddajam. Kaj storiti? to ni bilo več vprašanje za člana t artije v Črnučah. Pričela se bo vstaja, revolucija. Vedeli pa so tudi, ila peta kolona na delu že pred vojno. Komunisti in skojevci so se se-stajali posamezno ali pa v skupinah. Jako je bilo pri Cenetu Stuparju v ,.iuj.ni posvetovanje ves dan. Pri-‘ajah s*, različni ljudje, tudi taki, ' ° tistega usodnega dne niso postovali Partije. Pripraviti se na J'' B- hit sklep tistega dne. 2T junija 1941 zjutraj je Planila v vsa naselja Črnuč novica: <> majskih aretacijah gestapo zo-Pet aretira.« nekdo*' Muksa 1>cearill'< i« dej dohit i i S<' na vrst‘ komunisti,« Člani Partije in SKOJ ter njiho impatizerji so opravili obveščan P1.1 vnaprej določenem načrtu Tis ki so zvedeli, da so na vrsti za ar c'j°, s« jo pobrali vsak na svo Lni so odšli v Ljubljano, ker so vedeli, da bodo zaprli nje, če ne bodo našli tistih, ki jih iščejo. Partijska celica v Črnučah se je preselila skoraj vsa v ilegalo. Obveščeni pa so bili tudi tovariši na Ježici, kaj se dogaja v Črnučah. Stanetu Bizjaku, ki je bil že prej na Ježici, sta se priključila še Franc Ravbar in Tone Dragar. Partija je v Črnučah prvič zmagala nad fašizmom, saj je ohranila vodilni kader, ki je bil tako potreben v borbi proti fašistom. Črnučani pa so se oddahnili in se posmehovali zelencem, ker jim namera ni uspela. Tovariši, ki so ušli aretaciji, so prihajali na zborno mesto na Malem hribcu, ob poti iz Črnuč na Rašico. Prihajali so previdno, zdaj eden, zdaj drugi, popoldne so se zbrali vsi. Postali so jedro Rašiške čete, ki je bila formalno ustanovljena naslednji mesec, v juliju. Med prvimi je bil Cene Stupar, ki je legel za grmovje in čakal potrpežljivo, kot je bila njegova narava. Zavedajoč se svoje odgovornosti sekretarja Partije, je bil zaskrbljen. Grizlo ga je. V mislih sc je spraševal: »Ali je ali ni uspelo vsem pobegniti?« Z dobravske strani je jirišel Jože Ravbar, ki jim je ušel kar s ceste, kjer je delal z drugimi sovaščani. Cene mu je zažvižgal. Jože se je zdrznil in pogledat, kaj je. Zagledal je Ceneta in se oddahnil. »Kako je bilo?« ga je vprašal Cene. »Cene, jaz sem ponosen na črnuške skojevce, ker sem prepričan, da so opravili svojo nalogo vestno in odločno.« Cene mu v šali reče. »Jože, saj je prav, da si ponosen na svoj aktiv, toda kaj so storili, bomo videli šele zvečer. No. povej, kako je bilo s teboj.« Jože se ugrizne v jezik in mu jiri-poveduje: »Veš, Micka Nagličeva me je obvestila pri Bašcu v Soteski, da sem tudi jaz na vrsti. Bila je zasopljena. in ko sem jo vprašal, kako je z drugimi, mi je rekla, da so obveščeni vsi. Veš, rekla je, da je šlo od ust do ust. da žandarji lovijo naše.« Cene grize slamico. Gleda v tla in reče počasi: »Sedaj sem že boljše volje; jaz sem bil doma in sem zvedel po Micki in drugih, da so začeli hajko, pa sem vzel pripravljeni nahrbtnik. objel mater in se poslovil. Tako mi je uspelo,'' da bom lahko z vami nadaljeval začeto delo.« Jože mu pove, kako je hodil: »Cene, srečo smo imeli, da niso imeli s seboj domačina, ker drugače ne vem, kako bi bilo. Veš. jaz sem vso barvo zlil v stranišče in orodje zmetal v gnojni'’'« Ko sem prišel na dvorišče, sem jih zagledal, da gredo proti Basen. Veš. Cene po-šleno me je streslo. Mislil sem si. kar ho, jia bo. Počasi sem se odpeljal s kolesom v delovni obleki skozi Domžale v Trzin k Jožetu Vehovcu, tam sem pustil kolo in šel preko Dobenega domov. Nad domom sem si ogledoval hišo in nisem vedel, ali bi šel po hribu dol ali ne. Iz zadrege me je rešil oče. Vprašal sem ga, če so me iskali, in mi je rekel, da še ne. Jaz sem šel z njim v hišo in na podstrešje po nahrbtnik, nato pa naravnost v gmajno.« »To si napravil prav, da se nisi odpeljal s kolesom j>o glavni cesti, ker bi te verjetno dobili.« Teda j pride z rašiške strani Bezka Dragar jeva in sc smeje, smeje. Cene jo miri in ji reče: »Ne tako glasno, saj te bodo zelenci v Črnučah slišali.« Razpoložena je bila vedno in je stresala na vse strani smeh, ki se ga je kmalu nrav vsak nalezel. »Cene. ti bi se tudi smejal. Maksa Pečarja iščejo žandarji od Janka Garnel jčanovega do Rogo-vilca in nazaj, no mi pa so tudi bili nič kolikokrat. Črnučani nam vsi pomagajo in ne povedo, kje bi kdo bil, ampak ravno obratno.« Cenetu se od veselja razlezejo usta v nasmeh in kmalu se vsi trije smejijo. Kako se ne bi! Potem Rezka le pove o poteku obveščanja, pove, da so tudi na Ježico sporočili, kako in kaj. Jože pravi Rezki: »Samo, da vedo^ v Ljubljani, ker drugače bi zvečer padli v jiast.« Razumela sla ga, ker sta vedela za njegovo navezanost na brata Fronca. Približa se jim Janez Bizjak, ki se mu jt poznaio, da je Pil vojak. Prišel je previdno in jih posvaril: »Smejete sc kot na veselici, saj se vas sliši skoraj v Dobravo.« »Dolgo te ni bilo,« mu reče Cene. »Veš, posrečilo se mi je skriti vse orodje v delavnici — v tistem času ko so me šli iskat lomov.« »Srečo imamo, toda zdaj bomo morali biti še veliko bolj previdni,« pravi Cene. Večerilo se je, ko sta prišla Maks Pečar in žena Zvonka. Maks se veselo oddahne, rekoč: »Uspelo nam je, kaj, Cene?« Spogledata se stara borca za delavske pravice in si stisneta roke. Zvonka pripoveduje, počasi, ravnodušno, kot d se ne bi nič posebnega zgodilo: »2e so me skoraj imeli, s: .1 se pognala skozi okno in v gozd k Maksu. Morala sem pač iti j>o stvari, ker drugače ne bi imela ničesar. Maks pa ni mogel domov, ker so ga jjo iskanju v vasi čakali doma.« Cene se obrne k prisotnim in razprede pogovor. To je bil pravzaprav sestanek celice, saj je odločil o dogodkih prihodnjih dni ki so I»omenili pričetek -staje, revolucije in boja za svobodo človeka. Jože Ravbar-Jošt Zboi VOUVCCl štev. 4 Gospodarjenje v letu 1961 in v L četrtletju 1962 Dobro in slabo na tehtnici Najprej se pogovorimo o našem gospodarjenju, o njegovih sončnih in senčnih straneh. Ozrimo se v leto 1961, denimo dobre in slabe strani na tehtnico, analizirajmo vzroke pomanjkljivosti, da se jim bomo letos laže izognili. Gospodarstvo v, naši občini je bilo tudi lani uspešno, vendar je v okviru uspehov delalo napake, značilne za celotno jugoslovansko gospodarstvo. Zlasti sta pomembni dve napaki. '1. Večji del celotnega dohodka se je povečal zaradi zviševanja cen, a manjši del zaradi storilnosti in novih vlaganj v proizvodnjo; 2. osebni dohodki so se preve« povečali na račun manjših obveznosti do družbe, premalo pa se je upoštevalo, da je storilnost osnovni činitelj večanja osebnih dohodkov. Poglejmo nekatere lanske rezultate. Doseženi celotni dohodek je bil za 21 °/o večji od predlanskega, občinski plan pa je predvideval povečanje le za 12,8 %>. Narodni dohodek se je povečal za 32°/o, vtem ko je občinski družbeni plan predvideval povečanje za 15%. BANČNI IZRAČUN NE KAZE POVEČANJ A ŠTOR ILNOSTI Bančni izračun kuže, da se je produktivnost povečala za 23%, vendar ta izračun ne predstavlja povečan ja storilnosti. Teh 23 “/d smo dobili, ko smo delili narodni dohodek z opravljenimi delovnimi uranu. narodni dohodek pa smo dobili, ko smo luni porabljena sredstva odšteli od ustvarjenega celotnega dohodka. In če smo ugotovili, da je celotni dohodek predvsem rezultat podražitve materiala, podražitve izdelkov in uslug, pomeni, da rezultat delitve narodnega dohodka z opravljenimi urami vsebuje elemente draginje, ne pa večje storilnosti. ZAKAJ SO SE OSEBNI DOHODKI NESORAZMERNO POVEČALI Gospodarske organizacije so lani namenile 53 ®/» več za čiste osebne dohodke kot v letu 1960, vendar ob zaključku leta niso vsega razdelile. Dejansko je bilo lani razdeljeno čistih osebnih dohodkov za 46 °/« več kot predlanskim, pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo lani 59®/o več delovne sile kot leta 1960. To pomeni, da so se neto plače dvignile povprečno za kakih 38®/«. Nesorazmerno povečanje osebnih dohodkov s celotnim dohodkom, narodnim dohodkom in produktivnostjo je omogočila manjša obveznost do družbe. V letu 1960 je v naši občini šlo 5?*/» narodnega dohodka z.a družbo. 43*/» pa je ostalo go- spodarskim organizacijam. Lani je šlo 51»/» narodnega dohodka za družbo, gospodarskim organizacijam pa je ostalo 49%, torej je družba prepustila gospodarskim organizacijam 6 %> več narodnega dohodka kot leto prej. namreč povečale za 41 “/o v, primeri z letom 1960. OSNOVNI VZROKI POMANJKL11VOSTI Tako vidimo, da sta sprostitev notranje delitve dohodka in omi-Ijenje inštrumentov v letu 1961 pokazala več pozitivnih rezultatov, nista pa dosegla predvidenega namena, v okviru katerega je na prvem mestu večja storilnost. Prav ta nje nekoliko boljše. Izpod 23 ®/o celotnega dohodka so samo 3 gospodarske organizacije, ostale pa so med 23 ®/# do 36®/*, tako da je povprečje v industriji 24®/». Fizični obseg proizvodnje v industriji za L tromesečje v odnosu na lansko I. tromesečje daje povečanje za 40®/*, čeprav nekaj gospodarskih organizacij ni doseglo lanske realizacije za isti čas. Ta podatek je zelo ugoden zlasti v primerjavi Med novimi gradnjami v naši občini je precej vrstnih hišic Ko iz narodnega dohodka poravnamo del obveznosti do družbe, dobimo čisti dohodek. Ker je bila obveznost do družbe manjša, je bil čisti dohodek večji tudi zaradi tega. V letu 1960 so gospodarske organizacije namenile 78®/o čistega dohodka za osebne dohodke,1 1. 1961 pa so namenile za osebne dohodke 71 % čistega dohodka, kar je za 7 % man j kot leto prej. Odnos med skladi in osebnimi dohodki se je torej zboljšal v korist skladov za 7®/*, Kljub temu pozitivnemu rezultatu je zvišanje osebnih dohodkov v preteklem letu še vedno posledica ugodnejših zveznih inštrumentov. Nabavno vrednost osnovnih sredstev so gospodarske prghiuizacije V povprečju povečale za 13®/*, vendar kljub temu iztrošenost osnovnih sredstev znaša še vedno 4t */*, in sicer v industriji kar 44®/*. Gospodarske organizacije so tudi znatno povečale lastna sredstva po delitvi čistega dohodka, istočasno pa zvišanje kreditov ni preseglo zvišanja splošnega obsega poslovanja. Tudi zaloge se niso povečale več kot znaša povečan obseg poslovanja. Pozitivno je pa tudi minimalno povečanje vrednosti zalog gotovih izdelkov. Zaloge nek n ra n t nega blaga so bile ob koncu leta minimalne, saj so znašale komaj 0,1 ®/» vseh zalog materiala. Negativen pa je bil pojav v zvezi s kupci. Terjatve so se ni bila zadovoljiva, čeprav so bili proizvajalci dovolj stiihtiliruni z višjimi osebnimi dohodki. Kje je torej vzrok take situacije. Predvsem v slabem uveljavi jail ju samoupravljanja ter v slabih pravilnikih o delitvi čistega dohodku lit osebnih dohbdkoSi.- Komisija, ki jo je zbor proizvajavcev imenoval za pregled pravilnikov, je ugotovila, du gospodarske organizacije pri sestavi teh pravilnikov niso dovolj upoštevalo objektivnih načel delitve, zlasti pa ne vpliva zunanjih činiteljev na dohodek in vpliva prizadevnosti kolektiva. Gospodarske organizacije so določene inštrumente in odnose fiksirale z odstotki, ki so neodvisni orj zunanjih in notranjih vplivov. Taka delitev pa nikakor ne »nore vsebovati elementov stimulacije. KAJ PA LETOS? Iz podatkov za 36 gospodarskih organizacij naše občine je razvidno, da je bil plan celotnega dohodka v I. tromesečju realiziran 22-odstotno, z delovno silo. ki je bila planirana za vse leto. Predlanskim smo v istem času izrmlnili 23®/* plana, lani pa prav Inko 22‘It. Ta primer java nam pove. da kljub večjim naporom subjektivnih sil ostaja *xl-stotek realizacije letnega plana v I. tromesečju nn istem nivoju. Ce vzamemo industrijo, ki je glavna panoga v naši občini, je stn- z okrajnim povprečjem, ki je za več kot polovico nižje. Industrija v naši občini v I. tromesečju ni pokazala bistvenih zastojev, da bi pa dobili točno oceno, bi morali posebej obravnavati tiste gospodarske organizacije, ki zaradi objektivnih pogojev niso mogle doseči povprečne realizacije, npr. vse tiste gospodarske organizacije, ki imajo izrazito sezonsko proizvodnjo. HUD PROBLEM: NEPLAČANI RAČUNI Čeprav je realizacija fizičnega obsega proizvodnje važna, vendar nam nič ne pomaga, če jo nismo vnovčili. Prav vnovčevnnje proizvodnje pa je poseben problem, ki se je pokazal ob pregledu trome-sečne realizacije. Gospodarske organizacije se premalo trudijo, da bi zagotovile takojšnje plačilo vsake izdane fakture, kakor to predvidevajo predpisi. Roki izterjatve še vedno naraščajo in marsikje že presegajo lansko povprečje. S 1. julijem, tj. v II. polletju, se bo ugotavljal dohodek gospodarske organizacije no osnovi vnovčene realizacije plana oz. proizvodnje, in če do takrat gospodarske organizacije oz. njihove komercialne službe ne bodo dosegle izterjave izdanih faktur oz. računov, ne bo sredstev nili za osebne dohodke. V občini so sko-rai vse gospodarske organizacije v tako težavni situaciji, ni pa znan primer, da bi se vodstvo podjetja o tem problem« pogovorilo s svojim kolektivom. S. K. Kako in zakaj bomo letos združevali sredstva gospodarskih organizacij Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrnd je imenoval komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v naslednjem sestavu: 1. Ferdo Gorjance, (odbornik zbora proizvajavcev), predsednik komisije, 2. Ciril Ulčar, namestnik predsednika in član, 3. Roman Černič, član, 4. Janez Škerjanc, član, 5. Peter Grčar, član, 6. Stane Rutar, tajnik komisije. Občinska komisija kot družbeno politični organ ho pri svojem delu predvsem upoštevala vlogo in odgovornost delovnih kolektivov in organov delavskega samoupravljanja za urejanje notranje delitve dohodka. Pri tem svojem delu ho komisija stalno sodelovala z gospo- Stran 4 štev. 4 Zbo/ volivcev darskimi organizacijami in njihovi organi samoupravljanja. Občinska komisija bo v primerih neskladnosti delitvenega razmerja in oblikovanja sredstev za osebne dohodke z načeli in družbenimi merili v gospodarskih organizacijah in zavodih ter o problemih pri svojem delu poročala ljudskemu odboru ali pa zboru proizvajavcev. V posebno hudih primerih neskladnosti delitve sredstev čistega dohodka pa je občinska komisija pooblaščena, da z odločbo začasno zadrži razdelitev čistega dohodka, toda le če v poprejšnjem postopku tega ni mogla urediti z. gospodarsko organizacijo oziroma organi samoupravljanja. Poleg občinske komisije pa je imenovana podkomisija, ki bo obravnavala samostojne zavode in katero sestavljajo: 1. Matija Klemenčič, predsednik komisije, 2. Franček Bohanc, član,1 3. Edvard Ozimek, član, 4. Dušan Dolničar, član, 5. Robert Ogorevc, član, 6. Mara Fabjančič, tajnik podkomisije. Občinska komisija je dne 15. 5. 1962 sklicala na posvetovanje vodilne uslužbence gospodarskih organizacij in zavodov ter predsednike delavskih svetov. Na tem posvetovanju so zastopniki gospodarskih organizacij iznašali probleme, s katerimi se srečujejo pri dopolnitvah pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki jih je troho popraviti do konca meseca junija. Občinska komisija je do sedaj imela tri seje, na katerih je poleg tekočih nalog obravnavala tudi gospodarske organizacije, ki bodo v smislu navodil sestavile skrajšano dokumentacijo. Komisija je opozorila gospodarske organizacije, naj delavski sveti takoj obravnavajo lansko delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov in primerjajo do kakšne »nere je v skladu z družbenimi načeli in merili. Delavski sveti pa morajo doseči, da se bodo njihovi zaključki obrazložitve obravnavali v delovnih kolektivih. Družbeni plan naše občine z.a leto 1962 pravi v poglavju o negospodarskih investicijah naslednje: »Po priporočilu občinskega zbora proizvajavcev gospodarskim organizacijam, da tudi v letošnjem letu iz svojih sredstev prispevajo za negospodarske investicije po planu občinskega ljudskega odbora, je pričakovati, (ta ho zbranih 75 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo porabljena za razvoj družbene dejavnosti krajevnih skupnosti, za izgradnjo konzumnih vodovodov v Črnučah in Tomačevem ter za izgradnjo bolnišnice. Sicer bi morali sredstva za bolnišnico zagotoviti v proračunu, ker pa letošnjo proračunska sredstva poleg drugih novih obveznosti ne bi prenesla še te obremenitve. ie bila izbrana oblika financiranja po gospodarskih organizacijah. Sredstva ‘za nadomestna stanovanja, ki so potrebna za ureditev Titove ceste na Ježici, bodo rezervirana z.a čas, ko se bodo ta dela začela. Razen tega bodo gospodarske organizacijo v skladu z zakonitimi predpisi prevzele obveznost vzdrževanja in popravila cest. ki jih uporabljajo.« Zakaj moramo tudi letos financirati negospodarske investicije s sredstvi gospodarskih organizacij? Sredstva občinskega proračuna zadoščajo komaj zu kritje rednih proračunskih stroškov, tako da so sredstva za negospodarske investicije minimalna. Izdatki občine so se letos znatno povečali zaradi novih pristojnosti, ki jih je morala prevzeti občina. Uvedene so nove službo, ki jih v prejšnjih litih ni bilo. Iz proračuna moramo prispevati k regresu, ki gn daje zveza, enak delež za mleko, med proračunske izdatke smo morali letos vključiti tudi financiranje okrajnega sodišča II., povečali se bodo izdatki za geodetsko-katn-strska dela v naši občini, ustanovljen bo socialni in zdravstveni center, ki je prav tako financiran iz proračuna. Vse te nove naloge, ki jih je moral prevzeti nas proračun, terjajo 36.3 milijona dinarjev proračunskih sredstev, kar je skoraj polovica povečanja našega proračuna. 40% vseh proračunskih sredstev gre v šolski sklad, ki bo letos investiral x šolske objekte okrog 159 milijonov. Ker pa so potrebe zelo velike In TFtone; smo sc morali zateči k financiranju nekaterih negospodarskih investicij s pomočjo gospodarskih organizacij. Občinski komite Zveze komunistov je dne 28. februarja 1962. torej še pred sprejetjem družbenega plana, sklical aktiv komunistov, ki so v gospodarskih organizacijah na vodilnih mestih. Ob polnoštevilni udeležbi so tovariši obravnavali razne sklepe in ugotovitve zbora proizvajavcev. Med drugim so obravnavali tudi sklep o priporočilu delavskim svetom gospodarskih organizacij, da tudi letos doti ra jo i/. skladov skupne porabe sredstva za financiranje negospodarskih investicij. Aktiv komunistov se je s tem priporočilom v celoti strinjal. Dne 13. aprila je bil na skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora sprejet družbeni plan za leto 1962, ki predvideva financiranje negospodarskih investicij po gospodarskih organizacijah. Zbor proizvajavcev občinskega ljudskega odboru pa je na svoji seji dne 15. majo razpravljal, kako realizirati plan financiranja negospodarskih investicij. Po dal jši razpravi jo bil sprejet sklep, da kot osnova za določitev višine sredstev, ki naj jih prispeva gospodarska organizacija zu negospodarske investicije, služi del narodnega dohod-ka\.H' Pripada gospodarski organizaciji po zaključnem računu z.n leto 1961, in sicer po stopnji 1% od te osnove. Zu narodni dohodek, ki pripada gospodarski organizaciji, se smatra čisti dohodek, del prispevku iz dohodku. ki pripada gospodarski organizaciji. in del celotnega dohodka. ki pripada gospodarski organizaciji pred ugotovitvijo dohodka. Ta pokazatelj — narodni dohodek — je izkazan v obrazcu 14 zaključnega računa za leto 1961, v postavki St. 132. Delež gospodarske organizacije naj sc ugotavlja po teritorialnem principu na osnovi zaposlenih v naši občini. Že v razpravah o predlogu družbenega plana so odgovorni voditelji gospodarskih organizacij in komunisti podprli naš predlog financiranja negospodarskih investicij, zdaj pa je njihova naloga, da nam pomagajo ta plan čimprej realizirati. 14. seja Štirinajsta seja občvnskcga zbora in zbora proizvajav'jev občinskega ljudskega odbora .:Ljubljana-Uc/.i-grud je bila 6. aprila 1962. Na predlog občinskega odbora Zveze borcev je /bil spremenjen odlok o ustanovitvi službe pravne polnoči Obl.O l,j n 1»1 j a 11 u - B e /j i g r a d tako, da se nudi brezplačna pravna pomoč tudi invalidom NOB in članom ZB NOV. katerih mesečni dohodek na druž/inskega člana no presega 10.000 din. Spremenjena je bila odredba o obveznem izkoreninjenju goveje tuberkuloze na območju občine Ljubljana-Bežigrad tako, da se namesto predvidenega okrajnega sklada ustanovi občinski sklad za plačevanje odškodnin za tuberkulozne živali. Zavod za komunalne dejavnosti občine Ljubljana-Bežigrad je bil preosnovan v komunalno podjetje Brinje sCrnuče«. Ukinjena je bila obrtna delavnica »Šivalnica Črnuče« in imenovana likvidacijska komisija za izvedbo rednega likvidacijskega postopka. Sprejet je bil sklep o prenehanju prisilne uprave v podjetju Blanica-šport iz Ljubljane, Likozarjeva ?. Ustanovljeno je bilo podjetje v izgradnji »Počitniški center Bežigrad« s sedežem v Ljubljani, Smoletova ulica št. 16. Na predlog pristojnih Organov gospodarskih organizacij je občinski ljudski odbor odobril, da se s 1. aprilom 1962 pripoji »Trgovina Dol«, Dol pri Ljubljani k veletrgovini »Prehrana, eksport-irnport«, Ljubljano, Kersnikova 2. Na predlog delavskega sveta trgovine »Cen-ter-Crnuče« se ta trgovina s I, aprilom 1962 pripoji k veletrgovini »Mercator, import-eksport«, Ljubljana. Aškerčeva cesta 3. Na predlog delavskega sveta obrtnega podjetja »Radio-televizijski servis«, Ljubljana, Cankarjeva št. 3 se pripoji to podjetje k podjetju Elektrotehna, Ljubljana. Parmova ulica 33. Podjetje Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Vodovodna 93, je zaprosilo. da se mu pripoji delavnica »Slu.ščičarstvo-medičurstvo in sve- čarstvo«, iz Ljubljane, Titova 176, ker je kolektiv to delavnice predlagal pripojitev. Podjetje. ; ivtodna oblačila« iz Ljubljane, Titova 43, je zaprosilo, da se odobri pripojitev obrtnega krojaškega podjetja »Elegant« iz Ljubljane, oolfova utica št. 1. Predlog je bil odobren. Na predlog podjetja »Elektrosignal« iz Ljubljano, Parmova 33, je bila odobrena pripojitev montažno tehničnega podjetja »Elekt roinštalacijc-Radio-mehanika« iz Slovenskih Konjic. Končno je občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad odobril pripojitev gostišča »Zadružni dom« v Savljah h gostišču »Ob Savi«. Samostojni zavod »Ljubljanski festival« se po sklepu mestnega sveta preosuuje v prireditveno poslovalnico »Festival v Ljubljani«, /uto so ljubljanskim občinam predlagali, da prevzamejo osnovna sredstva razfonniranega zavoda občine, na območju katerih se ta sredstva nahajajo. Osnovna sredstva ljubljanskega festivala v naši občini sestavljajo zgradba kina »Soča« in naprave, ki se v njej nahajajo, in sicer: Festivalna dvorana, kinodvorana, skladišče v kletnih prostorih, Akademski kolegij, 29 samostojnih sob, eno stanovanje, soba pri kimf in dve sobi za vratarja. Predlog ie bil odobren pod naslednjimi pogoji: Zgradba in oprema, ki jo last festivala, se prenese na prevzertini-ka brezplačno. Zaloge v bifeju ter opremo plača prevzemnik po ocenitvi. Predhodno bi se moralo urediti vprašanje ustanoviteljske pravice do mladinskega gledališča in njegovo financiranje. Odborniki so dali soglasje k osnutkoma dveh odlokov, ki ju bo izdal mestni svet: k odloku o določitvi plačevanja prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij na območju mestu Ljub-Jjune in o deli.-i dohodka, ki izhaja od prispevka od dohodka, in k odloku o višini obrestne mere, po kateri plačujejo obresti od poslov-n,('ku sklada komunalne gospodar-ske organizacije na območju mesta Ljubljane, in o delitvi dohodka, ki izhaja od obresti. Dali so tudi so- glasje k predlogu za ustanovitev skupnega zavoda za spomeniško varstvo za območje občin Ljubljana-V ič-R ud ni k, L j u bi j a na-Bežigrad, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Moste-Polje, Cerknica, Domžale, Hrastnik, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje. Na prošnjo podjetij so na seji da-poroštvem: izjave poclji »Elektrosignal« iz Ljubljane,^ Par- ii cia-ijetju mova ulica 33, in podjetju »Gradbenik Izola« iz Izole. Podjetju »Elektro Ljubljaiia-oko-lica« je bilo dodeljenih vet nuciona-lizirumb parcel v katastrski občini Črnuče, ki jih potrebuje za gradnjo dveh enonadstropnih stanovanjskih dvojčkov. Dovoljena je bila uporaba parcel za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš Ludviku Šefu iz Posavskega 2t, Božu Hlebcu iz Ljubij -e, Tržaška 110, Antonu in Muriji Ribezi iz Savelj 93, Andreju Janežiču iz Ljubljane, Vodovodna 76, Eberhardu kos pel u iz Ljubljane, Vodovodna 74, Jerici Eckertovi iz Ljubljane ,Be/.igrati 16, in Mariji Trostovi iz Ljubljane, Re- pa dodelitev nacionaliziranih parcel tovarni »Elma« v Črnučah, ki so ji potrebne v zvezi z njeno proizvodnjo. Dne 13. aprila 1962 sta bili tudi ločeni seji občinskega zboru in zbora proizvajavcev. Na teh sejah so bili razrešeni dolžnosti občinskega zbora Srečko Tihelj, Vinko Dečman, Bojan Vakselj in Julči Resnik; zbora proizvajavcev pa Janez Merlak, Aleksander Sarnuvski, Ignac Potočnik, Janez Sever, Rajko Zupančič, Anton Sibelja in Stanko Um nik. 16. seja 16. seja občinskega zbora in zbora proizvajavcev ObLO Ljubljana-Bežigrad je bila v petek 11. maja Potrjen je bil predlog o potrditvi zaključnega računa občine Ljubija-na-Bežigrud, predlog odloka o uvedbi dopolnilne stopnje občinskega prometnega davka na razrez lesa, ki ga imajo v prometu zasebniki, predlog odloka o spremembi siste- žigrad 12, Jakobu Perneku iz Ljub- mizacije delovni' mest v upravi ob-Ijunc, Tržaška 133, Jožetu Kavčiču čine Ljubljana-Bežigrad m pred-i/. Ljubljane, Zaloga 45/a, Jožetu log odloka o spremembi odloka o iu Dragici Dolinšek i/. Ljubljane, višini dnevnic za uradna potovanja, Vodovodna 36. Brezplačno je bilo nadomestila za ločeno življenje^ m dodeljeno zemljišče SLP Francu kilometrino za uslužbence občin-Preglju iz Ljubljane, Župančičeva skega ljudskega odbora Ljubljana-ulica 12, za gradnjo stanovanjske Bežigrad, njegove zavode in organi-hiše. Podjetju »Ljubljanske mle- zacije. Odobrena je bila tudi spre Podjetja naj se vprašajo, ali so dovolj planirala za izvoz V občinskem družbenem planu je predvideno, da bo letos izvoz skoraj za 7'l) % večji, kot je bil v preteklem letu. V 1. tromesečju je bilo izpolnjenih 37 % tega plana. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, ali je bil izvoz v prvem tromesečju res tako ugoden oziroma visok, kot nam ga kaže ta številka. Podrobna analiza po posameznih gospodarskih organizacijah nam ka-/<•, (Iu ni tako. Ro z. uk1 roma visok odstotek izpolnitve plana je posle-uien nizkega planiranja, ne pa po-večanja izvoza. Nekatere gospodarske organizacije so namreč predvidele le malenkostno povečanje v primeri z realizacijo preteklega leta. nekatere celo znižanje. Zelo visok porast planu izvoza v primeri z lanskim letom pa je predvidelo podjetje 1EV, delno pu so na visok plan Vplivala tudi podjetju, ki se le les prvič pojavljajo kot izvozniki. Položaj |m> posameznih gospodarskih organizacijah je naslednji: ELMA je izpolnila že 30% lelne-jfa plana, kar je vsekakor zndovo- , ENERGOINVEST, ki se letos pr-- SfDv.lja kot izvoznik, ima sicer ■ .en jene pogodbe ter že pro- 'Jiila,u. izvoz, ki ga pa bo — za-(. '. dolgega proizvodnega procesa m izdelavi transformatorjev — za-C1 rcalizirnti šele v avgustu, El.EK I ROSIGNAL. ki prav tako L>.r»Wt' pastopa kot izvoznik, je do-i’f'l ?3 % predvidenega izvoza, nizek ^ ( U ^'1 plan izvoza pre- KOVINSKE G A LAN-»L i® 'ctos predvidela le la lajn V<,m",<'ei11 izpolnil« H-ANTGA ŠPORT izvaža le ko-m,. - s,"ui'i Jer je v prvem tro- 1;,. O« izvozila le minimalno kosi,,',"o' -V ,<zcmsknni kupci, iz česar lat ’ ^kh-pati, da bodo začeli izvažati šele v drugi polovici leta. TUBA letos prvič poskuša nzati. Ker pa bi prvenstveno iz- karne« je bilo dodeljeno potrebno zemljišče ob ulici Posavskega zn gradnjo stanovanjske hiše. Odvzeto je bilo bivšim lastnikom potrebno nacionalizirano zemljišče za ureditev nove trase Tolstojeve utice. Na predlog komisije za razpis razrešitve in imenovanje direktorjev je bil imenovan za direktorja zavarovalnice Bežigrad Ivo Rožnik. Na lastno prošn jo “je bil razrešen dolžnosti direktorja ekonomsko propagandnega ateljeja »LIK« Ljubljana, Jule 8termetzky, za direktorja pa je bil imenovan Milutin Križane. Sporazumno je prenehala služba direktorju lesno-konstrukcijskega podjetja »Tesar«, Ljubljana, Parmova 53, Radu Stegu, mesto pa je bilo razpisano. Sporazumno je bil razrešen dolžnosti direktorja Tovarne kovinsko galanterije iz Ljubljane, Mariborska 4, Stane Žnidaršič, na njegovo mesto pa je bil imenovan Darko Smerkolj, kot vršilec dolžnosti. Na lastno prošnjo je bil razrešen dolžnosti direktorja tovarne pisalnih strojev v Savljah Albin Galof, mesto pa je bilo razpisano. Na predlog komisije za razpis mest direktorjev je bil razrešen dolžnosti direktorja trgovskega podjetja Lesnina. Ljubljana, Parmova 41, Srečko Bernard. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so bile imenovane naslednje komisije: a) komisija za pregled davčnega zaključnega računa občine za leto 1961, b) komisija za negospodarske investicije, ,____________ c) odbor za pripravo občinskega 1’ovnrnu JUB, katere plan predvi- gospodarskega sejma, e) člani medobčinskega sklada za strokovno šolstvo, d) komisija za vprašanje borcev NOV in invalidov, e) komisija za označevanje naselij, ulic, trgov in hiš, f) spremenjen sestav sveta za gostinstvo in turizem. vazala v Sirijo.,se razgovori zaradi tamkajšnjih političnih razmer le počasi razvijajo, vendar podjetje po dosedanjih uspehih teh razgovorov upa, da lk> plan v celoti realiziralo. Brž ko bo podjetju uspelo izvesti rekonstrukcijo tovarne zn proizvodnjo aluminijastih tub, bodo izvažali Imli v zahodnoevropske državo. BELINKA je v prvem četrtletju izpolnila 37 % letnega planu izvoza. Lovarnu JUB, kale deva za okrog 12 % večji izvoz, v prvih treh mesecih še ni začela izvažati, predvideva pa, da bo letni plan ne le dosegla, temveč tudi presegla. INDUSTRIJSKI BIRO izvaža svoje intelektualne storitve in je do-seff<'l v prvih treh mesecih za 13 milijonov S73.(K>0 dinarjev izvoza. Obrtno podjetje HRAST je svoj plan, ki pa je znatno višji od rea-Vfacue v letu 1961, izpolnilo le s 14 /o, to pa zaradi pozno sklenjenih izvoznih pogodb in zaradi daljšega proizvodnega procesa pri izdelavi pohištva, ki ga to podjetje izvaža. Nadalje je bil razrešen dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo Vinko Kuntarič, zn vršilca dolžnosti načelnika pa je bil imenovan Ciril Ulčar. V upravni odbor invalidskega podjetja »Enotnost« je bil kot zastopnik občine izvoljen Ciril Jc-. » ■ . senove, mojster ortopedskega pod- I.ESN 1 NA je svoj plan izvoza iz- jel ja »Soča«, polnila s 49 %, predvsem zaradi realizacije lanskoletnih izvoznih za- _ _ . ključkov. is. seja Iz tega prikaza vidimo, dn so nekatere gospodarske organizacije Dostavile svoj plan izvoza prenizko. Pojavlja se tudi vprašanje, ali bodo tiste gospodarske organizacije. ki se letos prvič pojavljajo kot iz vozniki, res lahko ta plan' tudi izpolnile. Med izvozniki pa pogrešamo nekatere gospodarske organizacije, ki imajo tudi možnosti izvažati svoje proizvode. Zbor proizvajavcev je na svoji seji dne 15 3. 1962 razpravljal tudi o problematiki izvoza ter imenoval komisijo, katere naloga je, da preko ankete v gospodarskih organizacijah ugotovi, katere gospodarske organizacije imajo realne možnosti izvoza, ju da na podlagi teli podatkov izvrši rebalans plana izvozu. Občinski sindikalni svet pa bo organiziral sestanek predstavnikov proizvajalnih in trgovskih podjetij, z namenom, da se doseže cim tesnejšo sodelovanje jiosjješevanja izvozu. membu odloka o prepovedi prodaje nepnsteriziranega mleka na območju občine Ljubljana-Bežigrad. S to spremembo je dovoljena prodaja nepasteri žira nega mleka tudi v naselili Črnuče. Občinska ljudska .cnjižnica Ljub-Ijana-Božigrad je bila preosnovana iz občinske ustanove v zavod s samostojnim financiranjem. Hkrati prevzame tudi dolžnosti matične knjižnice za knjižnice kulturno umetniških društev Savlje-Kleče, Sv. Jakob ob Savi, Beričevo in Dol pri Ljubljani. Za novo ulico pri stolpnicah v Savskem naselju, ki povezuje novo upravno poslopje cestnega podjetji, v Ljubljani z Linhartovo ulico, je bilo določeno ime Stolpniška ulica. Gostinsko podjetje »Kavarna Bežigrad« je odstopilo svoje poslovne prostore v nacionalizirani zgradbi na Titovi cesti št. 67 občini Ljubljana-Bežigrad. Pri »Stanovanjskem kreditnem skladu občine Ljubljana-Bežigrad je bilo zaprošeno posojilo v znesku 6.400.000 dinarjev. S tem zneskom bi poravnali zapadle obveznosti naše občine iz naslova komunalnega prispevka, ki ga je treba plačati za stanovanje elanom ZB NOV, ki jih gradi po mestnem programu zavod za zadružno izgradnjo. Odobrene so bile poroštvene iz- jave podjetju »Tobak« iz Ljubljane, Likozarjeva 5, gospodarski organizaciji »Umetni kamen« iz Ljubljane, Titova 178, gospodarski organizaciji »Kamin« iz Ljubljane, Mala vas 50, in gospodarski organizaciji »Avtomehanika«, Ljubljana, Samova 14. Občinski ljudski odbor je zavrnil prošnje kupcev hiš splošnega ljudskega premoženja Staneta Potokarja, Francu Kržišnika in ing. Janka Kravosa, da bi odobril odlok plačevanja kupnine, odpisal še neporavnano kupnino, oziroma znižal dogovorjeni mesečni obrok. Dosedanja komisija za nagrajevanje uslužbencev občine je bila pooblaščena, da tudi v bodoče odloča o nagradah uslužbencev. Na predlog komisije za imenovanje in razpis mest direktorjev je bil imenovan za direktorja trgovskega podjetja »Lesnina«, Ljubiju-nu, Parmova 41, line Ravnikar. Za direktorja tovarne »Kovinske galanterije« iz Ljubljane, Mariborska 4, je bil imenovan Alojz Koder. Na razpisano mesto direktorja tovarne pisalnih strojev Savlje so se odzvali trije kandidati, vendar meni občinski ljudski odbor, tla nobeden izmed njih ne izpolnjuje pogojev razpisa in je zato sklenil, da mesto ponovno razpiše. Za namestnika direktorja je bil imenovan Vinko Dobravec. Na razpisano mesto direktorja podjetja »Tesar«, Ljubljana, Parmova ulica št. 53, so se odzvali trije kandidati, ki po mišljenju občinskega ljudskega odbora ne ustrezajo pogojem razpisa. Sprejet je bi! sklep, da se mesto ponovno razpiše, za vršilca dolžnosti tovarne Belinka, Sv. Jakob ob Savi, je bil imenovan Peter Grčar. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so bile imenovane naslednje komisije: a) komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, b) podkomisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka pri organih družbenih služb, c) komisija za pregled poslovanja gospodarske organizacije »Umetni kamen«, č) kadrovska komisija. V svetu za delo in delovna razmerja so bili razrešeni dolžnosti elandv sveta Jože Košir, Vinko‘Dečman in Majda Hočevar. Namesto njih so bili imenovani Jožica Bernard, Julka Južin i in Julka Velkavrh. V svetu zu splošne in notranje zadeve je bila razrešena Darka Skok, na njeno mesto pa je bil imenovan Hinko Kapun. V šolski odbor gradbenega šolskega centra Ivana Kavčiča so bili kot zastopniki občine imenovani Marija Mesarič, Viktor Modic in Frane Cnmernik. Najvažnejše z dveh sej zbora proizvajavcev 15. seja občinskega zbora in zbora proizvajavcev ObLO Ljubljana-Bežigrad jc bila 13. aprila 1962. Na tej seji je bil soglasno odobren predlog družbenega plana občine za leto 1962 in predlog proračuna občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad za leto 1962. Nadalje jc bil izdan odlok o ustanovitvi cestnega sklada občine Ljubljana-Bežigrad. Dano je bilo soglasje mestnemu svetu za izdajo odločbe o ustanovitvi zavoda za izmero in kataster zemljišč zn območje občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubijana-Cen-ter, Ljubijann-Moste-Polje, Ljubiju-nu-Siška. Ljubi jana-Vič-Rudnik in Medvode, nadalje odločbe o geodetski izmeri novogradenj in odločbe o reviziji katastra in izdelavi geodetskih načrtov na teritoriju mesta Ljubljane. Pri nepremičninskih zadevah pa je bil odobren odvzem potrebnih zemljišč za ureditev nove poti pod hribom Lančenberg y Črnučah in V mesecu innju je imel zbor pro-izvnjnvcev občinskega ljudskega odbora v 8 dneh kar dve seji, na katerih je obravnaval: ■ Gospodarjenje v letu 1961 ■ Gospodarjenje v I. četrtletja letos ■ Problematiko obrtnih gospodarskih organizacij • Poročilo komisije za pregled pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov ■ Izkoriščen je delovnega časa za proizvodnjo Po razpravi o posameznih točkah obeh dnevnih redov je zbor proiz-vnjnvcev sprejel vrsto zelo pomembnih sklepov: NEVARNOST, DA NE BO DENARJA ZA NAJNUJNEJŠE V zvezi s fizičnim obsegom proizvodnje v I. tromesečju in vnovčeno reorganizacijo te proizvodnje, ki gresta zelo vsaksebi, je nevarnost, da gospodarske organizacije za julij, ko se bo ugotavljal dohodek na osnovi finančne realizacije proizvodnje, ne bodo imele sredstev zn najnujnejša plačila, kot so osebni dohodki, družbene obveznosti itd. Ugotovljeno je namreč, da si gospodarske organizacije ne zagotavljajo plačil in da je rok izterjave zelo velik, celo večji kot preteklo leto. Zbor proizvajavcev je sklenil priporočiti delavskim svetom, da o tem probiemu začno takoj zelo resno razpravljati in sprejemati ustrezne ukrepe. Istočasno je zbor proizvajavcev priporočil vsem gospodarskim organizacijam, da se v celoti držijo zakonitih predpisov in dn se izogibajo vseh nezakonitih finančnih transakcij. PLAN IZVOZA PRENIZEK Plan izvoza je v 1. tromesečju zelo dobro potekal, saj je bil rea- so da letošnji (ilan prenizko postav-Da bi čimbolj natančno tigo- li/.iran s 37 "/o. V zvezi s tem bili nekateri odborniki mnenja, /fen. tovili možnosti proizvodnje zn iz voz, možnosti samega izvoza direktno ali preko trgovine, je zbor proizvajavcev sklenil, da se razpiše anketa o izvoznih možnostih v vseh gospodarskih organizacijah naše občine. Istočasno je priporočil občinskemu sindikalnemu svetu, da skliče posvetovanje med proiz-vajavci in trgovci zaradi ugotavljanja pogojev za večji izvoz in večji izvozni asortiman. Anketo bo analizirala komisija, ki jo je imenoval zbor proizvajavcev. Zbor proizvajavcev bi rad dobil tudi čimbolj natančen pregled nad letošnjimi investicijami. Ob sestavljanju družbenega plana so gospodarske organizacije imele zelo »velike oči« o investicijah, računajoč, da bodo dobile republiška in celo zvezna sredstva. Danes je stanje glede investicijskih kreditov že ve< ali manj razčiščeno pri vsaki gospodarski organizaciji, in zato je čas, da ugotovimo realne možnosti za letošnje investiranje v gospodarstvo in rezultate investiranja v I. tromesečju. Anketo o tem bo analizirala posebna odborniška komisija. ŠEST KOMISIJ V zvezi s smernicami letošnjega občinskega družbenega plana, kjer je rečeno, dn so dolžni vsi družbenopolitični organi stalno spremljati izvajanje plana, je zbor proizva- Nadaljevanje na 6, strani Zbot vouvcev Stran 5 štev. 4 Kako se izvajajo sklepi plenuma SZDL o šolstvu Osebni dohodki prosvetnih delavcev se bodo dvignili od 7 do 40% Važno vprašanje: Kam po končani osemletki ? Plenum občinskega odbora SZDL je v januarju 1962 dal več priporočil organizacijam SZDL in družbenim organom za njihovo delo na področju šolstva. Tega dela so se vsi lotili. Mnogo pozornosti so v tem času posv.etili finančnim problemom, tj. proračunom, ki so zahtevali vskla-ditcv sistemizacije delovnih mest. Svet za šolstvo je sprejel sklep, da poučuje vsak prosvetni delavec obvezno v razredu 22 ur; prej je bila ta obveznost neenotna, od 18—26 ur. Sole so izdelale v tem času pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Pred sprejetjem in potrditvijo pravilnikov. dobivajo prosvetni delavci akontacije na osebne prejemke od 1. I. 1962. Iz pravilnikov je razvid- sklad 40%>. Redki so starši, ki v te cene niso privolili. K tem sredstvom pa je Sklad za financiranje šol dodal še nekaj sredstev za razširjeno dejavnost Vzgojnih zavodov z namenom, da ti pospešujejo svobodne dejavnosti in da razširijo varstvo na otroke, ki bi bili sicer brez nadzorstva. Za dejavnost strokovnega šolstva pa išče šolski sklad sredstva pri gospodarskih organizacijah, ker imajo možnost prispevati nekaj denarja od materialnih sredstev. Šolski sklad je razdelil globalno vsoto, namenjeno šolam in vzgojnim zavodom za osnovno dejavnost, na razne zavode. Notranjo delitev so izvedli zavodi sami. Treba pa bo še nekoliko vskladiti osebne prejemke, da ne bo prevelikih razlik na posameznih šolah in zavodih, za kar bo dala priporočila občinska komisija za pregled pravilnikov. Pri vsem tem je sklad delil sredstva tudi glede na potrjeno kategorizacijo šol ter število oddelkov in učencev. Materialne razlike po šolali so v celoti odpravljene in izboljšane za 80®/», ker je dodana amortizacija za stavbe, opremo in učila. PRIORITETNI RED GRADNJE ŠOL Za določitev prioritetnega reda gradnje šol in telovadnic je ObLO upošteval mnenja zborov volivcev in je sprejel tale vrstni red, ki bo seveda njegova realizacija odvisna od dotoka sredstev v šolski sklad: 1'. Osnovna šola Stožice 2. Telovadnica Črnuče 3. Telovadnica Stožice 4. Telovadnica v Savskem naselju. LETOS BOMO IZVOLILI NOVE ŠOLSKE ODBORE V tem letu se bodo izmenjali skoraj po vseh šolah šolski odbori. Upamo, da bodo državljani izvolili agilne odbornike, ki bodo šolam pri njihovem učno-vzgojnem in fi-nančno-gospodarskem delu res pomagali. Skoraj vsi krajevni odbori SZDL so organizirali razgovore o šolskih in vzgojnih problemih ter pomagali reševati skupaj s stanovanjskimi skupnostmi vsa aktualna vprašanja. Zdaj pa je njihova prvenstvena naloga, da pomagajo izbirati člane za nove šolske odbore. Bliža se konec šoJsikega leta; šolski zvonec bo odzvonil poslednjič in šolska vrata se .bodo zaprla. Solarji se bodo v poletnih mesecih razkropili na vse strani; nekatere bomo srečali na počitniških letovanjih, na morju ali v hribih, drugi pa bodo ostali doma ter se udeleževali enodnevnih letovanj, ki jih bodo zanje prirejale stanovanjske in krajevne skupnosti. Jeseni pa se bodo vsi spočiti vrnili spet v šolske klopi, razen tistih seveda, ki letos končujejo obvezno osemletno šolanje, in absolventov srednjih šol. Bežigrajska občina ima na svojem področju devet osnovnih šol ter I. državno gimnazijo. Razen teh šol pa so še vajenske šole za razne stroke, glasbena šola Franca Šturma ter šola za odrasle. Vseh devet osnovnih šol — I. in II. osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Mirana Jarca, Borisa Kidriča, Stožice, Ježica, šola Maksa Pečarja v Črnučah, šola v IX>lu in Šentjakobu — ima 136 oddelkov, obiskuje jih pa 4233 učencev. Gimnazija pa zajema v 24 oddelkih blizu 800 dijakov. Popolnih osemletnih šol je le šest, osnovna šola Stožice je brez osmega razreda. Ježica ima le prve štiri razrede. Šentjakob pa dva. V primeri z lanskim šolskim letom je naraslo število oddelkov letos za devet. Jeseni bo prestopilo Bodimo bolj iznajdljivi, če hočemo pospeševati turizem Turistično . __ ________ občine Lj ubl ja na-Beži,grad je imelo občni zbor 22. maja Na obč- oleipševalno^ društvo štvene enote. Naloga teh komisij pa iba vi ki naj in pa rekreacijskega prostora, bi služil potrebam vse Ljub- naj bi bila prvenstveno estetsJ . .„ ureditev okolice stanovanjskih blo- Ijane. Že pripravljene načrte je nem zboru so elani kritično pre- kov, stanovanjskih hiš, ureditev treba dokončno izdelati tako, da bo glertati dosedanje delo društva in balkonov, primernih prostorov za moč začeti gradnjo, brž ko bodo na začrtali naloge za poživitev turistič- sušenje perila, skrb za zelenice in razpolago potrebna finančna sred-ne dejavnosti. tako dalje. Zlasti do zelenic in jav- stva. Načrti bodo urejeni tako, da Predvsem so ugotovili, da olep- n'Jl nasadov imajo prebivavci bliž- bo možna postopna gradnja. Nujno L _ 1 • l- Ulili rvzkitr/v c j r v.L' v»r> I 7»»1 zv IO lili t TI '13 M ^ 711 n Tl 1 f l 7 flitltt tifl in^> ? m ! sevalne kombije pri stanovanjs-kili ni‘*1 pogostokrat zelo malo- je potrebno seznaniti z obstoječimi no, da se bodo dvignili osebni do- skupnostih ki nai bi bile nokaikš- maren odnos, saj dopuščajo, da jih načrti vse ljubljanske občine, ka-lw.slL'! TO/.. ‘ ’ 4 ,. .. ^ . ___ a____________• _ • • r..... __ i. . _ .......j i. . _ __ ■ i* hodki od 7 “/o—40“/«. Tudi pri vzgoinovarstveuih zavodih je bilo treba urejati vzgojna in materialna vprašanja. Starši so razpravljali o ekonomskih cenah, ki se gibljejo med 6500 do 9500 dinar- ‘J na osnova za nadaljnji razvoj turističnega olepševalnega društva, niso zaživele. Vzrok za to ni morda pomanjkanje dela na tem področju, temveč pomanjkanje iniciative, iznajdljivosti. Stanovanjske skuip uničujejo otorci z igrami, čeprav imajo na voljo posebne prostore za igrišča. jev, kar je odvisno od velikosti za- sli naj bi posvetile tem komisijam voda in njegovih gojencev. K eko- čim večjo pozornost s perspektivo, nomskim cenam prispeva šolski J~ l' ~ 1 GLAVNA NALOGA: IZGRADNJA CAMPINGA IN REKREACI IŠKEGA PROSTORA OB SAVI Se nadalje naj bi bila glavna skrb da bi se razvile v samostojne dru- društva izgradnja campinga ob Sa- Najvažnejše z dveh sej zhora proizvajavcev Nadaljevanje s 5. sirarni n osti enake družbenim obvezno- J**h gospodarskih organizacijah kor tudi mestni svet, ker so vsi ti organi zainteresirani na izgradnji tega rekreacijskega prostora in bodo morali tudi prispevati finančna sredstva za njegovo izgradnjo. HIBE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Društvo mora skrbeti za sodelovanje z drugimi organizacijami, predvsem stanovanjskimi skupnostmi, planinskimi društvi, taborniki itd. Zlasti bi veljalo posvetiti več pozornosti turistični propagandi. Na Gospodarskem razstavišču je treba proučiti možnost ustanovitve primernega lokala, kjer bi bila organizirana informativna služba, pro- sk ujmo °s^l a n i 'idič insk eg a s!n” •JrtJan^ac/j1' Tak' n e ^hod o' "imele samoupravljanje kM.o potem sa- Priktlčno ‘ dmie^M gospodarskem dikalnega sveta obiskati večje štel privilegiranega položaja, ki jih je ™ PO sej.i zagotavljalo boljše go-' s iie • večje sie * . ... rentabilnost in spodarjenje. Ne glede na to pa je r,j' spalt Ki “o ;X ............................i,- J “ 1 "e ugotoviti. praviti izjemo, da se ne bi zvišale glasovano priporočilo občinskemu ■ kako se izvršuje plan proiz- cene, vendar naj bi take probleme sindikalnemu svetu, da takoj na- vodnje in izvoza reševali, če le mogoče tako, da bi pravi program utrjevanja delavske ■ kako je z obratnimi sredstvi, •j«a skoraJ 7 V" celotnega delovnega nja, da bi bili preveč optimistični, 7načilno za vse manj- casa- V Pravl,nem ,7rab .la"J" u igrajo morda za stotake, ampak narjev -“lani 486. letos 143: do zonski delavci. Le-ti se zaradi ne- se izkupički posameznih iger (ne 10 000 (iiluiriev — lani 196 letos 74- »rejenih stanovanjskih in socialnih izkupički celovečernega igranja) nad 10.000 dinarjev - lani 20. le- ra/mer v veliki večini zadržuiejo v ^bijejo kar okrog 10.000 dinarjev, tos 19; s kaznijo ukoru — lani 34, Prostem easu v gostilniških lokalih. Sicer pa hazarder)! hitro menjajo letos 15 Iz teh številk lahko vidi- k>er se «P'iaio in nato, ko se vra- stanovanja, »službeno« odpotujejo mo. da se ni poostrila le kontrola 'lomov razgrajajo po cestah ter ,ako zamelejo sled za seboj, nad prekrški, ampak so se zvišale a 1 ,!if..P0 delavskih naselim. te i Lani so devetkrat obsodili tudi tudi kazni. Poleg tega so poostrili našel).h se poiavlia tod. hazardira- oseb ki so krošnjarile, štirikrat Odgovorila sta mi, da večjega Ste- ^2» pač pa se je piecej poostrila s už a lne(jjem ko 7a mopediste nimamo [f llj?m vajavcev in še bolj prebivavcev v družbenem in delavskem samo- organov notranje uprave. Torej kar , , , . , , . .m to 'n,a" vinjenim ffostom alkoholne pijače da dekleta, ki se po vsei verjetno- J - . ... sti vdajajo prostituciji, vendar pa Hm tega ni moč dokazati. Z bera-se ukvarjajo le starejši (med nami povedano, ie to sila nizka številka), imeli pa so tildi en primer »čaranja«. upravljanju. Veliko je pripomogla mirno, letos ne bo pri nas (po ra-k formiranju predstave o gospodar- čumi sodeč) še enkrat več prekr- ški dejavnosti in njeni življenjski škov. pač jili bodo samo več moči. Ni pa bilo majhnega pomena odkrili oziroma kaznovali. Zato se objektivne slike (lani 27, letos nikomur), ker se v ljudje pač niso preveč vozili z mopedi. V CEM SE NAJVEČKRAT PREGREŠI IO MLADO! ETNI Ki tudi to, da je bila prirejena v okviru prvomajskih praznikov oziroma lik pred 1. majem — praznikom dela in v času volitev novih delavskih teh velikih številk ni bati, ampak se jih moramo veseliti. Vsa ostala področja, na katerih so bile izrečene upravnokazenske KONEC POPUŠČANJA! Sicer sc je politika poostrene kon- svetov. ko so »stari« podajali obra- Lole pričela že prej. I ako _ - . * * 41- *. - 1 . . . I . I 1 I . I 4 . 1 čim dvoletnega dela. gani Ljudske milice v letu )960 Odbor /n organizacijo razstave in Predložili sodniku za prekrške 220» 1 i ; ... ; . * ..... ..... i . i_ !r • i • 11 i > n ««L- -z < > ir c I. i 11 rz i»r J n I n il i IT JA sejma, ki ga je imenoval občinski upravnokazenskih zadev, lani pa 1 1 .. -1 . . I. * .11. ... ? I? ... * 1*1 4 \r4>4vl» ZVO J •> I I I 1 »V ■ f c» ir lil JI tl T Največ lanskih prekrškov odpade na javni promet. V veliki meri gre povečan je števila prekrškov na račun šoferjev. Lani je bilo 1565 zimskih mesecih z izfrovoronii (la so klnečkega porekla oziroma kmečki delavci in da sedaj na starost nimajo sredstev za preživljanje, ker občina, kjer so kuzni so munj pomembna, razen doma. nima denaria za materialno ........... podporo. Številni kršivei javnega reda in miru so tudi kronični alkoholiki. ki po gostilnah beračijo za pijačo, razgrajajo in se vdajajo brezdelju, čeprav so še pri vseh morda prekrški mladoletnikov. Lani sta sodnika za prekrške 162-krat ukrepala zoper mladoletnike, in sicer v 98 primerih zoper starejše in v 64 primerih zoper mlajše. Med ljudski odbor in ki ga je vodil to- 3219. Vseh ostalih prijav je manj, variš Albin Gnlof. direktor tovarne Pomembnejše pa so prijave orga- . . ... '1'VTZ-/ • __....... J . • 1. J_ TOPS, je imel 15. maja sejo, na no'T TNZ, javnega tožilstva, oddel- koteri je analiziral uspehe razstave in sejma (er sprejel nekatera važna priporočila: Prireditve naj hi imele tudi v bodi,če propagandni in komercialni značaj, vendar naj hi pritegnile tudi druga ljubljanska podjetja. Za pritegnitev čim večjega števila obi- ka za splošne in notranje zadeve ter tržne inšpekcije, medtem ko so sanitarna inšpekcija, pod jetja, ustanove, zavodi, hišni sveti itd. predlagali upravnokazenske zadeve lev manjšem številu ali pa teh zadev sploh ni bilo, zato iz teh številk ne moremo tudi ničesar sklepati. Lnn- Prosvetno-pedagoška služba: z združenimi močmi P ros vet no-pedagoška služba je bila z zakonom o prosvelno-pedago-ški službi prenesena na občinske ljudske odbore. Ker pa je zn posamezne občine tn služba razmeroma predraga, saj jo morajo opravljati strokovnjaki zn posamezne učne predmete, zlasti na gimnazijah, so se lani dogovorili zastopniki svetov za prosveto občine I.juliljana-šiška, Ljubljana-Bežigra imeli skupno prosvet-no-pedagoško služim. Njihov zavod J1' .»»Ljl prostore v Šentvidu in je pridobil zn delo 5 rednih in več honorarnih uslužbencev. Ti sveto-vavei so doslej pregledali vse šole na območju omenjenih občin. O svojem delu redno obveščajo sveti' zn solstv,) posameznih občin ter dajejo pripombe in nasvete učiteljem /n izboljšanji' njihovega dela. 1 edagnško-prosvetna služba je do-slej opravila na nekaterih osemletkah (udi testiranje (ugotavljanje) znanja iz slovenščine in matematike ter poživila delo aktivov prosvetnih delavcev za imsamezne Predmete in za razrede ml 1 do IV • oko delujejo sedaj v vseh obči- nah tega področja aktivi za slovenščino, zgodovino, matematiko itd. Učitelji se redno sestajajo in izboljšujejo svoje delo, predvsem metodično, obravnavajo snov, ki je predpisana z učnimi načrti, itd. Ker pa ima ObLO Ljubljana-Ccn-ter svoj zavod, prosvetno-pedago-škn služba ni enotna zn vso Ljubljano. Zaradi tega so se v okviru okraja dogovorili zastopniki občin, da ji; treba upostaviti v Ljubljani dva prosvetno pedagoška zavoda, in to; za občine Center, Bežigrad, Šiško, Moste in Medvode enega, za občine Vič in Vrhnika ter morda še Logatec pa drugega. Občinama mladoletniki so sicer na prvem mestu spet prekrški zoper javni promet (vožnja dvokolesa v nočnem času brez luči — 81 primerov), takoj na drugem mestu pa je nedostojno vedenje na javnem kraju (26). Tudi ostali številnejši prekrški so bolj objestnega značaja. Tako se 23-krat pred sodnikom za prekrške obravnavali prekrške, ko so mladoletniki vozili motorna vozila ali pa mopede brez dovoljenj. 15-krat pa so organi l.M zasačili mladoletnike, ko so vozili s kolesi vštric ali pa prostoročno. To bi v kratkem bil nekakšen pregled o delu bežigra iških sodnikov z.a prekrške. Sodnika bomo še večkrat obiskali, da nam bo dal podatke o najbolj drastičnih primerih. B. S. so nesreče, kot tale, ki se je zgodila nn vogalu Trstenjakove in v » »»* IV, rv l JV- J S. r v Rleteršniknvc ulice pred kakšnim mesecem Dopisujte v ..ZBOR VOLIVCEV Logatec pa Kamnik in Dom žal e n e p rep 11 š če i i o »'i- »ri man,šil, zneskih nn voljo, da se lahko pridružita "l' /"n" Ljubljani. Tako bodo p ros vet no-pedagoške službe združile svoje kadre, ki jili (letos 533) kršitev predpisov o javnem prometu, 282 (102) kršitev predpisov o voznikih motornih vozil. Ta številka se bo dvignila nni-brž tudi v letošnjem letu. ker ie narastlo tudi število imetnikov motornih vozil. Kazni, ki so jih dobili y .. kršivei javnega prometa, so števil- [numo ‘'''"'I1 "'"'“tkov za prve . letosnie mesece, pri vee jih pa strmo padeio. Zaprt pa je bit sploh le eden izmed krživecv in to le zu 20 dni. Zal zn letos nimamo močeh. Pri takih ljudeh kazni skoraj nič ne zaležejo, ker bolj spadajo v bolnišnico kakor pa v zapor. Lani je bilo izrečenih 972 upravnih kazni s tega področja, v letošnjem prvem četrtletju jia 352. Žal zn vse posamezne veje teh prekrškov ni- tri podatkov, oba sodnika pa sta mi primanjkuje, in uspešneje oprav- povedala da je sedaj konec popu-Ijale svoje -naloge. ščanja. ker kazen sicer sploh ne Enotna pedagoška služba za Ljub- zaleze. Mislimo, da so ostrejše knz-Ijuno lw> laze pripravljala seminar- ni popolnoma na mestu, saj je treba je in tečaje za prosvetne delavce uvesti red na naših cesta h /e s«*dai nhnliee s hrupom ter z združenimi kadri nudila šolam in ne potem, ko bmnit v« ,'.n leto M65), vinjenosti Lani je sodnik za prekrške obravnaval !05 primere pretepanja in drznega vedenia na javnem kraju, letos pa kar 133. Lani so obravnavali 143 primerov brezdelja, klatenja. boračenin in podobnih prestopkov. večje število pa je bilo tudi lažjih oblik netlostoinega vedenia na javnem kraju <3841. motenja in razgrajanjem i javnem kraju Izdaja ObClniikl odbor SZDL L.iubljana-Bežigrad — Ureja uredniški odbor — ' Glavni in odgovorni urednik France Šušteršič — Za upravo odgovarja Ljubo Brezigar — Naslov uredništva m uprave: Ljubljana, Parmova ulica 33 — Tistat tiskarna »Toneta Tomšiča« izdatnejšo pomoč. Verjetno bo tudi bolj ekonomična. auno v Bežigradu imeli in deset mrtvih. po deset '"Ol nedostojnega voden ja proti uradni osebi (52). Vsekakor pa so Z/m volivcem Stran 7 Štev. A 'UnmHreev tizHulturri Nekaj o športnem življenju na Ježici do bo prebudil Trnuljčico«? Športno življenje na Ježici — s tem ne mislim samo ježice v ožjem smislu besede, ampak ves teritorij prejšnje bežigrajske občine — prav zares lahko primerjamo z začaranim snom Trnuljčice. Po bednem životarjenju v preteklosti so skoraj vse dejavnosti prenehale, mnogo-obetajoči talenti so se razšli po drugih društvih in mladina je prepuščena sama sebi. In kakšna mladina je to! TVD Partizan — ne po svoji krivdi — le životari, zato se dečki pa tudi deklice zbirajo pač tam, kjer so doma in po cestah ter po nekaterih travnikih, od koder pa jih lastniki preganjajo,-igrajo svoje najljubše igre, kot so nogomet, košarka, namizni tenis, med dvema ognjema itd. Cesta pa nikakor ni pripraven prostor za uganjanje športa. Tu prežijo najrazličnejše nevarnosti, od razvijajočega se prometa, prek zdravju škodljive umazanije pa do vzgojno slabega vpliva pocestnega izživljanja, ker se take igre končajo pozno v noč. zen tega pa tudi naprave za skoke im mete. STRELSTVO IMA TRADICIJO Že dolgo vrsto let z uspehom deluje na Ježici številna strelska družina Tabor. Vendar strelišče ob Savi ne smejo več uporabljati, ker delom Se marsikje igrajo pionirji nogomet kar na cesti gradbenim materialom kem pričela graditi ob 5av: rek re- tam kaj ne smejo streljati z vojaško državljanov (ti so hoteli pomagati) acijski prostor, ki nuj bi s svojimi puško; gostovati morajo na streli- zgraditi nov dom, ki bi bil skupen objekti rabil Ljubljančanom za od-šču ob Dolenjski costi. vsem organizacijam in hkrati sre- dih v poletnih KDO BO POPRAVIL NAPAKE? mesecih. Z zgradit-diščc vseh družbeno političnih de- vilo športnih objektov v okviru javnosti na tem terenu. Vendar so rekreacijskega področja bi nastala Sjiodbudo za pisanje tega članka pa mi je dal članek »Nenačrt- KOšARKA JE ŠPORT ŠT. 1 redkim, ki so nasprotovali preure- idealna prilika za jiovezavo teženj ditvi domov, očitali, da bi bila ta- mladine na Ježici, ki bi si s tenu Medtem pa so na tem konou občine neprestano rasle nove hiše in kih domov vesela vsaka vas in sta objekti pridobila potrebna športna naselja, rastejo pa še danes in do- zatorej tudi za Ježico še dobra, ko- igrišča; obenem pa menim, da bi nost so maščuje«, ki je bil priobčen Edina športna igra, ki je zares (ok mladine je čedalje večji. Igrišč da danes se je pokazala kratkovid- bilo to tudi dobro, ker bi ježiški 19. V. 19(x2 v »Delu«. Zato bi rad J® košarka. ^Zanimanje na pa y preteklosti j>a bi se to po- nost tistih, ki so takrat odločali, saj pa tudi ostali bežigrajski športu ki, je Ježica postala z novimi naselji ki bi te objekte uporabljali pred najprej napisal nekaj o dosedanjem Ježici je tolikšno, da^ ne ^morejo manjkanje z nekoliko posluha vse-delu na tem koncu Ljubljane, pO' “ ' ~ sprejeti vseh interesentov. Člani so ,v... ____ —j--------, lahko obšlo, na kar posredno pravo veliko predmestje Ljubljane, sezono in po njej, obenem tutli rlel- tem pa še pojasnil, zakaj to delo ni zelo požrtvovalni, saj so v tekmo- opozarja tudi prej omenjeni čla- ter kot taka družbeno politično za- no skrbeli za vzdrževanje. V ko- rodilo zaželenih sadov. valm-h^hjfah ljubljanske podzveze nek v »Delu«. Pisec omenjenega ključen teritorij. Telovadnica na palni sezoni, ki traja največ Iva PRAVE TELOVADBE NI VEC! do sedaj odigrali več kot 40 tekem, članka med drugim navaja kot za- Ježici pa komaj še ustreza pouku meseca in pol, pa bi nihče .................. m vse. kod gostje, ker svojega strašujoč primer tudi telovadnico kakega manjšega osnovnošolskega til kopavcev. ker takrat ni športnih igrišča sploh nimajo. Niti enkrat pa na KAJ SI ŽELIMO? Za uresničitev no pripomogli k čim smotrnejšim objektom. Z rekreacijskim prostorom bi bili postavljeni odlični jvo-goji za gojitev raznih vej L-.ktil-načrta gradnje ture. oh tem prostoru pa lij lahko . , . i • -i ■ - Partizana na Ježici. Telovadnice razreda. Del mladine sploh noče pri- tekmovanj. Mislim, da bi gradbeni Jezica je imela ze pred vojno niso^ mogli trenirati na pravem pravzaprav niso zgradili nove, um- ti vanjo, ker preprosto niti ne mo- odbor moral na to misliti in igrišča svo e telovadce k' so predvsem pri igrišču. Za trening namreč lahko pak so adaptirali dvorano domu Svo- rejo »zadihati« v njej. Tako se je urediti tudi tako, da bi služila »Sokolu« dosegali prav lepe uspehe, uporabljajo le telovadnico 24 X 12 hode, le-to so zamenjali za dom pokazalo, da je bila adaptacija do- športnikom pred in po sezoni. Obe- , 50 ,s tradicijo nadaljevan metrov, in se v tej so igrali eno Partizana, ki je bil poprej v Sto- mov le začasna (tudi za Svobodo je nem pa bi bilo tudi dobro če bi ta mlajši, m okoli leta je bivši leto le na en koš. Letos so zabele- žicah. Že ob medsebojni menjavi njen doni premajhen), zaradi če- odbor pritegnil tudi nekaj ljudi olimpijec Derganc /e izvezoa 1 od- žili jirve pozitivne rezultate, kar obeli domov so bili nekateri mne- sar je treba znova misliti na nove iz okolice, ki bi z nasveti nedvom- lično telovadno vrsto. I o njegovem je bilo v preteklosti velika redkost, nja, da tudi tako prenovljena do- prostore, odhodu jia se je ta vrsta zaradi po- pred kratkim pa so ustanovili tudi mova ne bosta ustrezala potrebam manjkanja vaditeljskemu, kadra raz- ekipo mladink. Pri domu Partizana svojih dejavnosti in potrebam pod- šla in danes je stanje še brezupnej- si sedaj košarkarji ob podpori ob- ročja, kateremu sta bila namenjene. Telovadbe v smislu specialnih čine gradijo asfaltirano igrišče ta- na, ker sta bila v dimenzijah mnogo .................................. „........JW ...... ........ ........ „„ ..... in načrtnih ve/h ni vec. puc pa se kih dimenzij, da bo rabilo tudi za premajhna (telovadnica ima le 24 skupnega doma bi se morali zdru- stal Judi dom. ki sem ga omenil telovadi le zaradi razgibavanja, lu- rokomet. Sicer pa bo okoli njega X 12 metrov). Takrat bi bilo morda žiti vsi. ki jim ta prold-m n: tuj, prej in ki si ga na Ježici vs' tako di za osnove telovadbe, ki jih mora dvostezna proga za tek ter večstez- pometneje oba doma prodati, d .du- danes obvladati vsak mlad človek, nn pr,0ga za tek na sto metrov, ra- ti nekaj denarja in s prostovoljnim so potrebe na našem področju ze zdavnaj prerasle zmogljivosti edine majhne telovadnice. V okviru Partizana so se pozneje skušali uveljaviti še igravci namiznega tenisa, odbojke, veslači in smučarji, toda njihove sekcije dalj časa sploti niso obstajale, ker ni bilo mogoče zago- jev ter1'ostalih pogojev "a oiištoj' Številne tekme - Mnogo nastopajocih ■ Pokal so osvojili: TOPS, JLA, I. gini., (riiiiče in KR Bežigrad Volja in veselje pri članih sta ta- ter ga u resn :čiti čimp: ej Menda pa bo naša občina v kral- pr želimo. Jo/.c- Komnu Bežigrajski športniki ob Tednu mladosti ko popustila. Boljši igravci so odšli v druge ljubljanske klube, drugi pa so prenehali z aktivnim udejstvovanjem. Mnogi ljudje pri nas, zlasti mladi, so prepričani, da praznik ni osnov,na šola »Mirana jarcu«, »Tuba«, je, osnovne šole »Borisa Kidriča« in pravi praznik, če ni ob njem tudi športnih prireditev. In tako pri nas Podgorica in »Energoinvest«. Na »Ljubljanskih mlekarn«. V polfinal- NOGOMETNEGA KLUBA NI VEC H-"« ^noKiHiieiii.^kliiarkL ^pK-no zimskih'«lTItplčno1 jMjIclnJh Spor- ..... .... _ lili rili VKri «K« I ■■ m I... 4..... .. k. / k I k ■ I «k 4«k kcnskniain »ka»aawwla4a»«v J-a I* i ...... I. ..i.I >*.! I. '/_ rat. • . . . Na Ježici je bil leta 1^51 ustanov Ijen NK Jadran. Najprej je bilo ustanovljeno člansko, pozneje pa tudi pionirsko moštvo. Svojega igrišča sploh nismo imeli, trenerja tudi ne. denarja pa komaj za silo. Toda veselje do nogometa je premagalo tudi te ovire. Največji uspeh so dosegli pionirji, ki so za- lih. Ob »Tedu mladosti« letos pa so bile te športne prireditve še voljstvo vseh nastopajočih. Zmago Ti bodo med seboj izbrali moštvo, številnejše. Io morda niso bili »asi«, zato pa so bila tekmovanja in 80 odnesli šahisti I. gimnazije, ki so ki bo do prihodnjega leta imelo v dvoboji tako številni, da nas je kar presenetilo. Tudi mladina v naši l,1us,j!i f0, sel,oi ?ki|>0 JuRoslovan- posesti prehodni pokal ter dve mo- , • i • . .... ske ljudske ormade, ter šolo s prak- Siv ki si bosta nridobili še nlnkcH obem, ob svojem prazniku m zaostajala. In, če že ni priredila šte- tienim poukom za telekomunikacije. ' nlnketi. vilnejših športnih tekmovanj od drugih ljubljanskih občin, jih je pa V domu »Partizana« na Črnučah Tako lahko rečemo: »Imamo no-izvedla vsaj toliko, kolikor so jih drugod. so se pomerili odbojkarji. Sedelo- ve pokalne prvake-!« Ti bodo leto vulo je enajst ekip, in sicer: »Ljub- dni hranili pokale, potem pa se bo- . . . Ijanske mlekarne«, Ježicn. Črnuče, d® morali znova pomeriti z ostali- serlli drugo mesto v ljubljanski pod- iu M>0jtna tekmovanja so se slo- vsi udeleženci zelo disciplinirani. Dolenjsko gradbeno podjetje, iz mi, ki bi pokale tudi radi imeli zvezi. Igrišče so nam sicer dali '[c'sno zu KI j učila ... maja, ko so v In kaj lahko povemo o tekmah? Če- Grosupljega. Jugoslovanska ljudska zase. Do prihodnjega .Tedna nilu- brezplačno |>ri Odredu, vendar le dvorani »avobode« razdelili prehod- prav je večini igravcev manjkalo armada, »Elma«, »Iskra«, Vajenska dosti« jia bo nogometni pokal shrn- za tekme. Ker pa brez treningov ni ,le Pokale, najboljšim ekipam no- potrebnega nogometnega znanja, so J(,la gradbene stroke, »Tops«, »Te- nila ekipa »Topsa«, strelskega eki- šlo, so se najboljši pionirji razšli gometnega, strelskega, šahovskega, bile tekme zelo zanimive, ker so sur* j,, šola s praktičnim poukom |ia Jugoslovanske ljudske armade po drugih ljubljanskih klubih, in odbojkarskega ter košarkarskega fantje tekmovanje vzeli zares in so zu telekomunikacije. Tekmovanje šahovskega ekipa I. gimnazije od- tako danes beremo njihova imena tiirniriu. Drugo in tretje plasirane hoteli s srčnostjo nadoknaditi po- je potekalo v redu, zmagali pa so bojkarskegu ekimi TVD Purfi/, v najboljših moštvih nekaterih klu- ekipe pa so dobile plakete. Nika- manjkljivo znanje. Prehodni pokal gostitelji - ekipa Črnuč, drugo iz Črnuč ^košarkarskega ekina'ko- bov. Ostali so prenehali, in klub kor jia ni vazno, kdo je bil prvi, je osvojila ekipa »Topsa«, drugo je oziroma tretje mesto pa sta zasedli šarkarskegu kluba »Bežigrad« igrav- že od leta 0)8 ne obstaja več. Ker kdo drugi itd., ker je načelo pra- bilo prvo moštvo Jugoslovanske ekipi »Topsa« iu šole s praktičnim ei namiznega tenisu pa bodo' o pr- je kljub temu zanimanje med m la- vega športnega tekmovanja sode- ljudske armade, tretja pa je ekipa poukom za telekomunikacije. vaku še odločili. Ob koncu bi mne- dmo za nogomet zelo veliko, nam lovuti in doseči čim večji uspeh, Dolenjskega gradbenega podjetja Lr - i , , n;j; i • je bežigrajska občina pred dvema ne pa za vsako ceno zmagati. Zato iz Grosupljega. Košarkarsko tekmovanje je bilo 1,11 V1' ( kl" letoma preskrbela novo igrišče. Ko tudi posameznih rezultatov ne ho- c. , . ... . ■ n,a iffrišču 1VD »Partizanu« iz Sav- P“”'n j VD »I artizana« Bežigrad in pa bi morala mladina s prostovolj- mo priobčili, objavili pu bomo le Strelen so se ponienli v jirotiletul- skegu naselja. Organizacijo in iz- ' ^ »I artizana« Dol. 1 elovadei so nim delom teren urediti, se ni izka- plasmaje prvih treh v panogah, v , 1 vo,?.^nl.Sl itov! cestiin v vedbo pa je prevzel košarkarski se pomerili v vujali na bradi ji, dro- zula, in na terenu sedaj trenirajo katerih so tekmovali, ker so bili ‘‘T" >1'arIt,zuI"a< '}a .l‘‘ziei. Nasto- klub »Bežigrad-, ki je na tem igri- K«-, krogih ter konju z ročaji, zrna-jahavcK Ne vem, kaj je bilo vzrok, nagrajeni, razen tepra pa so zrna- ,>l 1 S(1 s* xG i 1 •*lI^os ,U(.s^e Sč-u tudi doma. Sodelovalo je deset a .ba lc telovadna vrsta IVI) da se niličt* ni prijel dela, menim govavci prejeli prehodne pokale arnia ar lzana< ^(‘zigrad. J 1' """ in potemtakem postaja to tekmova- zu telekomunikacije. »lesarja«, čakovali košarkarski klub »Beži- v tekmnvnn;,. i - • i- i nje tradicionalno. Žal zmagovavec v osn?vne šole »Borisa Kidriča«, Do- grad«, kar mu nikakor ni bilo tež- nrj1)om|‘ „ • '!*; 'V lme*> lenjskegu gradbenega podjetja iz ko. saj je član I. ljubljanske pod- , L,, ' . ' ’ st',..sI° h'U, TodrS,'a!! GrosuiiljeRii. ........ ZBMK. U —1» ife..,1^ pa, da je občina že dovolj prispe- in potemtakem postaja to tekmova-vala z odkupom zemljišča, in ker nje tradicionalno. Žal zmagovavec v je pripravljena še v naprej pod- namiznoteniškem turnirju še ni pirati nogometaše, morajo tisti ki znani ker so do odrejenega roka hočejo igrati, sedaj sami urediti odigrali lc četrtfinalna srečanja, igrišče. /,a ponovno oživi e v nogo- Ker je tekmovanje potekalo v dveh .........- M fr I ■ /v tl ■ l> sl «r ii ti n > <_• 4 I- i • « <• a <1 •• a << 4 ! I .. .v.. A 1 . > v. iwit*lf2si K I « I t* l / > rii.nnriv • i-.,.i. :....... *----- .. "L ^'nimajo za ži, ki trenirajo kot sekcija v okvi- cnujst ekip, in sicer ekipe jugosla- ...................... ru Partizana ze neikaj let. INa re- --------- 1 /i • 1» Največ ekip ,e je prijavilo ra JeSr'- Or) osmih ekip kolikor se rličuli IinLo'ooVlsk.ilLmitineM hei iiuhiiškem zfc vanske ljudske armade (A drugo mesto, najboljša mladinec pa »Ljubljanskih mlekarn«. »Energo- di največ izostalo, tako da so ša- v Črnučah. Zaradi nesporazuma, dinei*' pomoHli v na iiumuhrneiših sedar nastopa za ŽIAK Ljubljano. nvPfi(n^ ...- i.;««: ...i ...i...: .... .... 1..........1.:..... ... - - . "" V '•« iimpulurneistlt iri«iSM,šAaV&”S«ilo“,ri ire- TTt ""TT"....... "" feJS m '''‘"L"" 'i «• .......Lhili "na U?«'. 1 gn turnirja^ pa se 00 navedenih niso deskah ie bila osnovna šola Borisu zaradi lega so utegnili odigrati tar- Ijico« športov _ ningih. udeležili Podgoričani. Tekme Kidriča, sodelovali pa so: I. girana- nir le do četrtfinala, končali l>a ga upamo, da bodo organizatorji drugo Stran 8 štev. 4 volivcev igrali na igriščih v iutni pri osnov-'zija, jugoslovanska ljudska arina- bodo v prihodnjih dneh. Sicer na 1 . » 1 .• . . . . ni šoli »Dr. Vita Kraigherja« ter da. Dolenjsko gradbeno podjetje iz so na turnirju sodelovale ekipe n "J »l><>'