Kranj, torek 17. maja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO *,3 ČEZ NOČ DO NOVIH SPOZNANJ Vaškem BPT so se problemi in težave nakopičili do te mere, da je bilo že nekaj časa "toč pričakovati poseg občinskega izvršnega sveta. ARNOSTI ŠE NE CENIMO DOVOLJ »,16 S TOPOVI NA LETEČE CILJE Med prakso in idej 11 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Razvoj in ekologija Škofja Loka — V četrtek, 19. maja, pripravljajo mladi iz krajevne konference ZSMS Industrijska cona v okviru prireditev v mesecu mladosti okroglo mizo na temo: Razvoj in ekologija. Osrednja tema okrogle mize predvideva razgovor o tehnološki in ekološki sanaciji Termike na Trati. Pregled prireditev, ki jih pripravljajo gorenjski mladinci v tem mesecu, bomo objavili v petkovi številki časopisa. V. Bešter kaže, da bo razprava o spremembi zvezne Šk"kVe' pa *utn snovanJe dopolnjenih repu bi i-ustav, med njimi tudi slovenske, kmalu T*t osrednja politična tema. . Hotenja v državi so različna. Slovenija vztraja Pri svojih stališčih do spremembe zvezne stave in je voljna, tudi na osnovi ljudskega re-^"enduma, sprejeti le tisto, kar je bilo potrjeno , l^vni razpravi, predvsem pa ne priznava nika-r^oe hitrice in zanemarjanja posebnosti v poreznih delih Jugoslavije (Slovenska akade-"l'ja znanosti in umetnosti se je zadnje čase prisila zahtevam po preložitvi sprejema dopol-,a k zvezni ustavi). Ni pa le malo predlogov v rzavi, da je treba s spremembami ustave pohi-sprejeti dopolnila kot celoto, Mikulič pa je v ^enu vlade predlagal, da bi morali družbenoe-^lornski del sprememb sprejeti že septembra, J* njegovi sodbi brez posledic za kakovost spre-j/enjene ustave. Že ta teden bo znano, kakšno /° stališče Slovenije. Najprej se bo sestalo pred-Nstvo republiške konference SZDL, nato pa na fKuPni seji še dva najodgovornejša za ustavno ispravo: konferenca SZDL in republiški sindi-va|ni svet. Dvomimo, da bo slovenski sklep usta-razprave sprejemljiv tudi za druge dele dr-^ve. Predvidevamo, da se bomo spet preštevali ..sPortnem žargonu na 6 : 2, pri rezultatu, ko ve- na ploska, manjšina pa žvižga. D u«rvno<^nJ' teden naj bi bila pri zagotovilu re-.. **M5ke ustavne komisije znana tudi dopolnila h k slovenski ustavi. Izhodišč za spremembo se lotevamo manj togo, kot je običaj pri zvezni ustavi, nedvomno tudi bolj demokratično, odprto, vendar pod nujnim pritiskom prakse na eni strani in ideje, želja po sodobni ustavi 21. stoletja na drugi strani. Praksa nam samodejno usmerja k problemom družbenoekonomske narave, k trdnemu zagotavljanju slovenske državnosti in samostojnosti, pravice do samoodločbe in vsega, kar je za nas in našo državnost značilno. Povsem razumljivo: to so področja, ki so bila v preteklosti in tudi sedanjosti najpogosteje pod udarom zagovornikov idejno in nasploh na vseh področjih monolitne Jugoslavije, brez upoštevanja različnih stopenj v razvoju, kar vodi k asimilaciji, neizbežni negaciji vsega, kar smo prinesli iz revolucije. Prav nič pregrešno pa tudi ni sledenje idejam, pogosto tudi iztrganim iz stvarnosti in razmer v Jugoslaviji ter Evropi, že so izraz plemenite želje po sodobni in po meri človeka in demokratične družbe pisani ustavi. Niso prav vse zamisli o drugačni slovenski ustavi, po vsebini pogosto drugačni od našega tradicionalnega razmišljanja, škodljiv plevel, ki ga je treba samo iztrebiti. Vredno jih je strokovno in politično, predvsem pa strpno oceniti, ker nikdar samo ena glava ni vedela vsega, samo ena pamet ni bila zveličavna, ampak je vedno več razmišljajočih glav prišlo do boljših rešitev. Prav to pa želimo pri oblikovanju nove slovenske ustave, ustavnosti in družbe. J. Košnjek stran SOCIALIZEM NAJ BO TUDI PO MERI KMEČKEGA ČLOVEKA Kmetje ustanovili stanovsko-politični organizaciji — Čeprav naj bi na javni kmečki tribuni »Ali mora kmet res le poslušati?« — bila je v četrtek v dvorani kina Union v Ljubljani — le utemeljili stanovsko-politični organizaciji kmetov. Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine in spregovorili o razmerah v kmetijstvu, pa so kmetje (vsi niti niso mogli v dvorano) menili, da je razpravljanja že dovolj in da je čas za ustanovitev. 0r Temeljne banke Gorenjske vse ne bo denarja .Kranj, 13. muja - Hudi časi, ki so nasledili obdobje obilne li- Ru,n0'Sti' *° nis0 mimo' so ufi°tovili na petkovem zboru Temeljne laK 9°renJskc, katerem so izvolili tudi nove organe upravlja- Vi} k sto °-' ^a^°'/'^ev banke znaša okrog 55 milijard dinarjev, kar ni \ itj^n-'' Prozadolženosti. Naložbe so večinoma zanesljive, žal pa Nsk >S° k''' P° dogovoru dolžni združevati denar za največje go-Hi]0 ! na'°žbe širšega pomena, svojih obveznosti niso izpolnili, kur domačo banko dodatno breme. ;y°rU Prihodnje jo težko kaj obetavnojšega napovedati, je dejal na : *a s »fL • Predsednik poslovodnega odbora Janez Bedina. Denar r'?-Dl- -°. vne namene bo manj, povečuje pa se pritisk na posojila fj lltese °sebnih dohodkov. Blizu 20 milijard dinarjev mora ban <*te,.j'><>cn° zagotoviti, kar je iz meseca v mesec večji problem. Ne ^Stre-.^rosriei so že stari, število novih prošenj pa je vedno večje. Jj^e p bodo razmere, manj bo banka lahko odgovorna za denar za nnVske je že sedaj kdaj nemogoče zdržati. Ko bodo uvelja P)2va-)Vl.u^roP'' bo dinar iskano sredstvo. Težje bo za tistega, ki u^Pfaš n'mu svojega denarja in je vezan izključno na domače .Vun,(' "' na bančna posojila. Izvoznikom naj bi bilo lažje, ° 'zpl-/ ^0 n'*' Carinske obremenitve še vedno višje od nered i^-neh ulh izvoznin spodbud. Selektivnih posojil za izvoz ne bo j?? volj0 0 k^neliciranih obrestnih mer. Bančni denar bo drag in bo ! ^str >VS<')'"' enakimi pogoji Banka bo skušala tudi v prihod »v »j ž°ljam članic, vendar bo težko. Nekatere banke od dru- V>l0'('d nJ'mi Gospodarska banka Ljubljana, se že odpovedujejo Hai nJu Pri naložbah na (loterijskem. Zalo bodo nujni rebalansi Planov. .J. Košnjek Sovlagatelji se upirajo Kranj, 10. maja - Jeseniška Jeklarna II, čeprav je bil zagon uspešen, se nikakor ne more znebiti težav. Za sklenitev naložbe ji je /.manjkalo dodatnih 12 milijard 236 milijonov dinarjev (tečajne razlike, spremembe pri gradnji, daljše poskusno obratovanje), tako da znaša sedaj nova predračunska vrednost gradnje 82 milijard 623 milijonov dinarjev. Razliko dobrih 12 milijard naj bi pokrili z lastnim denarjem, sredstvi sozda in konzorcija in denarjem sovlagateljev, kjer pa se pojavlja problem. Sovlagatelji se vedno bolj branijo teh obveznosti, sama Železarna, močno obremenjena s posojili in likvidnostnimi težavami, pa ta denar krvavo potrebuje. Temeljna banka Gorenjske za premostitev teh težav odobrava Železarni v imenu konzorcija 6 milijard 043 milijonov dinarjev posojila za trajna obratna sredstva, delež gorenjske banke pa je v tem posojilu največ milijarda 558 milijonov dinarjev. Sovlagatelji, od katerih je največji Merkur, bi morali nakazati Železarni ali se zadolžiti pri banki, če svojega denarja nimajo, do konca maja 811.479 milijonov dinarjev. Železarna Jesenice je dobila doslej za gradnjo Jeklarne II iz bančnega konzorcija dobrih 19 milijard dinarjev posojila, od tega od gorenjske banke 5,5 milijarde. Pripisane interkalarne obresti že dosegajo 14 milijard dinarjev. Cisti bančni kredit pri naložbi znaša 30 odstotkov. J. K. Dan škofjeloških prosvetnih delavcev Srečno v pokoju Gorenja vas, 16. maja - V drugih gorenjskih občinah so si dan prosvetnih delavcev zamislili kot praznik vseh, ki v vrtcih in šolah vzgajajo in uče našo mladež ter kot aplavz najboljšim v svojem "cehu", medtem ko se v škofjeloški občini ob tej priložnosti častno poslove od kolegov, ki odhajajo v pokoj. Tako so storili tudi v petek zvečer na slovesnosti ob dnevu prosvetnih delavcev, ki ga je tokrat gostila Osnovna šola Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. !^gradu zasedala zvezna skupščina Vlada ostane, pa tudi težave jNnje ' • maitt — Delegata so /. javnim glasovanjem zavrnili gla- .*ki in Bftupnici zvezni vladi, potrdili njeno dosedanje dveletno S no!' l/rek,i '»»panje tudi za prihodnji dve leti. Izvoljeno je bilo b ^ttkiV '^aian U J<> sPrejola ukrepe iS. rTJ!Jt\('k(,nomske politike Titovo ^ 'bo /VezncK« zbora je Stjepan Novakovič i/. Hrvatske, pred lis'av K re,,uhhk m pokrajin pa Aha/ Ka /a/i s Kosova. Dr vanovič pu je nov predsednik /ve/nega ustavnega sodiš je od 90 do 05 odstotkov. Predvidena je tudi stimulacija /a uspe šne, posebej za tiste z nadpovprečno akumulacijo. To pomeni, da bodo osebni dohodki padali, če bo stopnja inflacije višja, emanjlevarrjs pa ne bi smelo biti večje od 20 odstotkov, razen za kolektive z izgubo. Določene so nominalne meje rasti OD: za prvo polletje 139 odstotkov, za devet mesecev 132 odstotkov in za celo leto 119 odstotkov, primerjano z enakimi lanskimi obdobji. Kdor bo imel nadpovprečno akumulacijo, bo lahko v prvem polletju izplačal za 145 odstotkov več. Tudi na družbenem področju bo poraba odvisna od ff Me l ' Pu bodo začeli ve II i»»-Li bo SV°J pristanek CH?! dnarodni monetarni C*ti sonKJ,bi bi'° ČeZ 10 dni Stv ? blh zakoni o začasni S Por»KStl osebnih dohod Xh in "b° v družbenopolit, fck ^Unn^m.°LUpruvnih »nteres-RN O ,(>r spremenjen, L 0(1ku £uPn«'m prihodku in C'*Pi L?1**8^ so bili tudi Nov predsednik predsedstva Beograd, 16. maja Predsedstvo Jugoslavije ima novega predsednika. To je Raif Di/.darevič iz Bosne in Hercegovine, ki je na tej dolžnosti nasledil I.a/ai ja Mojsova. Za podpredsednika predsedstva pa je bil izvoljen Stane Dolanc i/ Slovenije. S 0^darsk,h ukrepov. Za 'Iti0 OseK^"?™1 omejevanju V,,;0 ""»oeanie ovt ciljno rasti mflaci inflacije Za prvo polletje velja 152 odstotkov, za devet mesecev 149 odstotkov in za celo leto 127 odstotkov. Sicer pa zadnja seja zvezne skupščine ne more biti v ponos našemu delegatskemu sistemu in zvezni skupščin kot najvišjemu organu jugoslovanskega samoupravljanja. Vlada se je izvlekla s prehodno oceno, čeprav je bilo več negativnih kot pozitivnih mnenj in je bilo konec koncev tudi iluzorno pričakovati, da bo padla, saj večini v državi trenutno njen pretirani inter-vencionizem godi. Bolj skrbi njeno braniteljsko vedenje v zagovarjanju svojega dela in nizki udarci delegatom, ki so terjali razjasnitev njene odgovornosti, ki nujno ne pomeni tudi odstopa. Vprašanje podpredsednika Miloša Milosavljeviča, kdo je tem delegatom sploh dal pravico govoriti v imenu ljudstva, je težka in neodgovorna politična diskvalifikacija. Zvezni izvršni svet bo v sicer napovedani spremenjeni sestavi (nekatere lepotne spremembe so bile že izvršene) vladal še dve leti. Izpeljati bo moral, kar nobe nemu v državi ne bo po godu, še posebej pa ne tistim, ki sedaj še navijaško in razbijaško zagovarjajo njegov način dela, njegovo pretirano odvisnost od partijskega in državnega vrha, ne pa do skupščine, katere funkcija je bila tokrat na stranskem tiru. J. Košnjek Likovna priznanja in čestitke so tokrat dobili: Janko Jocif, Ivanka Mila-nez in Berta Tišler iz Osnovne šole Cvetka Golarja na Trati, Francka Malovrh iz šole Petra Kavčiča v Škofji Loki, Silva Bohinc in Marinka Pfajfar iz šole oziroma vrtca Prešernove brigade v Železnikih, Lucija Jamnik in Anica Mur iz WO Škofja Loka, Vera Brejc iz srednje družboslovno-jezikovne šole, Marija Klemenčič iz doma učencev ter Angela More in Simona Ažbe iz Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Sicer pa je petkov večer izžareval kulturno ozračje; v šoli je razstavil likovna dela Ive Šubic, ki je vsem podaril tudi grafike, nastopila je odlična dramska igralka Polona Vetrih, sozvočje glasov so dokazale ži-rovske pevke Kresnic pod vodstvom Slobodana Poljanska, zanimiv in duhovit, kot vselej, pa je bil tudi Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZDL, ko je prosvetnim delavcem, nekdanjim kolegom, Odgovarjal na nekatera vprašanja, ki jih najbolj žgejo; odnos socialistične družbe do učiteljev in intelektualcev sploh, kaj pri nas pomeni znanje ulede na svojo podcenjenost, kako kaže z nagrajevanjem v prihodnje, kaj prinaša dogovor z mednarodim denarnim skladom na področju porabe. H. Jelovčan Za BPT družbeno varstvo ni bilo sprejeto Tržič, 13. maja - Tržiški izvršni svet je na petkovi seji nameraval sprejeti ukrepe drubženega vaistva za Bombažno predilnico in tkalnico Tržič, vendar je tik pred sejo prišlo do spremembe. Sprejem odloka o ukrepih družbenega varstva so odložili za nedoločen čas, pojasnila pa so bila skrivnostna. Več na 3. strani. M. V. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 GLAS 2. STRAN TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Delno popuščanje in pričakovanje Upor na zasedenih arabskih ozemljih po mnenju nekaterih opazovalcev delno jenjuje, vendar se ocene glede vzrokov za to precej razlikujejo. Medtem ko nekateri trdijo, da gre predvsem za to, da so izraelske vojaške enote zasedle vse ključne strateške točke in okrepile nadzor, s čimer so onemogočile palestinske akcije sirskih razsežnosti, pa drugi menijo, da vsi vpleteni napeto pričakujejo vrhunsko srečanje voditeljev velesil in se pospešeno pripravljajo na morebitne posledice tega sporazuma. Pravzaprav na dogovor med velesilama nestrpno čakajo vsi razen Šamirja in izraelske desnice, ki je svoje stališče znova dokazala z vdorom in vojaškimi operacijami v j užnem Libanonu. Vendar se v samem Izraelu nekaj dogaja in to nekaj je priznanje socialistične stranke Mapam, da je PLO zakonita predstavnica palestinskega ljudstva. Res je Mapam opozicijske stranka, ki v vladi ni zastopana, pa vendar, zlasti če upoštevamo izraelsko razpoloženje, zajeto v anketah javnega mnenja (večina Izraelcev je pripravljena na mir z Arabci, čeprav je za to treba vrniti zasedena ozemlja), njena odločitev lahko pomeni točko, ki se je bo v predvolilnem boju oprijela še katera izmed levih strank. Drugače se na dogovor med velesilama in mirovno konferenco, ki bi utegnila slediti, pripravljajoArabci. Najpomembnejša zadeva je gotovo približevanje med Arafatom in Asadom, v katerega je bi! slednji skoraj prisiljen, saj je postalo jasno, da brez podpore Palestinskemu boju po petmesečni vstaji nobena arabska zahteva ne more biti verodostojna.Pomembno je predvsem, da Arafat kljub stikom s Sirijo ne popušča in ohranja vezi z Egiptom in Jordanijo. Vse zanimivejša so tudi stališča Jordanije, ki je že nekajkrat ponovila, da ne namerava zastopati Palestincev na kakršnihkoli pogajanjih. Tako ostaja v igri le še dilema ali samostojna palestinska delegacija ali skupna arabska delegacija. S tem so se Palestinci končno znebili vsiljevanja jordanskega patronata na mirovnih pogajanjih. Potem ko je Shulzt napovedal svoj prihod na Bližnji vzhod in ko se po nekaterih napovedih tja odpravlja tudi Sevardnadze, ko se Arabske države med seboj dogovarjajo in del Izraela priznava PLO, ostajajo na starih stališčih le še Izraelska desnica in proiranski verski skrajneži, katerih vloga je za zdaj še močna. / NOVICE IN DOGODKI Torek, 17. majajj J L LEJA ČOLNAR POGLED ČEZ PLOT Pobalinski posli Časopis Dnevnik iz Novega Sada komentira zahtevo Društva novinarjev Slovenije, naj predsedstvo Zveze novinarjev Jugoslavije toži Jakova Blaževiča zaradi njegove izjave, da je CIA plačala 200 mio dolarjev za propagandne aktivnosti v Jugoslaviji. List sprašuje, ali ne bi morali slovenski novinarji, če res hočejo zaščititi javnost pred omalovaževanjem in vznemirjanjem, svojo stroko pa pred klevetami, najprej tožiti svoje »pobaline« zaradi njihovega »pobalinskega pisanja« o JLA, Srbiji, Kosovu, maspoku? Ali pa morda menijo, da so pobalini samo izven Slovenije? Slovenci bi radi kar takoj odstavili Mikuličevo vlado že zato, ker so prepričani, da je s svojo politiko bolj poslabšala kot pa obla-žila jugoslovansko krizo, piše Joža Vlahović v Vjesniku v redni rubriki Stran okorelega kroničarja. Kot kaže, nadaljuje, se je ta vlada znala dobro zavzemati prav za tisto, proti čemur je delala, dobro pa je znala delati samo tisto, proti čemer se je morala javno zavzemati. V tem pa ni bila niti osamljena niti neodvisna, zato se sedaj že odkrito govori, da bi njen padec sprožil tudi vprašanje, kdo mora vse z njo tudi odstopiti (tudi skupščina se ne bi mogla ogniti odgovornosti). To so torej te1 naše znane blokade. Na žalost, ali pa tudi na srečo, večina drugih republik ni za odstop vlade in sprejema poročilo ZIS —a. Po mnenju Vlahoviča bi Slovenci celo lahko dosegli ostop Mikuliča. Morali bi ga povzdigniti v nebo in braniti pred vsemi. Tako bi večina drugih takoj začela razmišljati, kakšna je ta slovenska računica in kaj se skriva za njo. Če bi se pohvalam pridružila vsaj še Hrvatska, bi se vladi res tresla tla pod nogami. Ko opozarja na številne iniciative v Sloveniji za formiranje novih stanovskih in političnih organizacij in zvez (kmečke mladine, kmečke zveze, avtonomne zveze študentov, zveze mladih delavcev, zveze slovenske mladine itd.), Borba poudarja: Čas bo pokazal, kaj se bo iz vsega tega izrodilo. Problematično in sistematično je, da iniciatorji v naprej trdijo, da večina mladih ni za socializem in da je, kljub taktiziranju, njihov glavni motiv ustanovitev »mladinske politične partije«, kamor bi skozi stranska vrata pod firmo gibanja vstopili tudi pripadniki starejših generacij. Dejansko želijo ustanoviti klasično politično partijo in vzpostaviti nekakšno svojo zvezo ali koalicijo političnih partij. Srečanje loških prvoborcev Škofja I (»Ua, maja— Jutri, v sredo, 18. maja, bo tradicionalno srečanje prvoborcev občine Škofja Loka, Ob. 9, uri se bodo zbrali v spod nji seji Doma zveze borcev na Kidričevi 1, kjer bo potekal razgovor o političnih in gospodarskih razmerah v občim, ob 10.30 si bodo ogledali tehnološko-ekološko sanacijo Termike, ob 12. uri pa novo hladilnico KŽK Gorenjske Tozd Mesoizdelki na Trati. @®I^Jl^Qg@IEnGLAS Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loki in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik m direk tor.) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Ix>ka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, lese niče), Danica Dolenc (tradicije NOS, naši kraji, M dom in družino), Stojali Saje (družbene organizacije in društva, SI A) IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan I ti Gorazd Sinik (fotografna), Igor Pokorn (obllkovnnieV Nada Prevc in Uroš lli/.jak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnine za L polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. uredništvo te L 21860 Projekt sociologov in pisateljev za novo slovensko ustavo in kritike tega projekta Slovenci se ne smemo zapirati v svojo lupino Ljubljana, 12. maja — Graditev na zaprtosti in izolaciji od Jugoslavije in sveta je eden glavnih očitkov Tezam za ustavo republike Slovenije, ki sta jih napisala Društvo slovenskih pisateljev in Slovensko sociološko društvo. O njih je v četrtek sekcija za politični sistem Marksističnega centra Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije organizirala razpravo, na katero je povabila blizu 70 politikov, znanstvenikov in javnih delavcev. Teze so bile deležne mnogih kritik, vendar je bila avtorjem priznana hrabrost, da so se lotili tako zahtevnega, odgovornega in za javnost izzivalnega dela. Teze so lahko ena od idej pri snovanju nove slovenske ustave, ne pa edini model. Teze za ustavo republike Slovenije, mnogi so takoj opazili, da manjka beseda »socialistične«, sta v imenu pisateljev in sociologov obrazložila Tone Peršak in dr. Peter Jambrek. Sledimo njunima obrazložitvama: beseda socializem je izpuščena, ker imajo drugače usmerjeni ljudje enako pravico pred zakonom in ustavo; teze Zveze komunistov ne omenjajo, ker bi bila ta organizacija z vključitvijo v ustavo privilegirana v primerjavi z ostalimi, kar pa ne pomeni nasprotovanje Zvezi komunistov kot organizaciji, temveč zagovarjanje pravice do svobode združevanja; teze so v strokovnem pogledu odprte za nove predloge, avtorji pa so jih oblikovali amatersko, skušajo pa postati del sodobne evropske pravne kulture; teze so izraz kritike in nezadovoljstva s sedaj ponujenimi spremembami ustave, ki so nesprejemljive in ogrožajo suverenost in državnost Slovenije in ostalih delov države, v njih pa je premalo civilne družbe, urejene pravne države, neposredne demokracije; ker so ustavni amandmaji slabi naj velja stara ustava iz leta 1974, predvsem pa je treba najprej sprejeti republiške ustave in šele nato zvezno, ne pa obratno, kar počnemo sedaj; teze za novo ustavo republike Slovenije niso izraz teženj boja za oblast, hočejo pa jasno povedati, da so grajene na izročilih OF in zagovarjajo pravice do samoodločitve, ne le v smislu odcepitve, ampak tudi združevanja s katerim koli drugim narodom, ideologija ne sodi v ustavo, prav tako ustava ne sme biti politični program,ampak dogovor, kaj se sme in kaj ne sme; Jugoslavija naj bo pogodbena skupnost in ne naravna, ob tem, da se ta pogodba lahko spreminja; to ni želja po razpadu Jugoslavije, prav tako tudi ne težnja, da mora biti Slovenija samoumevno večno del Jugoslavije; smo za oblikovanje novega lika aktivnega slovenstva, pravijo avtorji tez za ustavo republike Slovenije. 0 tezah za ustavo Slovenije so dejali: Dr. Gojko Stanič: »Prav je, da zagovarjamo svetost življenja, osebno svobodo. Vendar tezam očitam pretirano izolacijo Slovenije, sestavljalce pa sprašujem, kdo je lahko državljan Slovenije ob dejstvu, da je pri nas že okrog 200.000 ljudi drugih narodnosti.« Dr. Miha Ribarič:»Teze zmanjšujejo vlogo skupščin, kar je izročanje oblasti državi. Sem za močno skupščino, ki naj, če je treba, zaseda vsak teden, ne pa dvakrat letno. Tezam zamerim nevtralnost do tega, kje in v kakšni ureditvi sedaj živimo in kako naj bo v prihodnje.« Dr. Janez Jerovšek: »To so teze za ustavo prejšnjega stoletja, čeprav pohvala piscem, ki so se lotili tega dela. Vsak ima pravico predlagati projekcijo družbe, vendar je njena stvar, kaj sprejme in kaj ne. Veliko je govora o posamezniku in svobodi, vendar v izpeljavi ni niti besede o tem. Vse je naravnano tako, da bo oblast v rokah družbene elite v osebi predsednika, ministrov in senata, nikjer pa ni govora o kontroli.« Dr. Adolf Bibič: »Svoboda je civilizacijsko vprašanje. Kako jo zagotoviti, ko tehnika vedno bolj vlada človeku. Glede pozitivne svobode, glede pravice in možnosti posameznika na vseh ravneh vplivati na skupne odločitve, so teze pod ravnijo. Civilna družba je preveč gledana le skozi oči obrambne problematike. Moderna ustava ni ustava države, ampak ustava družbe.« Francka Strmole-Hlastec: »Ce ustavo očistimo ideološkosti in ji vzamemo moč, jo bodo dobili zakoni, pisani na kožo in politiko tistega, ki ima večjo politično moč. Tezam manjka politične realnosti tudi glede tega, da bi bila Jugoslavija pogodbena skupnost. Pogodba je akt, ki se vedno spreminja s soglasjem obeh strani, ne le ene. Da v tezah ni ideološkosti, ni res. Poglejmo samo trditev, da so sodniki lahko samo nečlani raznih strank. Torej so politične stranke predvidene.« Dr. Ivan Kristan: »Teze zanemarjajo sedanji položaj, pa je erav ta kriv za probleme, ki jih skuša razrešiti predlagana ustava, kodljiv je beg od prostora in časa. Ni tako enostavno, kot menijo teze, zavrniti skupščinski sistem in se ogreti za delitev oblasti. Vseeno je, katero ustavo prej napišemo, zvezno ali republiško, vedno bodo sile, ki bodo rušile dogovorjena ustavna načela.« Dr. Majda Strobl: »Teze so ustava meščanske demokracije, ki temelji na formalni demokraciji, brez ekonomskih korenin. Sodobni svet je takšne ustave že davno opustil.« Dr. Boštjan Markič: »Teze nimajo družbenoekonomske podlage. Ob politični je nujna tudi ekonomska emancipacija, čeprav pravic ni nikdar dovolj, je treba pokazati tudi na človekove dolžnosti, med obema pa mora vladati dialektika.« Razprava, ki je bila kljubjjj tičnosti do tez izjemno koreK strpna, argumentirana in naraj,. dialoga, kakršnega si želimo, rekla priznanje oblikovalce* ki so se predvsem zaradi Pr0\j,. zoper ponujene spremembe f ve (z njimi v Sloveniji nihče nir polnoma zadovoljen, vendar ^ razpravo o njih vseeno spreje'1' pa zavrnili, kot so to storili plS lji in sociologi, je dejal med .( gim dr. Ciril Ribičič) lotili povsem nove slovenske ustav«' redki od skoraj 20 razpravlja so teze popolnoma zavrnili-je nekaj dobrega semena, ki treba gojiti, pa tudi slabega, alnega in neuporabnega, skr.»; nega s ciljem, ki mu snovatelj' sledijo. Nekaj glavnih kritik logom in pisateljem: teze so m pri definiranju svobode, gr* l na negativni svobodi, odvis°'J ključno od volje predsednik3'J nistrov, senata in skupščine IC šen naj bi bil namreč ustrOJr, venske države), premalo pa JeA zitivne svobode, ki spo*% ustvarjalnost na vseh podroc]1 ^ gradi na lokalni samouprav^ samoupravi, ki je najvišja 11(1 }. stopnja svobode in na kateri "j dijo skoraj vsi zahodni sistefl^ ze premalo upoštevajo P0'1.^ realnost v Sloveniji, Jugoslav>U( Evropi in zagovarjajo i'ePuJy Slovenijo kot zaprto, vase zaKf noskupnost, pozabljajo pa. jj Jugoslavija evropska realno* ^ pa tvorba od danes do Jutrl'Jjl pozabljajo, da se v družbi pora vedno več enakopravnih suj| tov in je v tej množici težko rj| toviti čim več pravic in sv^j vsem; niso upoštevani solastniki družbene lastnine (d ci), prav tako pa je pretiraj "jI darjanje oblasti politične elit ^ je značilno za ustave 19. i" ^ stoletja, v katerega stopanj .j tev o izločanju ideologije iz "J je lažna, saj je vsakomur Ja*!l,.'{ milijarde dinarjev, so prispevki za skupno porabo iz nje (podecembrski prispevni stopnji) znašali okrog 1,3 milijarde dinarjev. Po novi stopnji, ki se je močno približala 44 odstotkom, bi i/, iste mase plačati 2,3 milijarde dinar jev. Za toliko so se sicer zmanjšali prispevki iz dohodka. A ker se, kot. smo že dejali, hkrati s povečanjem prispevkov iz kosmatih plač pove ča tudi masa zanje, ta m več 5,3 milijarde, ampak presega s^ milijard dinarjev. (i A Alpini pravijo, da siste > pravilno zasnovan. Ker s" spevki vezani na kosmate oS*# dohodke, so bolj obremenjen*^ lovno intenzivne tovarne ^ g$ pina, kjer kategorija ko^f osebnih dohodkov Pre<*%gfi šestnajst odstotkov astn«' .t.,|„>: To je bistveno več kot v intenzivni proizvodnji, kje» stavljajo kosmate plač*1 nit"'1' r;il odstotkov. Sistem rt ilj t/Ui>uftr»i;v . i'iii v.v 111 - zasnovati na čistem nstaiik1-1' pl bil dejanski rezultat podjeU'.^' SO proti tako veliki obrert1*^ so povedali na škofjeloške"1 nem svetu in na zasedanju i$ ščine, a dobili neobetave" e. vor, da skupna poraba pač s^jfif Očitno bo najbolj *Pre^!Jy 4 in učinkovito pot k varčevan\ področju skupne ( in spk'*'1 rabe dal šele resen konl'llk ,n tistimi, ki (vse težje) daje]0 ^ stimi, ki rabijo denar za uff programe šolstva, varstva, M stva, kulture, socialnega V«jj> m tako dalje, pa (še vedno) ne tako težko pogrešijivC mC H. Jel Jeseniško gospodarstvo bo imelo 606 delavcev preveč Se za štipendiste ne bo več dela Jesenice, 16. maja — Jeseniško gospodarstvi* bo ob koncu leta imelo 606 ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, kar predstavlja nekaj več kot desetino vseh planiranih presežkov delavcev v Sloveniji. Leto« bodo zaposlili le 74 štipendistov l.ani se je ekonomski položaj jeseniškega gospodarstva zelo poslabšal, saj je z izgubo poslovalo kar 10 jeseniških temeljnih organizacij. Tudi letos se kriza tako poglablja, da se bo do konca letu Stavi lo zaposlenih zmanjšalo v povprečju kar za 5,2 odstotka. Jeseniško gospodarstvo nupoveduje skupaj za 006 ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, kar predstavlja nekaj več kot desetino vseh planiranih presežkov delavcev v Sloveniji! V stečaj je šel Lesnogalanterijski obrat z 41 zaposlenimi; Kovin zaradi velike poslovne izgube načrtuje prekvalifikacijo 63 delavcev; Izolirka zmanjšuje proizvodnjo in ima zaposlenih 78 delavcev; Iskra Telematika na Blejski Dobravi ima delo le ša do konca leta in več kot 200 zaposlenih; Železarno Jesenice naj bi do konca leta zapustilo 500 delavcev, zaradi boljše tehnologije ugotavlja presežke tudi KO OP Mojstrana. . . Če pogledamo načrte zaposlovanja delovnih organizacij, ugotovimo, da se bo letos na Jesenu ah zaposlilo za določen m nedoločen čus skupaj 577 delavcev in pripravnikov, od tega le 20 odstotkov na nova delovna mesta, ostalo so nadomestne zaposlitve Nadomestili bodo le 40 odstotkov odhodov zaradi upokojitev, razen tega pu se iz- redno branijo pripravnikov. Medtem ko so dolžni, da pokrij^J^1 tretjini potreb s pripravniki, jih ne bodo niti eno tretjino, /a £ Med tistimi, ki bodo največ zaposlovali, sta gostinstvo ^ zem, a spet večinoma le za določen čas ter promet in zveze ter ^ stvo in socialno varstvo. Vsa jeseniška industrija pa bo med P niki zaposlila 74 svojih štipendistov. .... ;„ »f* Podatki, da bodo 267 tehnoloških presežkov prerazdeli'' $ li« in da je skupni tehnološki presežek, kar 333 delavcev, d£turi»^ 4 z šol na Jesenicah ne bo dela m da se izobrazbena struK*1*^ ^ treb bistveno ne izboljšuje, so grozljivi. A ne nepričakovan': yM •e nakaj let prav dobro ve, kako iz občine odhaja stroko^"oSjcf% (beg kadrov v druge občine se še kar nadaljuje). kl 1)1 'a^0>?ta<1'v -i nove proizvodne program« Na Jesenic.e pa se samo k,. f in govoriči, deklarativno spodbuja razvoj turizmu ali ^°vin,'^f\0 Vendar pa so ta pričakovanja (kljub nekaterim ugodnim "a n Ved'm predstavnikov jugoslovanske turistične zveze v tujini) Ua (07 ^eJ majavih nogah, saj se za obisk naše države še vedno veči-tnrjL-l . odstotkov) tujcev odloča individualno, brez posredovanja n^tj, ,Cn,h agencij. In ravno ti gostje prihajajo na počitnice v glav-2 °sebnimi avtomobili. . Da infr "ase c' K; struktura niso takšne, kot ^aše ceste in spremljajoča Igrale biti, ni treba brati an-0a ln/aziskav, ki jih vsako leto voljedlm° med tuJimi turisti. Do-WeSe ^e odpeljati do konca ^ra '• a^macije ali morda le v C,*0 «oro- v Bohinj, v Fta- goro, v Bohinj, Je domači potniki razen 1 Ja. da se jezimo (plačujemo vi-L *e cestnine, prometne davke) ju Moremo storiti ničesar, pa '^ko storijo tuji turisti. Kratko lflt, 0 se odpeljejo na počitnice tov m ^led dobre prometne I ez.ave in cest ie že sosednja h^lPOgOstejše prevozno sred l>3 S katerim se tuji gostje pri-tJk-J0 k nam, je še vedno avto bl1 (65,41 odstotka). Tako je bilo lani in podobne številke pričakujemo tudi letošnjo sezono. Ko pa turisti v naših anketah ocenjujejo, s čim so bili na počitnicah najmanj zadovoljni, so najpogostejše pritožbe na račun naših cest. Tako na račun urejenosti, vzdrževanosti in spremljajoče infrastrukture. Če vemo, da je večina turistov vezanih na avtomobil in se celo predvideva, da bo uporaba avtomobila za počitniška potovanja še naraščala, je jasno, da bo treba na tem področju še marsikaj postoriti. Treba pa je upoštevati, da se bo povečal tudi ves drug cestni promet, ki je posledica mednarodne delitve dela in in tenzivnejše menjave blaga in storitev. Prav zato tudi ni naključje, da je bilo letošnje mednarodno srečanje turističnih novinarjev posvečeno uporabi avtomobila in varstvu okolja, kar je le opozorilo več, da so ceste za turizem velikega pomena. Vendar ne le same ceste, temveč tudi sodobna urejenost in označenost. Prav dobre označbe in opozarjanje turistov in zanimivosti ob cestah bi omogočile turistom, da se odpeljejo tudi v manjše kraje ob poti, da vidijo naše zanimivosti in seveda tudi kaj zapravijo. Tudi letos bomo vse počitnice brali številke o iztržku našega turističnega gospodarstva in poslušali podobne pritožbe tujih turistov kot prejšnja leta. To seveda ni čudno, kajti vsebina in kakovost turističnih storitev se v enem letu nista prida spremenili, prav tako pa tudi ne podoba naše turistične dežele v očeh tuje javnosti. Če odštejemo pričakovano eksplozijo cen, ki se jo te dni bojijo tudi turistični delavci, so gotovo enake ali slabše ceste od lanskih eden najpomembnejših vzrokov, ki bo tuje turiste usmeril drugam. Načrtovani turistični iztržek pa bodo zaslužili naši tekmeci. V. Stanovnik _Jg_gostil domače in tuje barmane Jekmovali so tudi srednješolci i .* n,ai" — Minuli konec tedna so se na Bledu že štirinajstič i S'0vansk,rrLa^' Vn tu^' barmani, ki so tekmovali za pokal Bleda. JugO-f vVOst -1 muni so tekmovali na svojem državnem prvenstvu, kot C ^Ucev* tru(''eionalnega srečanja pa je bilo sobotno tekmovanje ;i ^ajo »«„S-re.dn!'n š°l z« gostinstvo in turizem, ki so pokazali, kako Mešati pijiuv. ' "o i ■ ■ *S sSfučenci žesiih sl"v('n T ^riz Jih ko{ /a gostinstvo KS t«, so se predstavili na ''Nnci?rn° bleJskc Kazine in rV da. j;c so večinoma priznava SNkei ]a- biI° kur mal° strah. 1 iSmaS opuzovanJe na-ibo|i >Vrr!^lh in tujih strokovnja ^ Dom!:. *nju PUač, prvi nastop lejšem tekmovanju, '2!Harrvi Vzrok' du so se mla N 2*n0m r°kepri pripravi ,So> zatresle. Pa ven &r^tVedo*« marsikaj, da je ,c>hd ? lahk" i m i v po zanimiv v naših turisti : Vh^h tad' c ez leta imeli , >he7nV?,:a ""•••1'1> Bledu, l.ju r %«n Mar'bora so pokazali i»h šol ku •sr<>dr»Ji» Kostin ki^-be MPrl Pometu osnove "^Valcf- °lje S° s<' i/ka/ah «*>*lOv'-,i , 1 "-kazali «0 bi, n 'lubljanske šole, dru-&W UČe.nci 17 Novega me m Blejci. Med tekmo- i,il1v mešanju cocktaila f k bfcb najboljša Irena Čo-i/lsk«SOle,cockta.l alte. fi1 Čern;najbolJe Popravil Go SkDanvo<' Iz Ljubljane, long v ^estu U 1>re»jrud iz Nove •Poklic barmana je precej redek poklic, saj je v vsakem baru le po en barman. Gotovo pa je to pomemben poklic v okviru go stinstva, ki zahteva predvsem poznavunje vseh vrst pijač od vode nuprej in pa seveda človeka, ki ve, kako je treba ravnati z gostom. Zato je tudi današnje tekmovanje srednješolcev pomembno, ker je treba mlade na učiti javno nastopati, jih naučiti pravilnegu odnosa do pijač, do kulturnega pitja, do odnosa z go sti. Tudi druge dr/.ave mlade na takšen način privajajo za delo. Treba pa je vedeti, da barman ni le nočni poklic, da je aperitiv bar v mnogih hotelih shajališče gostov, zato mora batinan mar sikaj znati, biti mora razgledan in komunikutiven. Prav kraji s stucionarnim turizmom, kot je na primer Bled, tukšne ljudi potrebujejo. Zu sedaj v naših šolah za gostinstvo in turizem učimo barmanstvo pri predmetu strežbe, kot poklic pa je barman že vključen v program petstopenjskega izobraževanja in tudi programi so že pripravljeni,« je ob sobotnem tekmovanju povedal predsednik društvu burmojiov Slovenije Jože Toplak. V. Stanovnik Pogoji sodelovanja s Kitajsko V centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju so 12. in 13. maja pripravili seminar o pogojih poslovanja s Kitajsko. Po besedah jugoslovanskega veleposlanika na Kitajskem Zvoneta Dragana je bilo tokrat prvič, da sta o kitajskem gospodarstvu tujcem predavala tako ugledna kitajska strokovnjaka. Seminar sta vodila Zheng Hengkang, generalni direktor izvozno-uvozne korporacije Hinguang (ki v okoli 200 podjetij zaposluje 400 tisoč ljudi), in Xin Wen, podpredsednik Drža-vno-planske komisije in direktor managerske šole v Chengduju. Vrednost blagovne menjave med Kitajsko in Jugoslavijo je bila luni le okoli 200 milijonov dolarjev, saj je menjava po letu 1979 začela upadati. Po obisku kitajskega partijskega sekretarja Zhao Ziyan-gu julija 1978 v Sloveniji so se začele krepiti ekonomske vezi med Slovenijo in najbolj razvito kitajsko provinco Sečuan. V zadnjih letih 80 najbolj uspešni primeri tehnoloških kooperacij v Sečuanu Go-renjevu tovarna hladilnikov, Emonine farme in Lesninina tovarna za proizvodnjo stavbnega in pohištvenega okovja. V prihodnjih letih v Sečuanu pripravljajo nekaj megalomanskih projektov (do konca tisočletja bodo popolnoma obnovili celotno infrastrukturo), kjer so možnosti za jugoslovanska podjetja. Katere težave zavirajo gospodarsko poslovanje? Po besedah Zheng Hengkanga ne gre zanemariti pomanjkljivih informacij na obeh straneh, premalo se poznamo, premalo vemo o možnostih višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Ovira so velike razdalje, slaba kakovost nekaterih jugoslovanskih izdelkov, previsoke cene (proizvodna kooperacija med Tomosom in kitajskim partnerjem leta 1980 ni uspela zaradi nekonkurenčnih cen, zato je Tomos prehitela japonska Honda) in neravnovesje v blagovni menjavi. Možnosti za sodelovanje je veliko, še posebno po zadnjih političnih in gospodarskih reformah, ki v kitajsko gospodarstvo pospešeno uvajajo tržne zakone. Po novem imajo kitajska veliko mero samostojnosti, cene oblikujejo tržno (država nadzoruje cene le 20 ključnih izdelkov, kot so nafta, olje, moka), podjetja sama planirajo, sama razpolagajo z ustvarjenimi devizami (mimogrede, v večjih kitajskih mestih devize prosto prodajajo na deviznih borzah po dnevnih vrednostih, ki so v različnih delih države drugačne), za slabo delo delavec izgubi zaposlitev, za zavoženo podjetje odstavijo direktorja. O tem, kdo posluje dobro in kdo ne, odloča trg. Večja konkurenca, večja vloga znanja in strokovnosti povečujejo tudi odgovornost. Na Kitajskem je tudi 98 ma-nagerskih šol, kjer izobražujejo direktorje; izobraževanje je obve-/110, uspešno opravljen izpit je predpogoj za vodilno mesto. Izpite in šolunje je opruvilo že več kot 800 tisoč direktorjev. Slovenija in Sečuan sta podpisali že 44 pogodb o gospodarskem sodelovanju, precej možnosti zu industrijsko kooperacijo pa je v Strojegradnji, Optiki, elektroniki, proizvodnji hrane, bele tehnike, vozil; ob pravilnem izboru projektov (predvsem manjših) in partnerjev je dela na kitajskem trgu še dovolj. Kitajska gosta sta predstavila predlogi« za boljše sodelovanje in predlagala nekaj projektov (ves prihodnji teden bosta obiskovala slovenske tovarne). Skupaj s predsednikom GZS Markom Bulcem sta predlagala tudi ustanovitev koordinacijskega organa, ki bo pomagal pri razvoju gospodarskih stikov. Kitajska predstavniku sta podpisulu tudi pogodbo, po kateri se bo jeseni v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu izo-braževalo 10 direktorjev večjih kitajskih podjetih. Po besedah Marka Bulcu je skrajni čas, da se učimo drug od drugega. Milena Fornazarič Nezaupanje Nič se ni zgodilo, nezaupanje pa ostaja, lahko na kratko označimo dogajanje v jugoslovanski skupščini minule dni. Konec je ugibanj in kalkulacij, zvezna vlada je obstala, spodletel je prvi povojni poskus, da bi padla, vsaj v skupščini in s tem javno zastavljenega doslej ni bilo. Kritik, ki že nekaj časa dežujejo na administriranje zvezne vlade, ne kaže ponavljati, bolj kot kritike nam bo v spominu ostalo krčevito prizadevanje vlade, da bi obstala, da ne bi prišla v zgodovino kot prva po vojni, ki je morala odstopiti. Pri tem je celo slekla ponošeno suknjo in oblekla novo, nanjo pa izpisala zahteve mednarodnega denarnega sklada. Ne sme nas seveda zavesti, da je šlo vladi samo za čast, v politiki vendar vladajo interesi. Mikuličevi vladi pa ploska nerazviti jug, predsednik sam je razmere opisal kot razmerje šest proti dva, kar resnično spominja na nogometno tekmo, kakor je slikovito pripomnil eden od delegatov. Tekmo, katere rezultat sta izžvižgali republiki, ki ustvarita 45 odstotkov jugoslovanskega družbenega proizvoda, pri prebivalstvu pa imata 28 odstotni delež. Je torej nova suknja, na kateri so izpisane zahteve mednarodnega denarnega sklada bolj po meri jugoslovanskega juga? Je bilo torej začetno veselje, da se nam vendarle obeta spodbudnejša ekonomska politika neutemeljeno? Ali torej lahko pričakujemo le še večje omejitve? Vprašanje, ki so glodala, ko smo poslušali aplavz v skupščini in so le še bolj razrasla nezaupanje. Nasploh so v Jugoslaviji stvari težko predvidljive, naša politična scena spominja na labirint, vselej je jasno le, kaj je na koncu. Trenutno je mednarodni denarni sklad, ki mu kot vse kaže, prav tako jugoslovanski labirint in povsem jasen, drugače si pač ne moremo razlagati njegovega čakanja, da bodo napisani in sprejeti vsi zakoni in ukrepi, nato pa bo pritisnil svoj pečat in odprl moš-njiček. Čakanje, ki mu lahko rečemo nezaupanje. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Izvoz stalno povečujejo Kranj, maja — Proizvodnja veloplaščev za kolesa v kranjski Savi stalno narašča, obenem pa narašča tudi izvoz. Medtem ko so leta 1984 izvozili za 4,158.000 dolarjev, leta 1985 za 5,053.00, leta 1986 za 5,215000 in leta 1987 za 6,141.000 dolarjev, planirajo letos že 6,700.000 dolarjev izvoza. Največ izvozijo v Nemčijo, Italijo in Ho-landijo, slede pa Avstrija, Anglija in Maroko. Vzrok za dober izvoz gre iskati predvsem pri hitrem prilagajanju novostim in zahtevam trga. D. D. Prazne police napolnili iz rezerv Te dni, pred pričakovano podražitvijo, se je občutno povečalo povpraševanje tako po nakupu osnovnih kot trajnejših dobrin. Police so se zlasti hitro izpraznile s povečanimi nakupi nekaterih prehrambenih izdelkov (zlasti olje). Zato je republiški komite za tržišče in splošno gospodarske zadeve moral sprostiti republiške tržne rezerve (2800 ton sladkorja, 2000 ton olja in 600 ton pralnega praška). Iz republiških rezerv bo takoj sproščenih 500 ton zamrznjenega mesa, ki so bile namenjene turistični sezoni. Te bo treba čimprej nadomestiti, saj se uspešnost turistične sezone zato ne sme spreminjati. Prvi zasebni letalec Branislav Pašajlič iz Stragara pri Kragujevcu je dobil dovoljenje za uvoz letala in tako se bo ukvarjal s storitvami, ki so povezane predvsem z ekonomsko propagando. V dogovoru z nekaj de-lovnim; organizacijami se je odločil za letalo europa-2, ki lahko pristane na vodi in na snegu. Letalo bo stalo okoli 130 tisoč frankov, dobil pa naj bi ga že v nekaj dneh. Pašajlič se zaveda, da je vsaka novost pri delu tveganje, vendar verjame v perspektivo svojega posla, v delavnici v Strugarjih pa sam skuša izdelati še eno letalo. V. S. V DELOVNI HALJI Tončka Zalar, prešivalka v Alpini Pogrešam minute za telovadbo Žiri, 16. maja — Tončka Zalar, kvalificirana prešivalka zgornjih delov obutve v žirovski Alpini, je pred kratkim prejela jubilejno nagrado za tri desetletja zvestobe svojemu podjetju. Z njim je doživljala padce in vzpone, zato se tudi zdaj, ko gre gospodarstvu na splošno vse slabše, ne boji, kaj bo. Dela je še vedno dovolj in dokler bo delo, bo tudi zaslužek. V petek, ko sva se pogovarjali, je bil v Alpini ravno plačilni dan. Radovednost mi seveda ni dala miru. Povprečna plača v šivalnici za pretekli mesec je bila nekaj prek 380 tisočakov. Tončka Zalar je dobila nekaj deset tisočakov več. »Pred devetimi leti so me zaradi okvare hrbtenice premestili v kontrolo in popravilo napak,« je povedala. »Prej, čeprav sem delala stoje, sem se več gibala, zdaj, posebno kar smo februarja ukinili drugi trak, v glavnem sedim. Rada bi drugo delo z manj prisiljene sedeče drže, a ne verjamem, da ga bom lahko dobila. Težave s hrbtenico imajo tudi nekatere sodelavke. Imamo sicer tri odmore za sprostitev, vendar jih ne izkoristimo najbolje za naše zdravje. Med odmori bi morale telovaditi. Pogrešam nekoga, ki bi tako telovadbo strokovno vodil.« Zaradi invalidnosti Tončka Zalar na sedanjem, slabše ocenjenem delu, dobiva razliko do plače, kot bi jo zaslužila na prejšnjem delovnem mestu. Ta razlika je doslej znašala okroglih 30 tisočakov, poslej bo približno dvakrat tolikšna. Od tod tudi njen nekaj boljši zaslužek v primerjavi s sodelavkami v šivalnici, kjer plačo kroji predvsem doseganje skupnega plana vsakega traku in kakovost izdelave. Količinski plan je težko bistveno preseči, ker se vrsta obutve v proizvodnji hitro menja in komaj delavke osvoje en izdelek, že pride na trak drugi. Trenutno šivajo zgornje dele za poletno obutev. »Ne verjamem, da bom v šivalnici zdržala še pet let do polne pokojnine,« je še povedala Tončka Zalar. »Bolečine v hrbtenici so hude, čeprav se jih ne vidi.« H. Jelovčan ureja MARIJA VOLČJAK GLAS 4. STRAN Torek, 17. majajte Cesta v novo naselje Senično — V letošnjem programu komunalno—cestne Tržič je na lokalnih cestah predvideno najprej dokončanje lani začetih del predvsem na Koroški cesti in na ureditvi ceste skozi novo naselje v Seničnem (na sliki). V krajevni skupnosti Lom je predvidena obnova od konca asfalta pri mostu do cerkve v vasi v Zgornjem Veternem pa od konca asfalta do središča vasi. Letos pa bodo, kot kaže, razrešeni tudi zapleti glede odseka ceste v Gozd. Prav zaradi nerešenih zapletov je namreč ta cesta že nekajkrat izpadla iz programa del. — A. Z. Telefonija in kabelska TV v Stražišču 460pogodb za telefon Stražišče — Zdaj je na potezi finančna komisija gradbenega odbora za telefonijo in kabelsko televizijo v krajevni skupnosti Stražišče. Do petka, 13. maja, zvečer je namreč v krajevni skupnosti okrog 460 interesentov za telefon podpisalo pogodbe in se z njimi obvezalo za prispevek za izgradnjo telefonskega omrežja. Kot smo že pisali, so v krajevni skupnosti po dveh oziroma treh anketah, javnih razpravah po soseskah in temeljiti razlagi v dveh številkah glasila Sitar začeli pripravljati veliko akcijo. Načrtujejo, da bi s prispevkom in predvidenim samoprispevkom zgradili telefonsko omrežje in kabelsko televizijo. Podpisovanje pogodb za telefon, ki se je izteklo konec minulega tedna, naj bi tudi dejansko pokazalo, kolikšen je pravzaprav interes, da se akcije (tako ali drugače) sploh lotijo. Zdaj, ko je število interesentov znano, je naloga finačne komisije (sestala se je sinoči), da oceni možnosti in predlaga variante, kako (in če sploh velja) z akcijo naprej. Komisija se mora odločiti med tremi variantami: ali akcijo zaradi morebitnega premajhnega števila podpisanih pogodb ustaviti, nadaljevati z njo tako, da bi zdaj manjkajoči denar za celotni program zbrali s samoprispevkom (če stopnja ne bi bila previsoka) ali pa program deloma okrniti pri kabelski televiziji in tako deloma zmanjšati prispevno stopnjo pri samoprispevku. Ne da bi želeli napovedovati odločitev, vseeno lahko pričakujemo, da se bo v krajevni skupnosti že začeta akcija po sedanjem podpisu pogodb nadaljevala. Številka 460 je namreč tako velika, da je najbrž ne bi mogli prekiniti. Kakšna bo varianta, predložena skupščini krajevne skupnosti, pa bo najbrž znano že konec tega tedna, ko bodo svet krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in gradbeni odbor pretehtali ocene finančne komisije. A. Žalar Tekmovanje harmonikarjev Begunje - Turistično društvo Begunje pripravlja v nedeljo, 5. junija, ob 10. uri v Krpinu pri Begunjah tradicionalno in letos tudi jubilejno, deseto tekmovanje na diatoničnih harmonikah pod naslovom Amaterske melodije 88. Prijavijo se lahko vsi, ki znajo igrati na diatonično harmoniko. Edini pogoj je, da so doma iz ene od petih gorenjskih občin. Tudi letos bo vsak nastopajoči pred posebno komisijo in občinstvom zaigral dve skladbi: partizansko in po izbiri. Izvajalcu najboljše partizanske melodije bo pokrovitelj - Kokrški odred, legendarni osvoboditelj begunjskih zaporov — podelil spominsko plaketo odreda. Najboljšim ostalim tekmovalcem pa bodo podelili pokale Turistično društvo Begunje, Republiški center za obrambno usposabljanje Poljče in krajevna skupnost Begunje. Prireditelj bo na tekmovanje povabil tudi najboljše harmonikarje iz ostalih krajev Slovenije in zamejstva. Nastopili bodo v posebni reviji. Popoldne pa bo v Krpinu ples ob spremljavi ansambla Triglav iz Škofje Loke. Prijave za tekmovanje gorejskih harmonikarjev na diatoničnih harmonikah sprejema Tonček Triplat, Rodine 33 c, 64274 Žirovnica ali v večernih urah po telefonu 80 369 in sicer do vključno 1. junija. V prijavi naj vsak poleg imena in priimka doda tudi točen naslov in starost. Upokojenci! Izlet bo v četrtek Kranj Iz Društva upokojencev Kranj so nam sporočili, da bo napovedani izlet na Planino pod Golico v četrtek, 19. maja, in ne v sredo, 18. maja, kot so pred časom objavili. Izlet so morali presta viti zaradi tehničnih razlogov. Odhod bo ob 7.10 z avtobusom s kranjske avtobusne postaje. Vrnili pa se bodo z rednim avtobusom v popoldanskih urah. Organizatorji tudi sporočajo, da so travniki na Planini pod Golico polni narcis in bo zato pohod oziroma izlet pravo doživetje. Pridite točno na avtobus in primerno se obleci te In obujte. Če bo vreme slabo, bo izlet naslednji četrtek, 26. maja. Z DOPISNIKI SPOROČAJO ? Nagrajenci Inovator leta Jošt Rolc sporoča, da so za praznik dela v radovljiški občini podelili priznanja in nagrade Inovator leta. Od devetih predlogov inovacij in izboljšav preteklega leta je odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri Raziskovalni skupnosti občine Radovljica ocenil pet najboljših. Priznanje so dobili Tomislav Burazin, Janez Bohinec, Miro Golčman in Miran Dežman iz Iskre Otoče za tehnično izboljšavo na elektronskem temperaturnem regulatorju Iskraterm 2K. Ostali nagrajenci pa so vsi iz Leske Verige. France Potočnik, Miro Rogač, Dušan Jelene, Tine Pertnač, Jože Dobre, Uroš Konc in Drago Vidic so popolnoma predelali dva varilna stroja KSH 16 in KSH 16/2. Druga skupina iz Verige: Boris Kovač, Tine Arh in Dušan Železnjak je predelala krmilno omaro za skupino strojev ASEA (Švedska) za varjenje verig. Peč EBNER za termično obdelavo vijačnega blaga je predelala tretja skupina, v kateri so bili Bela Veren, Dušan Železnjak, Srečo Železnikar in Andrej Vurnik. Skupina, ki so jo sestavljali Dušan Jelene, Matija Kunčič in Ivan Bobič, pa je predelala varilni stroj MIEBACH I. Vsi so dosegli velik prihranek pri energiji in hkrati zagotovili točno in kakovostno delovanje. ureja ANDREJ ŽALAR Krajevna skupnost Mošnje Letos bodo uredili še središče Mošenj Mošnje, 16. maja — V spomin na množično vrnitev krajanov iz taborišč leta 1945 po enoletnem izgnanstvu so pred dnevi v krajevni skupnosti proslavili krajevni praznik. »Vsako leto za krajevni praznik povabimo na svečanost najstarejše, prek 70 let stare krajane. Tudi letos so prišli. Avgusta pa bomo imeli v krajevni skupnosti še eno svečanost. Gasilsko društvo bo takrat proslavilo 90-letnico,« je povedal predsednik krajevne konference socialistične zveze Anton Pene, ki je poudaril, da so še posebno delavni v krajevni skupnosti športniki. Ko smo se pred dnevi, še pod vtisom krajevnega praznika pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti o uresničitvi nalog, ki so si jih na podlagi srednjeročnega programa zadali lani, so Anton Pene, predsednik _ krajevne konference SZDL, Jože Biček, predsednik skupščine krajevne skupnosti, Rok Sitar, predsednik sveta krajevne skupnosti in tajnik Anton Pintar z zadovoljstvom ugotavljali, da so načrtovani program tako rekoč v celoti uresničili. "Pred leti smo s samoprispevkom skupaj z Brezjani gradili telefonsko omrežje. Potem smo sklenili, da mrliških vežic, ki so jih krajani pri razpisu referenduma postavili na drugo mesto (takoj za telefonijo), ne bomo gradili s samoprispevkom, marveč s prispevki in prostovoljnim delom. Zastavili smo spomladi 1986. leta in jih potem lani do konca leta tudi zgradili. Poleg vežic pa so bile uresničene tudi tiste naloge, kjer nam je poleg prostovoljnega dela in prispevkov pomagala tudi skupnost. Kovinar Jesenice je strokovno rešil drsenje ceste v Graben, asfaltirali pa smo tudi cesto v to naselje, kar je bila že dolgoletna želja in obveza krajevne skupnosti. Dobili smo nove mostnice in ograjo na mostu v Globokem. Razširili smo cesto od Mošenj do Podvina, urejali potok Do-brušo in zastavili ureditev ceste na odseku Mošnje - Graben - Globoko," ugotavlj a predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Biček Že pri urejanju novega dela naselja Mošenj, še bolj pa pri gradnji mrliših vežic, so v vodstvu krajevne skupnosti ugotavljali, 41 Jože Biček, predsednik skupščine Drsenje ceste v Graben je učinkovito ustavilo podjetje Kovinar Jesenice... da krajani s prostovoljnim delom in prispevki radi sodelujejo; seveda, če so se za takšne akcije tudi skupno dogovorili. Zato se nameravajo nekaterih nalog na ta način lotiti tudi letos. V ospredju sta predvsem dve: ureditev središča Mošenj in delna razširitev nevarnih ovinkov na cesti Mošnje —-Globoko. "Zdaj, ko smo nekatera glavna komunalna dela končali, ocenjujemo, da je prav, da uredimo tudi okolico gasilskega in kulturnega doma in okolico mrliških vežic. Čeprav navidez majhna, bo akcija vseeno zahtevna. Položiti nameravamo namreč okrog tisoč kvadratnih metrov asfalta. Še bolj pa bo treba prijeti za delo pri urejanju (razširjanju) ovinj• cesti Mošnje - Globoko. Sest ^rn"i}%) na tej cesti, kjer pogosto poka. Z akCr že začeli, če se ne bi zavleklo pri PoS za izbiro izvajalca. Zdaj nas kar ma"* bi, kako bo občinska skupnost uresničila skupaj z nami ta progranj i di stroškov seveda)," ugotavlja predse" sveta krajevne skunnosti Rok Sitar. Razen tega pa nameravajo letos čno urediti tudi cesto iz naselja G* Globoko in zgraditi izogibališče oziro tobusno postajališče v naselju Otok. kujejo tudi, da bo po programu sani° ^ vne interesne komunalne skupnosti ^ končno prišel na vrsto tudi most v ^r3Jsj ki povezuje pot, po kateri hodijo 0 p, Brezij v šolo v Mošnje. "V krajevni djjfl sti pa so vedno Kti nejša tudi <*ff zaradi pomanp; vode v spodnje1^ lu Mošenj i" n" varnosti, ki prebivalcem kega," razlag-sednik krajevne i ference SZDL Pene. "Naselje,"rf ben se je prejW širilo, tik P°°.„t pa ima jetje pitne vode-je upravičena bojazen, da bo voda J, onesnažena. Rešitev je v obnovi glaV.jjj cevovoda skozi Mošnje in kasnejša W čitev Globokega na skupni vodovod bomo tako tudi predlagali Vodovodu- {rii( Kar pa zadeva gradnjo avtoceste1^ gega železniškega tira, so v krajevni ^ nosti odločeni, naj pri cesti velja južn3.^ anta (po obstoječi trasi), pri drugem * ^ škem tiru pa projektanti ne bi sta^1 $ gledati priključka ceste na nov bokem. Pa tudi železniško postajali5^ boko bi moralo ostati v voznem redu. . 5 Anton Pene, predsednik krajevne konference SZDL Rok Sitar, predsednik sveta krajevne skupnosti do že postajo (stavbo), ki so jo zgra1 mi' leta 1951. izgubili. A Vaja ekip prve medicinske pomoči Izbrana je bila ekipa KS Jezersko Kranj, 14. maja — Občinski štab za civilno zaščito občine Kranj je dopoldne na ploščadi Gasilsko reševalne službe in v neposredni bližini v ruševinah nekdanje kranjske pekarne, kjer zdaj potekajo dela za nov poštni center, pripravil vajo ekip prve medicinske pomoči iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Ogledali so si jo tudi Andrej Bauman, predstavnik republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Janko Rozman, sekretar pokrajinskega odbora za Gorenjsko in Ivan Torkar, predsednik sveta za ljudsko obrambo in družbe no samozaščito občine Kranj. Namen vaje, ki jo je začel poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito France Rihtaršič, vodil pa načelnik štaba Jelko Kacin, ni bilo tekmovanje. Trideset ekip in krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela v občini se je tokrat predstavilo na prikazu, kako so usposobljene za nuđenje prve medicinske pomoči in v triaži ob morebitnih naravnih nesrečah in v vojni in pri uporabi gasilskih aparatov. Člani Kinološkega društva Naklo pa so v vaji sodelovali s psi in prikazali, kako so le-ti usposobljeni za iskanje ponesrečencev pod ruševinami. Na vaji pu so hkrati tudi izbrali ekipo, ki bo 18. junija nastopila na podobni republiški vaji. "Za udeležbo na republiški vaji smo izbrali ekipo prve medicinske pomoči iz krajevne skupnosti Jezersko. Analize sicer nismo delali, vendar pa smo na vaji tokrat dobili realen prikaz znanja ter hkrati ugotovili, da moramo s tovrstnimi vajami v prihodnje nadaljevati: nekatere ekipe, vajene do /.daj podobnih preverjanj v dvoranah, so bile tok rut kar malo nesrečne, ko so se znašle pri ruševinah ob kupih opeke. Imele so težave, kako ponesrečence prijeti, jih potem prenašati in kako jih imobilizirati, ko ni bilo pripravljenih deščic... Tako so bile med ekipami od komaj zadovoljivih do odličnih," je po vaji povedal načelnik Jelko Kacin. Polkovnik Simo Opačić, zdravnik iz garnizije JLA Kranj, ki je spremljal vajo, pa je opozoril na izreden pomen usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči. "Zdravnikov nas je premalo, zato je še kako pomembno, da so ekipe usposobljene. V nesreči ali vojni so prve, ki posredujejo, in od njih je odvisno, da nam ranjenci ne umrejo. Analize kažejo, da zaradi neusposobljenih uli neorganiziranih tovrstnih ekip lahko umre tudi četrtina ranjencev." Vajo so spremljali tudi predstavniki občinsko organizacije Rdečega križa in skupaj z dr. Janezom Itemškarjem pripravili program prve medicinske pomori Udeležence vaje, pa tudi gledalce, pu so presenetili in navdušili člani Kinološkega društva Naklo, ki so s psi prikazali vešči ne pri iskanju ponesrečencev pod ruševinami. A. Žalur Foto: G. Šinik Prostovoljno delo ni zadoščalo j Škofja loka - Krajevna skupnost Selca je iz občini ^(J zervnega sklada dobila 2,5 milijona dinarjev za odstranitev P vin cesti Selca-Topolje na odseku pri Pečeh, ki ga je sprožiloJj^M dansko deževje. Čeprav so krajani opravili okoli 150 ur pros .'..i dela pri odstranitvi plazu, urejanju odvodnjavanja in uS?{jjjwj cestišča, jih je sanacija vendarle stala še sedem milijonov d1 m in sicer za razstreljevanje plazu, odvoz materiala, popravil*^ I sta in ureditev drenaže ter za nasipanje cestišča v dolžini °K aa metrov. Cesta kot razburkano morje Telesna ocena lovskih psov Kranj - Na Gorenjskem sejmu v Krunju bo to soboto, 21. maja, tradicionalna telesna ocena lovskih psov vseh pasem. To kinološko prireditev vsako leto organizira Lovsko kinolo-ško društvo Gorenjske, lansko leto pa se je je udeležilo 149 lovskih psov vseh pasem. Lastniki na oceno privedejo predvsem mlade rodovniške pse, ki se ocenjujejo glede na slan dardne pasme. Po opravljeni telesni oceni mora vsak lovski pes, ki se usposablja za lov, uspešno opraviti še preizkušnjo naravnih zasnov. Kot pričakujejo dam Lovsko kinološkega društva, bo na Gorenjskem sejmu to soboto zopet živuhno, številni lovci - -kinologi bodo pripeljali svoje štirinožne prijatelje. Vstop za gledalce je prost. Pripravljajo pa tudi posvet kinoloških referentov in predavanje za lovske pripravnike. y g "Klanec na Lovca oziroma odsek ceste od hotela Lovec do odcepa za hotel Golf na Bledu' je ena .samo hribino, po kateri avto poskakuji' kot barka na ra :burkunem morju, Tako je že vrsto let, kriv pa je najbrž izvajalec, ki je polagal asfalt Kranjske leteče pošasti "V Kranju, v mestu, menda redno potekajo deratizacije proti mišim, podganam oziro-maglodalcem. Za golobe ■- leteče jHHlganc pa se nihče ne zmeni. Menda so nekaterim te leteče pošasti celo v okras. In kje jih je največ? Pri posodah a oapaoke in povsod tam, kjer je dosti nesnage. I*reneka-tera streha pa tudi podstrešje je zaradi njih onesnaženo. Ne vem, zakaj se za to nadlogo v mestu nihče ne .-meni. ''" Ivan Petrič odsek pa P°lfJ. cev redno uporablja"11 jJ> domačini. Sprašujemo*'< 0\ ko časa bomo še čakali ^tf novo, saj je cesta že Pra •< } mota za turistični Blef--' 0 V uredništvo pu snto ^jSJg! di sporočilo, nuj *i of'-jitfi\ kuko zu seboj pospntf'J pK ju/vi, ki jih nuroci u kA(P.. Nu bloku nasproti **» servisu so pred čusoO* ft a vljuli dimnike. Nu bloku pu je še dunes »'V muteriul. Kes je, da so 'j A sikuj zadolženi s**""'*^ p* * ionu, hišni sveti, ven^ p * od nekduj velja pr»v>"\0 K seboj tudi pospravi* ^,,b0 ž.ivlPrikazati celotno po-|8tem J!fnJa na Gorenjskem f^ilria °aSU' za katere8a Je %ija ,P°sPešena industria-}{\ tli: tudi revni vaški ži- NUtr»ZVaSi V mesta- Po > »n £ l11 pa omajata duho-&l vpeta iuln° živlJenje na Sji b, Se v stare obhke, '^tem ,.navade živijo dalje. B8i se arhitektura ti Sa le malo spreminja, pa se postopoma spreminja notranja oprema, črne kuhinje začno izginjati, nadomestijo jih sodobnejše s štedilniki. Po drugi strani pa mesta ostajajo na videz nespremenjene podobe. Kranj je sicer imel načrt preureditve, a do tega vendar ni prišlo. Postopno si utira svojo domovinsko pravico pri nas tudi avtomobilizem, z njim počasi prihajajo tudi nove ceste. Te so važne tudi za razvoj turizma, saj na primer Bled postane imenitno turistično središče z evropskim in balkanskim zaledjem. Zaživijo različni športi, rodi se Planica, uveljavi se alpinizem. Skratka — nadvse zanimiva razstava pelje s fotografijami skozi ne tako davni čas, a vendar dovolj odmaknjen, da je že zgodovina. Razstavo so omogočili kranjska in republiška kulturna skupnost ter kranjska raziskovalna skupnost. KONCERT RIJEČKEGA TRIA
  • r. (pas) praznični iz »zlate« tka ne ter sabljo seveda. Mladij poročnik, ki jc šele prišel i* : akademijeje bil prvikrat na slavi v kasarni. Mudilo pa se je na prvi randevu z neko do činko, lepotico, ki smo jo l?slJw znali. Zato je kar tekel PT ^ kasarniškega dvorišča, da n ' zamudil, ker se je predolg0 ^ dil na slavi. Pa se mu je zgO veti* le da jc padel v prav tako jamo, kot jo vi omenjate, ^ ni bila tako globoka, vendar ^ volj, da je zaplaval po njej-je do vratu v godlji, oplemew ni z mastnimi pomijami od 1 K slavnostnega dne. Uniformo bila povsem uničena in še ■ randije zamudil. Gotovo, dO .. komur ni povedal, kaj se M zgodilo, ker se je bal, da bi i delo vse mesto in bi se norce iz njega. Da bi take jame pokrival, je tam lahko le ^j'^: ne pa praksa. V mestu sern izložbe živil brez stekla inje I ter prekril živila z debelo /^"'s ;r prahu. Po tleh pa vse poptiud' no in na tleh so sedeli prodoi g ci, veter pa je zasipal živda:^ so jih prodajali. Tako je PaCAt našem jugu. Za vaš članek P enkrat — čestitam! Pozdrav! v Ivan Sep^' Borut Kos DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM Ker nisem vedel kaj početi v te velikem in umazanem mestu, sem se raje odločil, da obiseem bazar, ki pa razen svoje velikosti, ni nič kaj posebnega. Večina muzejev je bila zaprtih, zato sem sklenil, da raje odidem v kakšno drugo mesto -odločil sem se za Isfahan. Teheran se mi je zdel najgrše mesto, kur sem jih do sedaj obiskal in razen dveh zanimivosti ni vredno opisa. Prva so naslikani grafiti, katere lahko srečaš na vseh prometnih ulicah, od predmestij do centra. To so velike slike, naslikane na zidovih stavb ali betonskih ograj in na šaljivožaljiv način prikazujejo simbole ZDA in SZ. Največkrat je tarča takšnih grafitov Reagan ali ameriška zastava, narisana v najbolj nemogočih oblikah in vse skupaj pospremljeno z napisi v farščini in angleščini. Nekateri grafiti so že prava likovna umetnija, posebno mi je ostala v spominu slika kipa sovobode, ki v roki namesto plamenice drži jedrsko raketo, iz katere kaplja kri. Drugo kar sem zasledil le v Teheranu, je bil napis na eni izmed štirih avtobusnih postaj (ki vodijo v štiri različne smeri države), kjer je bilo v farščini in angleščini napisano. "Vstop prepove lan vsem ženskam, ki niso oblečene po načelu islamskih zakonov!" Torej se normalno oblečena evropejka še z avtobusi ne more peljati, ne du bi )ila pokrita od nog do glave. Ves vesel, ker sem zapustil Teheran, sem se utrujen pripeljal v Isfahan, ki je bil nekoč, čeprav le za stoletje, center Perzijske države in tudi naj večje trgovsko mesto. Do glavne ulice sta me pripeljala dva fanta s taksijem, za kar nista hotela plačila. Toda zopet je bila večina hotelov polnih ali pa mi kot tujcu niso dovolili prespati. Obredel sem že kakšnih deset hotelov in po dveh neprespanih nočeh, popolnoma izčrpan prosil v enem vsaj za zimnico na strehi, vendar mi niti tega niso dovolili, ker sem pač tu /uredništvo tel. 21860 »Most 33 obokov« na reki /ajandeh. Reko se da prečkali tudi preko spodnjih obokov s pomočjo kamnov, ki so postavljeni med njimi. Na drugem koncu mostu je med spodnjimi oboki le nekaj cm nud vodo postavljena majhna čajarnica. jec. Ko sem na vse načine poskušal prepričati re coptorju, ponudil sem mu tudi dvakratno ceno, je k nama stopil neki starejši moški. Ker je znal angleško, sem mu povedal, kakšne težave imam in kmalu je prepričal receptorja, da mi dovoli prespati v njegovi sobi, ki je dvopostelj na, on pa je sam. Seveda to ni smelo priti na uspe sa lastniku hotela. Končno sem se znašel na trdi postelji in kar najbolje izkoristil priložnost, da sem zopet v hotelu, kajti prej sem spal v zaporu in po uvtobusih, zato sem si opral vso obleko, se stuširul in se počutil vsaj nekoliko bolje. Zjutraj me je možak prebudil ob šestih, ker se je odpravljal na delo, čeprav ni redno zaposlen Povedal je, da je 30 let delal v neki kemični tovarni v Tabrizu, kjer so ga po revoluciji zaradi pomanjkanja dela odpustili. Tako se je z družino znašel tako rekoč na cesti, kajti moral je vrniti tudi stanovanje in sedaj se preživlju z občasnimi deli. Vprašal sem ga, kako da ne prejema kakšnega nadomestila zaradi odpusta, saj je bil vendur za poslen celih 30 let, toda izgleda, da je to v Iranu (po revoluciji) nekaj povsem normalnega. Odpravil sem se v bazar, kjer sem po dolgem barantanju kupil preprogo, nato pa odšel na ogled mesta, ki je zame najlepši v teli državi. Za razliko od drugih, je vse polno zelenja in ob reki, ki razpo-lavlja mesto je park, kjer se zbirajo ljudje in v senci dreves z družinami preživljajo prosti čas. Mesto je zelo živahno in polno zgodovinskih znamenitosti in čeprav se vse nahaja v središču mesta, na največjem odprtem trgu na svetu (kot trdijo), bi človek lahko ostal tukaj več kot tri dni, kolikor sem si jaz vzel časa, ne da bi se ga naveličal. Navezal sem tudi stike s študenti, ki so za silo ob vladali angleško in so mi posvetili ves svoj prosti Čas. Povedali SO mi, da je Istahan politično mnogo bolj mirno mesto, in da je Homeinijeva policija tu kaj manj prisotna kot v drugih mestih Na žalost pa sem ugotovil, da to ne drži popolnoma. Ker je bila vročina neznosna, sem oblekel majico z odrezanimi rokavi in so sprehajal po mestu. Ko sem stal pred neko trgovino m se pogovarjal s trgov cem, sem na hrbtu naenkrat začutil hladno cev. Takoj sem vedel, da je to puška in sem dvignil roko ter se počasi obrnil. Pred menoj je stal vojak z avtomatsko puško naperjeno vame in z očmi po kazal na vojaško vozilo, ki je že čakalo name. Potisnil me je na zadnje sedeže med dva vojaka, sam pa se je usedel poleg voznika in odpeljali smo se. Nekaj minut smo vsi molčali, jaz sem čakal, da mi kaj povedo, vendar verjetno niso znali angleško. Tisti, ki me je potisnil v vozilo, je čez čas začel kazati na ljudi, ki so hodili po pločnikih in mi s kretnjami pokazal na moje odrezane rokave ter njihove srajce z dolgimi rokavi. Delul sem se nevednega in mu stalno ponavljal: "Turist, turist" ter zmigovul z rameni, kot da ne vem, zu kaj se gre, čeprav sem dobro vedel, da bi moral nositi rokuve. Bal sem se, da me bodo odpeljali na policijsko postajo, zato sem jim povedal ime mojega hotela in s kretnjami pokazal na srajco z dolgimi rokavi. Vojak, ki je bil gotovo vodja skupine je nekaj rekel vozniku in kmalu smo se znašli pred hotelom. Hitro sem stekel v sobo, se preoblekel, med tem ko so me vojaki čakali pred vhodom Ko sem se prikazal preoblečen pred njimi so stopili v avto, eden pa mi je rekel samo: "Islam" ter skomignil z rameni. Ko so se odpeljali, sem se končno lahko oddahnili saj sem se že videl zopet v zaporu Sklenil sem, da se ne bom poskušal več igrati s svoj0 ^ čo in se zato kar najbolje prilagoditi njih°vtlJd' načinu življenja in zakonom. Pustil sem *l brado, tako da,če nisem imel nahrbtnika,sp sem izgledal kot tujec l„h; Po treh dneh sem se odpeljal z noćnim ''V^ som v Širaz, mesto oddaljeno 500 km od Is«a ' ^jj Spoznal sem, da se je najbolje peljati P°n°cl jjaj^ drugače je v a\ lobusih, ki so skoraj vsi brez ^ nja nemogoče vroče, razdalje med mesti Pa, ^ ki velike, da je vožnja vse prej kot prijetna, se ustavi vsake tri ali štiri ure, da potn kaj pojedo, večina pa postanek izkoristiti t* tev, ki jo morajo opraviti petkrat na d^'^jlfli1 imajo restavracije ob cesti poleg velikih J tudi obvezen prostor za molitev, ki je seveda ^ na moški m ženski del. Moške se se da vid«-" ;,, -molitvijo, ženske pa so vedno skrite v p°S° ^jfi-bi ali pa je njim dodeljen prostor zakrit S P1' pfi Ob 5 h zjutraj smo prispeli v Širaz, ki 'J1.^ & vi jo tudi pesniška duša Irana, kajti tu sta jena in tudi pokopana najbolj znana P^.lgi),^ poeta I late/. (1320 1289)in Saadi(1207 li sta proslavila mesto. .>rn^! Ker smo prispeli v mesto tako tfoduj, s 0l# težavo našel bolel, kjer mi je nočni recept" ^ \fi bil prosto sobo, vendar sele za deveto u cef$, neki gOSt odšel. Te štiri ure sem prebil Z J* gflj |em, ki se mi je tako] ponudil za gostitelj*' ^ f prife] lastnik hotela, ga je Kemal, kot 99^W predstavil, prosil zu dvodnevni dopust, da ^ ko ra/.kaže mesto , :0 p^.. Prvo noč sem prebil v hotelu, nasleanj^ pij njegovem domu, kjer živi z družino in -s^eij»l ^. mi je prav neprijetno, ko me je prvU' K^< >, dom in me je začela oblegati celotna drU'^iA rodniki in znanci ter mi posvečati vso p 0O\g Izgleda, da sem bil prvi tujec v trm, n?£hW duljenom delu mesta, kjer živi v majhni" več družin skupaj. , ki ti°v»' Predstavil mi je tudi tri mlaj ;e ■,"'"t''.,(. pr.'u koj, ko so me zagledale, s elile v hl''" rt.j v"> :ale /. rutami na glavah, cepra« som jin P^jje.a, kako se gologlave igrajo na ulici. Pove« fto&A to morajo storiti pred vsakim tujcem, u .^jcj^ nom, ker Islam tudi otrokom ukazujejo ,„ r po liltiiO1' Ni jim treba nositi obvezne fine i1,ul<",,0 Štirje morujo imeti lase pred tujci zukn ■dem rojstnem dnevu pa |ih le m luU igek/17. maja 1988 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN iV®!£BSSS©iHiGLAS POSKUSITE ŠE VE BELJAKOV BISKVIT MACI ZDRAVNIK ROBIDA NAMESTO RUSKEGA ČAJA Spomladi od aprila do konca maja nabiramo mlade, nežne liste in tudi najzgornejši del poganjkov. Liste nabiramo brez pecljev. V lekarništvu se uporablja robidovo listje v več namenov. Listje učinkuje zgoščujoče in je zelo dobro in popolnoma neškodljivo zdravilo zoper drisko. Toda kdor trpi za zaprtjem, naj se izogiba aromatičnega čaja iz robidovih listov brez primesi drugih zdravilnih zelišč. Zelo učinkovito je zdravljenje Pri krvavi driski. Posebno priporočljiv je čaj iz robidovega listja pri griži pri dojenčkih v zvezi z nagnjenostjo k jetiki. Pri krvavitvah iz želodca, črevesnih vnetjih, predvsem pa pri kroničnem vnetju slepega črevesa, ima čaj, če ga pijemo dalj casa, zelo zdravilen učinek. Isto velja za beli tok. Čaj iz robidovih listov razkraja sluz in pospešuje njeno odvajanje. Ker dobro čisti kri, zdravimo z njim kožne izpuščaje, lišaje in druge kožne bolezni. Tudi za bledičnost je priporočljivo piti čaj iz robidovih listov. Čaj je tudi pomemben za bodoče matere, ker mehča porodno pot. Iz posušenih in drobno narezanih korenin (te izkopljemo že februarja ali najkasneje marca) dobimo čaj za vodenične. Nazadnje pa so sadeži, če jih zvečer uživamo sveže ali vložene, ne le slasten konec dneva, ampak tudi učinkujejo pomirjujoče, kadar se zaradi nočne nervoznosti cele ure premetavamo po postelji, preden se potopimo v poživljajoč spanec. Robidovi listi in mladi poganjki so sestavine domačega caja, ki bi zaslužil, da bi ga pili namesto ruskega čaja. Ta domači čaj ima pred ruskim čajem, ki ga pogosto pijejo preveč, to prednost, da učinkuje bolj zdravilno, in da je prijetnejši. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ KOPRIVNI ZAVRETEK ZA KREPITEV LAS in rxiiVe aa tr' koprive s koreninami vred kuhamo 20 minut v litru ° Pol vode. ne i e "imamo svežih kopriv, si pri zeliščaricah preskrbimo posuše-lOdo Kn'ne' Vzamemo dve pesti korenin na 1 liter vode in kuhamo Vsai,- minut. Sicer je pa zdaj pomlad in čas, ko najdete koprivo za stflotom- em prevretkom splakujemo že umite lase. Za vse tiste, ki imajo dieto in ne smejo uživati rumenjakov, nam je naša bralka Pepca Hlebec poslala recept iz samih beljakov. Prav pa pride tudi, če pečemo kakšno pecivo iz samih rumenjakov in nam beljaki ostanejo, pa jih takole zelo koristno uporabimo. Za beljakov biskvit potrebujemo 7 beljakov, 12 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 16 dkg moke, 7 dkg masla ali margarine in maščobo za pekač. Maščobo razstopimo, a mora biti hladna, tekoča, tudi sladkor lahko razstopimo tako, da mu dodamo žličko vode. Beljake stepemo, da postane čvrst, dodamo počasi tekoči sladkor in še stepamo, dodamo polagoma tudi maslo. Zdaj ne mešamo več. Nazadnje dodamo moko. Maso lahko razdelimo na dva dela in enemu dodamo 2 kavni žlički kakaa in potem z žlico izmenično dajemo maso v pekač, ki smo ga pripravili. Pekač je najboljši ozek, dolg, rebrast, ki je namenjen peki srninega hrbta. Tak je namreč najprimer-nješe velikosti in tudi biskvit potem lepo režemo. Pečemo na 180-200 stopinj C. Če imate slučajno doma še dve pesti suhih orehov, jih prav tako lahko dodamo masi, tak biskvit bo seveda še veliko boljši (če nimate orehov prepovedanih!). Ta biskvit, svetuje Pepca, lahko čez nekaj dni tudi narežete in napravite prepečenec; zelo prav pride k čaju in dolgo drži. Barve letošnje pomladi in poletja: ZEMLJA, VODA, BARVA, SVETLOBA Barve in strukture pletenin ter njihove medsebojne kombinacije so letos razdeljene v 4 značilne teme: zemlja, voda, barva in svetloba, je zapisala modna kreatorka radovljiške Almire Barbara Rozman. Za barve zemlje so značilne nevtralne barve, ki prehajajo od bledo peščene, preko kremenasto beige do temno rjave. Te barve se pojavljajo samostojno ali v kombinaciji z močnimi toni tako v preji kot v vzorcih. Strukture so ploske ali teksturirane s flotira-jočimi nitmi, rebraste ali z gubami. Vzorčenje je preprosto in minimalno z nadihom primitivne afriške grafike in tradicionalne afriške forme. Barve vode so barve morja, od globine oceana do srebrno zelenkastega morja in beline morske pene, v kombinaciji temno: svetlo. Pri tej temi ima pomembno vlogo urejen videz, trapezaste in šotora-ste forme in dekoltirani vratni izrezi. V igri so fantazijske preje in reliefne slike. Intenzivni močni toni predstavljajo barvitost, saj izgledajo sveže in naravno. Uporabljajo se samostojno ali v kombinaciji s kontrastnimi barvami. Ta tema je najbolj mladostna in komercialna, saj prevladuje stretch, frotir, sweatshirt, izgled bombažnih pletenin in mešanic z lycro. Silhueta kaže nasprotje med oprijetim in volumnom, športnim in klasiko. Veliko je črt z ležalnikov ali markantnih skandinavskih vzorcev 60 —tih let. Čisti, sijoči toni v čisti, beli atmosferi predstavljajo svetlobo. Namesto nežnih pastelov so prisotne nordijske barva nigh — tech — lo-oka, ki je oblikovan po telesu, vendar ni poudarjen. Strukture so fine, pletene s klasičnimi, enakomernimi prejami, jersevji. Veliko je transparentnih efektov, grafičnih črtastih vzorcev in gladkih pletiv, vendar je tudi nekaj jacquardov v ostri linearni in arhitektonski liniji ali fantazijskih efektov s plastično dekoracijo. KO DAJEMO ROZE NA OKNA Na balkonih in oknih rastoče mačehe bomo v zadnji tretjini meseca nadomestili z enoletnicami. Mačeh ne moremo več pustiti v zabojih, ker so čedalje manj lepe. Gre pa tudi za enoletnice, ki jih moramo posaditi najkasneje konec maja. Pelargonije in petunije potrebujejo za svoj razvoj srednje težko zemljo in obilo hranilnih snovi. Najboljša je kompostnica, nji pa primešamo nekaj šote. Za temeljno gnojenje je primerna rožena in kostna moka. Na liter prsti damo 3 do 4 grame. Kdor bo svoje balkonske zaboje nasadil s fuksijami in bego-* ni jami naj uporablja prst z mnogo humusa. Najboljša je mešanica kompostnice, listavke in šote v razmerju 2:2:1. Zraven lahko primešamo še organska gnojila, kot sta rožena in kostna moka. V zabojih na oknu naj ima vsaka rastlina dovolj prostora za nemoteno rast. Preredko posajeni zaboji vse leto ne bodo lepi. Pregoste rastline pa silijo druga v drugo in se potegnejo. Za sončne lege so primerne predvsem pelargonije in petunije. Samo te obilno cveto. Petunije so občutljive za prepih, saj se jim kvarijo cveti. Za senčna in polsenčna okna so najprimernejše fuksije ter begonije. Oba rodova imata pokončno rastoče in viseče vrste ter sorte. Tako moramo z njimi PRAV JE, DA VEMO • Zelišča, kot npr. peteršilj, drobnjak in druga, ohranimo dalj časa sveža, če jih navlažimo, zavijemo v aluminijevo folijo in položimo v spodnji predal hladilnika. • Perutnino iz zamrzovalnika počasi odtajamo, najbolje v hladilniku, v pokriti posodi, kjer to traja približno 20 ur. Če se nam res mudi, lahko storimo to pri sobni temperaturi, kjer je čas za odtajanje polovico krajši. V nobenem primeru mesa ne odtajamo v vroči vodi! • Kompot bo izredno dober in osvežujoč, če mu, tik preden ga ponudimo, dodamo malo limoninega soka. zadovoljiti vsako našo željo in olepšati tudi tista okna, kjer druge rastline ne bi uspevale. Nageljne (gorenjske) s planin na okenskih poliftah premalo upoštevamo. Lepo prezimijo in jih imamo lahko več let. Vendar ti nageljni ne prenesejo sence in tudi ne prevročega sonca na južnem oknu. Najbolj ustreza vzhodna ali zahodna stran hiše. Pisanolistni zimzelen je odlična rastlina za okenske zaboje, tako za sončno kakor senčno stran. Zimzelen sicer nima posebnega cvetja, učinkuje pa s svojim pisanim listjem. Ker glede prezimovanja ni občutljiv, ga moremo ohraniti več let. V operi Micka in Francka se srečata na trgu. »Sinoči sem bila v operi.« »In kaj si poslušala?« »Da so Lipovčevim vzeli obrt, Kovačevi so imeli karambol, Grudnova se pa mislita ločiti.« V ljubezni ugajamo bolj s prijetnimi napakami kakor z bistvenimi kakovostmi; velike čednosti so zlatniki, ki jih manj uporabljamo kot drobiž. Ninos de Lanclos Nacrada tedna Mami je bila bolna Mami je pred kratkim prebolela hudo gnojno angino. V nedeljo zvečer je že tarnala, da jo boli vsak ud posebej in da Jma težko glavo. Pojedla je aspirin in odšla spat. V ponedeljek je šla v službo, zvečer pa se je komaj privle-k'a domov. Samo zrušila se je v posteljo. Nekaj časa ji sploh msmo verjeli, da je bolna, ker se pri njej to zgodi zelo pored-k°- Ko pa smo spoznali, da gre zares, smo se lotili dela, ki ga običajno opravi ona. Skuhali smo ji tudi čaj in jo neprestano spraševali, če še kaj potrebuje. Naše gospodinjstvo je trajalo Se dva naslednja dneva. Posebno se je izkazal ati, za katerega sploh nisem slutil, da se spozna na gospodinjska opravila. Sestri in jaz smo mu pomagali. Mami je ležala in iz postelje opazovala naša prizadevanju. Tretji dan je bilo že bolje. Vstalu je m začela z manjšimi opravili, vmes pa je še malo počivala. p Ko se je spet postavila na noge, smo bili vsi zadovoljni. £rej niti slutili nismo, koliko delu mora opraviti preko dneva, "kler tega nismo sami poskusili. .. Nešteta drobna opravila so delo skrbnih maminih rok, ki s * e znarno ceniti, dokler se sami ne soočimo z njimi. Takrat e sele zavemo, kako dragoceno jc mamino zdravje. Aljaž Golmajer, 5. a r. OS heroja Grajzerja Tržič ^Ka za MELITA K ?rUfiAR 1 KHI2NAR, JANEZ [Q0pj MJjA^ vJANAJELOVČAN. NEJ P rAKlEMt:N TAVČAR ^ANKA-Sm' MAGDA MAHKlC PETR|£A2DJELAR, SIMONA *°l»lte knjižnih nagrad — izlet z Alpinino karavano konec '»jim KQ ettt- K»«n? K žirovikim čevljarjem, seveda, letoš-Nh *SP°n/orJem« naše rubrike. Vsak teden novo ime. en sede iv/ več. -BBS^I COPil V deželi Superdomišljiji je vse mogoče V deželi Superdomišljiji je vse mogoče, kar se komu zahoče, tam vse ropoče, od slona pa do toče. V njej so kisikovi zameti in neznani leteči predmeti, tam vse leti, vendar to le Superdomišljijo skrbi. Superdomišljijska trava je super zeleno —rjava, zato na njej se pase krava in travo v želodec premetava. Superdomišljijo ni na zemljevidu, niti na zdravniškem izvidu in kadar je Superdomišljija zdrava to starše in zdravnika strašno zabava. Superdomišljija je v glavah in ne na velikanskih zabavah, a zdaj moram pesmico dokončati, ker jo moram prebrati. Vinko Jan, 6. b r. OŠ bratov Žvan Gorja Tovarisica je pri slovenščini govorila o kranjskih ustvarjalcih in med njimi je omenila tudi Bojana Piska. Eno izmed njegovih tlel se imenuje Upadla gladina. Nekdo od zadaj pa je vprašal: »Tovarisica, ali lahko napišem oseka?« (Iz glasila OS Staneta Žagarja Kranj) Pomlad Pomlad prišla je na vas, to je novi letni čas. Ko sonce posije toplo, na njive in na hladno zemljo. Zdaj je že vse lepo, prijetno in toplo. Barbaru VoVko, 1. r. OŠ Pod brez je Delovna akcija Imeli smo delovno akcijo. Vsak je v šolo prinesel kopulji-co. Jaz sem jo pozabil. Gregor je prinesel tudi grablje, Anja pa je pripeljala samokolnico. Najprej so sošolci odkopali plevel s kamnov in betonske ograje. Jaz sem pograbil prevel, ki je bil sošolcem ovira pri delu. Marjan je plevel naložil v samokolnico in ga odpeljal. Ko so sošolci odkopali plevel smo kopali kanal za vodo. Nejc Perko, 2. r. OŠ. Podljubelj Športni dan V torek smo imeli športni dan. Vsi prvi razredi smo šli na Šmarjetno goro. Hodili smo uro in pol. Ko smo utrujeni prišli na vrh, smo najprej pomalicali. Jaz sem imet s seboj dva sokova in sendvič. Nato smo si ogledali gorenjske planine in Kranj z okolico. Ko smo se vračali v šolo, smo videli tudi reko Savo. Ker je bil sončen dan, je bilo zelo lepo. An Že Šinkovec, 1. a r. OŠ Simonu Jenka Kranj, I)K Center Zoirumo oupaum papu — Biizu se Kotiec »oie in z njim zadnji šolski izlet. Da si ga bomo lažje privoščili, bomo zbrali na gore odpadnega papirja. Orehovški otroci so že vpregli svoje vozičke, gredo od hiše do hiše, potem pa je treba narediti še zavitke, da ne bo papir raztresen po vsej vasi. — Foto: D. Dolenc Na prvega maja smo šli za Soro. Pekli smo jagnje. Bilo je zelo dobro. Na travi sem nabirala rožice. Lovili smo se, žogali in igrali. Ob sedmih smo šli domov. Zelo lepo smo se imeli. Jasmina Kastrati, 2. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Pes Runo Pri mami imajo psa, ki mu je ime Runo. Če je žejen, mu prinesem vodo. Ima lepo rjavo dlako. Je zelo prijazen. Rad se igram z njim. Hud je nad neznanimi ljudmi. Zelo ga imam rad. Jernej Podobnik, 1. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Kranj skozi zgodovino in domišljijo Tak naslov nosi pred dnevi izdana tematska številka šolskega glasila Iskrice iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, v kateri je objavljena raziskovalna naloga Kranj skozi zgodovino in domišljijo. Pri tem obsežnem in zahtevnem delu so sodelovale učenke novinarskega krožka in uredniškega odbora glasila, pomagale so jim mentorice: Marjana Demšar, Nada Pajntar in Vika Grobovšek. Prebrati so morale veliko gradiva, obiskale so muzeje, si ogledale stari del mesta in se pogovarjale z različnimi ljudmi. Opravile so tudi anketo v šoli in zunaj nje. Učenci so po zgodovinskih podatkih in usmeritvah mentoric napisali domišljijske spise. Preberimo samo odlomek iz tega velikega dela. Pa Kranj ni bil še Kranj, ampak nekakšen Carnium, Titov trg ni bil še Titov, ampak Glavni. Prešernova ulica, po kateri zdaj stopa, ni bila Prešernova, ampak vragsigavedi katera. Za Mladinsko knjigo, ki to takrat ni bila, so bila nekakšna vrata, ki to danes niso več. Tamle na vrhu Jelenovega klanca je bilo gostišče Stara pošta, okrog pa jarek, ki so ga na srečo zasuli, tamle zadaj pa... o blagoslovljeni Globus, vsaj ti si tak, kot si bil včeraj! Vsebinsko in oblikovno bogati tematski številki pa so v Prešernovi šoli skoraj hkrati dodali še eno, priložnostne Iskrice, ki so jih posvetili obletnici tragedije na Okroglem. 69 (mmmsgmio&AS 8. stran ZANIMIVOSTI, Torek, 17. maja Kmetje, zbrani na javni kmečki tribuni »Ali mora kmet res le ubogati?«, so ustanovili Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine Socializem naj bo tudi po meri kmečkega človeka Ljubljana, 12. maja — Če je bil kmečki parlament slovenske mladine v Žalcu, kot so nekateri poimenovali problemsko konferenco mladih o kmetijstvu, precej dolga šolska ura resnice o našem (zavoženem) kmetijstvu, ki so jo morali — hočeš nočeš — poslušati tudi slovenski politiki, potem je bila javna kmečka tribuna »Ali mora kmet res le ubogati?« le nadaljevanje žalske konference in že uresničevanje pobud, ki so jih februarja dali mladi kmetje in strokovnjaki. Iniciativna odbora za Slovensko kmečko zvezo in za Zvezo slovenske kmečke mladine nista imela namena, da bi že na kmečki tribuni ustanovili stanovsko-politični organizaciji, vendar pa so kmetje, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, vsi pa niti niso mogli v pretesno dvorano kina Union v Ljubljani, menili, da je razpravljanja dovolj in da je že čas za ustanovitev, še zlasti zato, ker se razmere v kmetijstvu poslabšujejo iz meseca v mesec. Tribuna se je torej končala malce nepričakovano, vendar pa ne presenetljivo, saj je bilo moč stanovsko-politično organiziranje slovenskih kmetov slutiti že dolgo prej, vsaj od leta 1980, ko je kmet Ivan Oman iz Zminca pri Škof ji Loki, zdaj prvi predsednik slovenske kmečke zveze, dal pobudo za ustanovitev kmečkega sindikata. Ker so bile besede »pluralizem samoupravnih interesov« tedaj še puhla fraza, so politiki to precej nasil- no zatrli. Pa ne za dolgo. Samoohranitveni čut slovenskega kmetstva se je letos (predvsefl1 po zaslugi mladih) ponovno prebudil. Ne brez razloga! Kmete je k stanovsko političnem1! organiziranju izzvala predvsem zavožena kmetijska politika, številni nakopičeni proble101 v kmetijstvu in tudi spoznanje, da organizacije in ustanove, ki naj bi zastopale njihove HJ" terese, niso storile ničesar ali zelo malo za izboljšanje razmer v kmetijstvu, za večji vp1^ kmetov na kmetijsko politiko, za večjo strokovnost odločitev... Novi stanovsko politični °f' ganizaciji sta tudi izraz določenega nezaupanja v (odtujene) forume in organizacijske obH" ke — v sekcije in svete za kmetijstvo v okviru socialistične zveze, v komisije za kmetijstvo" ki delujejo v mladinski organizaciji, v sindikat, v kmetijske zadruge, v kmetijski del gosp0' darske zbornice... Čeprav so bile nekatere razprave na četrtkovi kmečki tribuni precej čustveno obarvane, r9 bilo moč v petih urah slišati domala vse, kar žuli slovenske kmete. Ob tem, ko so brez dj8" ke na jeziku opisovali razmere v kmetijstvu, so opozorili tudi na nesmisel besednega de likta in na to, da ima vsak pravico povedati svoje mnenje. Kmetje so ga — ne glede na t°» ali je vsem zbranim to ugajalo ali ne! • Ivan Pučnik, eden najuspešnejših slovenskih sadjarjev: »Nekateri slovenski izobraženci so po vojni pozabili, od kod izvirajo njihove korenine. Pobudo za stanovsko organiziranje kmetov so dali mladi, ki razmišljajo o naših problemih in nam poskušajo pomagati. • Ivan Oman, kmet iz Zminca in predsednik Slovenske kmečke zveze:»Ko so mladi kulturniki na proslavi v Selcah ob 70-le-tnici smrti velikega zadružnega organizatorja Janeza Evangelista Kreka brali citate iz njegovih govorov in spisov, je neki udeleženec proslave dejal, da so »prav kot za naš čas in za današnjo rabo«. Če bi Krek živel danes, bi spet lahko pisal črne bukve kmečkega stanu. Takrat kot Krek je živel in deloval tudi Ivan Cankar, ki je zaslovel po izreku: »Narod si bo pisal sodbo sam — ne frak mu je ne bo in ne talar!« Res, ta-lar mu je ne piše več. Kaj pa frak. . . Socializem naj bi bila družba, v kateri vlada pravičnost. Toda — ali se ni ta socializem za kmečki stan sprevrgel v novo obliko fevdalizma. Nove oblike desetine, nov način zapostavljanja kmetov. . . Prav v zadnjem času upamo, da se je prižgala neka luč: Zveza komunistov je proklamirala socializem po meri ljudi, torej tudi po meri kmečkega človeka. Če pa hočemo, da bomo dosegli mero tudi za kmečki stan, se moramo organizirati. Naloga kmečke zveze je v tem, da zastopa interese kmetov pred družbo, da poskuša vplivati na kmetijsko politiko in kmetom izbojevati gospodarsko in politično enakopravnost. . . Že res, da človek ne živi samo od kruha, pač pa tudi od kruha, ki ga narodu prideluje kmečki stan. Zato kmečko vprašanje ni le vprašanje kmetov, ampak vse družbe. • Emil Erjavec, študent živinoreje iz Prekmurja in predsednik Zveze slovenske kmečke mladine: »Zakaj ustanavljamo dve zvezi — Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine? Mladi smo upornejši in manj 9 pripravljeni na kom-|1 promise kot starejši, ne priznavamo avto tevmimmm^^MRni^^^HmL ritativnosti in pokroviteljstva in se ne zadovoljujemo s takšno perspektivo kmetijstva, kot se denimo, naši starši. Nesporno je tudi to, da je mladinska organizacija po odprtosti za pobude pred socialistično zvezo. Sicer pa bodo številne naloge obema zvezama skupne, razlika bo le v radikalnosti — mladi bomo organi zirali tudi štrajke, če ne bo šlo drugače, vztrajali pa bomo pri tem, da bo mnenje Zveze slovenske kmečke mladine obvezno za mladinske funkcionarje in dečegate. • Franc Zagožen, kmet in strokovnjak: »Slovenska kmečka zveza lahko deluje le po določilih za kona o društvih in v okviru SZDL. Svoje cilje bo dosegla le, če se bo organizirala kot demokratična in napredna zveza, ki se bo zavzemala za soocial-no pravičnost in napredek, za gospodarsko in poli 'ično enakopravnost kmečkega stanu in za takšno kmetijsko politiko, ki bo v korist kmeta in naroda. Če hoče biti zveza neodvisna, se mora tudi denarno osamostaliti (člani naj bi plačali članarino), sicer pa naj bi bilo njeno delovanje tako razvejano, da bi segalo do sleherne vasi. . . Grehi naše kmetijske politike iz preteklih desetletij izvirajo iz tega, ker politike nismo prejemali demokratično, pač pa si je to pravico vzela majhna skupina ljudi. Nacionalno kmetijsko politiko pa lahko sprejme le narod, pri tem pa morajo imeti glavno besedo kmetje. Narod se lahko odpove eni od industrijskih pa nog, ne more pa se kmetu in kmetijstvu. . . V Slo veniji pridelamo 80 odstotkov potrebne hrane, znanja in površin pa imamo toliko, da bi jo lahko pridelali za dva milijona in pol prebivalcev. Območja, ki so bila kmetijsko dolgo zapostavljena, nimajo več moči, da bi se sama opomogla, zato mora ves narod premisliti o tem, kako bo gospodaril s prostorom in kako izrabljal naravne možnosti. Na zemljevidu Slovenije je veliko belih lis, od Trate do Brnikov, Bele krajine, Bizeljskega in Goriškega, kjer je prebivalstvo tako postarano, da je ogrožena poseljenost in »obnavljanje« območij.« • Štefan Žižek, kmet iz okolice Šentilja: »Dodatek na kmetijah zadošča komaj za pokrivanje izdatkov pridelave in priprave, nekatere dejavnosti pa že dlje časa prinašajo izgubo. Kmetijstvo je postala socialno-oskrbovalna panoga. Država z administrativnim zadrževanjem cen ščiti standard socialno ogroženega prebivalstva in preprečuje nemire na račun izkoriščanja kmetov. Nadaljevanje takšne politike bo imelo katastrofalne posledice, ker kmetje samo iz ljubezni do zemlje ne mislimo več delati. Primerjave so dovolj zgovorne: leta 1984 je moral kmet za nakup vreče umetnega gnojila prodati 15 litorv mleka, .predlani 35 litrov, lani pa že 55. Pred petimi leti je lahko kupil traktor Zetor za 50 bikov, težkih 220 kilogramov, lani pa bi za enak traktor plačal toliko, kolikor bi dobil za 750 bikov. . . Predlagam, da družbeni sektor odda zemljo, ki je ne more smotrno obdelovati, kmetom po takšni ceni, kot jo je od njih »kupil«. Pripravljen sem prevzeti trideset hektarjev zemlje. Obdelal jo bom sam, medtem ko je za družbena posestva znano, da pride po en delavec na deset hektarov. Centralni komite ZKS se je šele pred nedavnim izjasnil, da ni nobenih ideoloških in pravnih ovir za prenos slabo obdelane družbene zemlje v zasebno kmetijstvo. Ne vem zakaj je bilo treba na takšno odločitev čakati štirideset let ko pa so kmetje in kmetijski strokovnjaki že dolgo opozarjali na problem.. . Bojim se, da bi sile, ki poskušajo preprečiti demokratizacijo naše družbe, tudi naše opravičene zahteve smatrale za verbalni delikt, za žalitev osebnosti, rušenje samoupravljanja. . .« uredništvo tel. 21860 • Franc Potočnik, kmet: »Po vojni smo bili kmetje nemalo razočarani: označili so jih zu kulake, kosilnice BCS pa za mi traljez, ki se je uperil v socializem. Poma gali smo obnavljuti domovino, to je bil tudi čas obvezne oddaje pridelkov, najbolj pa nas je bolelo prisilno sekanje goz dov za izgradnjo nu še industrije. Upali smo, da nam bo industrija to kdaj povrnila, vendar smo se prevarali. Kmetijske delovne zadruge, v katere se je po agrarni reformi leta 1949 pod pri tiskom včlanilo le pet odstotkov kmetov, so bile neučinkovite, saj so pridelale na hektar munj kot najslabši kmetje. V petdesetih letih je bilo za kmete še najbolje — to je bila zlata doba slovenskega zadružništva, ki je bilo tudi gospodarsko in politično zelo močno. Zal to ni dolgo trajalo, zbali so se trdnih zadrug in močnega kmeta, zadružna lastnina je prešla v druge roke, začele so se arondacije, odvzem zemlje kmetom za oblikovanje družbenih posestev. . . Po letu 1970 je družba le spoznala, da je bilo napak preveč in je zadružništvo začelo obnavljati. • Jože Bider iz Mozirja: »Savinjski kmetje imamo ob ustanavljanju stanovskih organizacij tudi pomislek. Iz dolgoletnih izkušenj se bojimo, da se ne bi kmečka zveza in zveza slovenske kmečke mladine z leti sprevrgli v še eno pijavko, ki samo žre sadove kmečkega dela. Takšnih organizacij imamo že zdaj preveč. « cene živivne,mesa ostale tudi po predvideni sp stitvi cen nespremenjene, že nekaj časa pa • nevzdržne, napovedujemo vseslovenski živin0' ski štrajk, če podražitve ne bo do konca maja- 3 • Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije: »Kot kažejo raziskave, imajo ameriški farmerji večji vpliv na politiko, kot je njihov delež v prebivalstvu. Podobno je tudi v državah Zahodne Evrope. In kako je pri nas? O razploženju kmetov smo ugibali posredno: če se je odkup povečal, smo menili, da so zadovoljni — in podobno.« • Kmet Simončič iz Zasavja: » Sedanje oblij4 organiziranja kmetov so bile le na papifl Kmet je bil in je še vedno v zadrugah samo z krinko, za katero se skriva razna dejavnost, s& mo kmetijska ne. Družba izkorišča upornoS kmetov, toda sprašujem se - kako dolgo še. Zasavju smo že lani opozorili nase s preneb3 njem oddaje mleka, vendar pa nam kmetijs* zadruga ni stala ob strani. Nasprotno: iskalar grešnega kozla, da bi ga ožigosala...V Kavcij vem mandatu je bila kmetijska politika bolj ]a sno začrtana, toda svojih ciljev ni dosegel 11 Kavčič in ne kmet...Sedanja zvezna vlada & dosegla drugega, kot da nas je pripeljala v if1 številčno inflacijo, zato ji slovenski kmetje lZ recimo nezaupnico.« • Matija Kovačič iz republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Nova ustava bo dala kmetom možnost, da ustanovijo klasične zadruge, kakršne so se v svetu in tudi pri nas (v petdesetih letih) izkazale za najboljše. Pri prenovi zadružništva bi morali ohraniti dobre rešitve sedanjih zadrug in odpraviti njihove pomanjkljivosti. Kaj bi bilo treba spremeniti? Opustiti podjetniško poslovanje, uvesti članski delež, ki bi kmete bolj navezal z zadrugo, zagotoviti, da je zadružna lastnina neodtujljiva in jo še krepiti, opredeliti položaj strokovnih delavcev in poskusiti uveljaviti, da bi se tudi mlekarne, klavnice in drugi obrati organizirali po zadružnih načelih.« Marjan Podobnik, pospeševalec:*Prazne vasi na Kočevskem, Tolminskem in v hribovitih območjih so greh in sramota, ki si jo mora razdeliti generacija, ki ni vajena priznavati napak. Takih, ki le ja-mrajo, da se ne da nič narediti, je že preveč. Noprodukti ven, slabo izobražen in reven kmet ne more biti delavcu jamstvo, da bo dovolj hrane. Nedopustno je, da ob tem, ko padajo najlepši gozdovi, na istem območju izumirajo cele kmetije in vasi. V hribov skih, obmejnih, kraških in odročnih območjih je treba pomagati s celovitimi ukrepi, ne pa delnimi, ki so včasih prav tragikomični. Na primer: kmet lahko dobi posojilo zu hlev, ne more pa ga za hišo, z družbenim prispevkom si lahko uredi poti do pašnika, ne more pa si jo do svoje domačije...Organizirani slovenski kmetje' bomo odslej drugače postavljali svoje zahteve ne le s prošnjami, tem več tudi s pritiski. Ker se širijo govorice, da bodo • Dragan Veselinov, beograjski profesor, k« zavzema za napredno prenovo jugoslovansk^ kmetijstva: »Zdravo jugoslovansko- sloveoS' kmetje! Ciljev nimate mnogo, so pa zato mo° Vaš prvi cilj je imeti zemljo. Kdor vam jo želi V? ti, je vaš sovražnik. Ni slučajno, da ste le občan1 člani SZDL, da vas ni v državi in v partiji. Akutfl, lacija se iz kmetijstva preliva v druge panoge. v otroci so odšli, nekatera zemljišča so se zav&. gnev je narastel...Ne klonite! V državi vas je P milijonov, to pa je moč, ki se je ne da zaobiti-* • Brane Grah, kmet: »Cankarjev dom nam j spodletel. Ali so se tam spraševali, da so dd3^ Litostroja prišli vanj v težkih čevljih, kmetje pa morda v škornjih?« • Viktor Žakelj, podpredsednik «*' publiške konl*' renče SZDL: »Si venska km«** zveza je otrok °g mirnega, kriz"1 ga časa. Svoj 0 stoj bo opravi^1 ' če bo doprineS k boljšemu po'°a žaju kmetrjS1* in večjemu djJJJ benemu vpi'V. kmetov. V sod3 stični zvezi J ljemo to, da se * lijo kmetje vklJ^ čiti v našo organizacijo kot priznanje, da fi*0 . postaja ljudska. Pobuda za spreminjanje F pomeni tudi zaupanje v načrt prenove s'°V(j9-ske družbo...Razumem, da je bila beseda ,ia.flj, našnji tribuni čustvena in da ste bili krit' e Eno pa je res: navdušenje kmalu upade,()S st, pa realnost, zato se zavzemam za razurnn^, za st rpen dialog. Pred nami je tudi velika govornost do ostalih kmetov v Jugoslavija ' j se zgoditi, da bodo ponekod to razumeli gri ižnjo socializmu.« J Foto: <-*• " Sporočilo kmečke tribune javnosti Več kot tisoč državljanov Slovenije, kmetu-, kmetov in prijateljev kmečkega stanu, ki smo se /brali na javni kmečki tribuni v Ljubljani, v celoti podpiramo ustanovitev obeh kmečkih stanovsko političnih organizacij — Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke /veze. Javno tribuno razglašamo za ustanovni oh čni zbor obeh zve/, in obema iniciativ nima odboroma dajemo pooblastila upravnih odborov. Podpiramo tudi programsko izhodišče obeh Organizacij, ki bosta terjali popolno gospodar sko, socialno in politično enakopravnost kmečkega stanu in tako prenovo kmetijske /akono daje in politike, ki bo jamčila gospodarsko, de mografsko, kulturno in naraviioviustveno o/i vijanje slovenskegapode/elja posebej ogroženih in opuščenih delov naše krajine. Prepriča ni smo, da bo zvezi v teh zahtevah podp,r ^ vsa narodna in demokratičnu javnost in "tt morala oblast bolj poslušati glas kmetstva- ^ • Kmetje, zbrani na današnjem shodu. zaupamo več /vezni vladi. ^ • Zahtevamo neposredne volitve vseh *> *f, nov oblasti, na katerih bodo lahko lH,ut''"',UjiiV' ganiziiani kmetje kandidirali svoje prOS" nike. stv,» Zahtevamo ustavno -pravno vW'rfld' družinske kmetije in /.udružene lastnin« ^jv-pravo /.emljiščcgu maksimuma in vrnitev' zete /adiu/ne lastnine. /d*f' • Zahtevamo odpravo kmetijskih. g° ' skih in lovskih monopolov. UtoP'1''1 • Zahtevamo takojšen popravek odk • slo' COn mesa, drugače napovedujemo splo-s«1 venski živinorejski štrajk. Torek, 17. maja 1988 RAZVEDRILO, 9. STRAN ('ijMSimmmiGUlS Darči bi se nam rad vrnil Aktualni kot smo in bomo, smo ob letošnjem tednu varnosti natanko v Petek, 13, maja, ob 13. uri in 13. minut dobili neprisluškovalno telefonsko ^1° Z *tauJanskim Napolijem. Tam se je v nekem predmestnem kafiču na vobodi še vedno mudil naš slavni ropar in neustavljivi vlomilec. Nihče drug *°f naš preddvorski someščan, zdaj signore Darco Skoda. ? Alh, allo, Darči? Kako si kaj? " Obupno. Kako obupno? Saj sija na svobodi Me taka svoboda več ne zanima. Te ima v krempljih cosa nostra? ~7 Ma kaki! Mene nihče nima v krempljih. Sem sam svoj gospod. ' lačen, žejen, te muči domotožje? 7 *° zadnje ... ja. Tu je tak dolgčas! V Jugoslaviji je bolj razburljivo. Izre-*n Poligon možnosti in priložnosti. Rad bi nazaj. Kaj si nor? A si pozabil, da te imamo za kriminalca par excellence? 1 par... kaj? Ato jo, za tatica v pravem, najboljšem pomenu. Mar misliš, da smo varno-0 tako zelo učinkoviti in samozaščitno osveščeni pozabili, kako galantno si PW m kako galantno si nam jo pobrisal? V samico boš šel in zrl v nebo na "Hirate! kakšno nebo, kakšni kvadrati! Če tu, v Italiji, kaj pljunem, bodo res kva-a[ki in pendrek, naših domačih arestov pa je sama humanizacija, sociali-čel^0' Prekvahfikacija, zaupanje, rehabilitacija. Doma uide vsak dojenček, - \A°^e Tako bi bil lahko malo notri, še več zunaj... £ Menda ne bi spet kradel in vlamljal? ~~ Kaj vem. Najbolj me žalosti in jemlje moralo to, da kmalu sploh ne bo *c kaj ukrasti. r d/'" veš, zakaj te kličemo? Ce imate spet kakšen dan odprtih vrat, me ne zanima. Pridem tudi skozi zaprta. ' Ne, Darči, ni še dan odprtih vrat. Dan varnosti praznujemo. " A io ? Iskrene čestitke tudi od mene. i Oa nisi malo zloben ? bploh ne. Samo pomislite, v kakšno nevarnost bi se spravljal, če ne bi bili *i aresti humanizacijskega tipa. Tako bi moral plezati po rjuhah in bi si ' takem begu lahko tudi zlomil nogo; če bi kopal rov, bi se lahko z grebljico esn'l po prstih; če bi skakal s strehe zapora, bi lahko skočil tudi na glavo fazarja ... Brrr... Tako pa sem povsem varen in spoštovan zakorakal mimo frazarja. Ta je dobrodušno zamrmral z "nasvidenje", jaz pa sem jo s ciao Qgazzi in varno in mirno pobrisal... [) Sedej r°nce Popit i„ Stone Dolanc *4 v, kradli iz Pavline ine, idoj qrem IV- v penzijo, Fkupil si bom vikend * Martuljku I in bom kandidiral ^ la predsednika W krajevne skupnosti. TA Anekdoti • Čas za premislek Francoski znanstvenik in astronom Francoise Arago je bil nekaj časa pariški župan in je poročil mnogo parov Na vrata poročne korane je dal pritrditi napis. "Od opoldne do dveh zaprto. Ti dve uri imate čas za premislek..." ter, ki Ce pade barometer Francoski znanstvenik Arago je dobil v dar prekrasen barome- ga je obesil v dnevno sobo. Med čiščenjem je stari služabnik ^ekoč zbil barometer z zidu in naprava se je razbila na tisoč košč-Pi|V ^Do9' s|užabnik je bil ves iz sebe zaradi te nesreče, ko je vsto-cJStVenik 'n Videl' ka' Se '6 Z9odil° Da bi P°tolažil starca. je da "Nikar ne bodi žalosten. Edino, kar se ti lahko pripeti, je hu-"evihta, ker je barometer tako nizko padel..." SKUC-Forum Kersnikova 4 61000 Ljubljana 0617319-661 265-826 Malokrat imamo znotraj naših meja možnost najave izida bodisi plošč bodisi kaset, ki izidejo v založbah, ki ji naša kultura ne podpira prav mogočno. V ta kontekst na svoj način sodi tudi ljubljanska založba FV, ki ima, kot je seveda dobro znano, na grbi cel kup izrednih projektov. Kaj pa je trenutno aktualnega za njihovimi vrati? Pred izidom je velika plošča Borgesia z naslovom Ogolelo mesto, ki bo izšla v koprodukciji Založbe FV in ZKP RTV Ljubljana. Na njej bodo nekateri posnetki z belgijskih plošč No hope, no fear in N.U.D. ter novi, še neobjavljeni posnetki. Plošča je posneta v ljubljanskih študijih, miksanje pa je opravljeno v znanem londonskem Southern studiu. V pripravi so tudi 4 nove kasete - Sonic youth in Pere ubu nadaljujejo serijo "Živi v Ljubljani", tokrat v sodelovanju z Radiom Študent, (prispeval bo svoje koncertne posnetke), kar bo skupaj s kvalitetnejšimi trakovi občutno izboljšalo kvaliteto kaset. Jeseni pridejo na vrsto še neobjavljeni koncerti (Test Department, Einsturzenden Neubaten, Svvans itd.). Drugi dve kaseti pa pripravljata domači skupini SCH iz Sarajeva in avtorji glasbe ob razstavi Veš slikar svoj dolg: Music for the Spectator. Pred izidom so tudi prve tri video kasete edicije Neo video, pri katerih gre za sodelovanje z Brut filmom: MAX., Škuc- Ropot 86-87 in Good mor-ning America. V življenju je tudi nova številka fanzina Vrnitev odpisanih. Vine Bešter L VIDEO LESTVICE PAZI IZ TRZICA Tokrat prvič objavljamo nagradno vprašanje nove videoteke PAZI, ki so jo odprli v Tržiču na Partizanski 12. Za začetek sprašujejo naslednje: kdo je glavni igralec v filmu Steel Dawn? Srečni izžrebanec, ki bo pravilno odgovoril na vprašanje, si bo lahko brezplačno lahko izposodil deset kaset ali pa bo dobil kaseto z želenim filmom. Odgovore pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj do srede, 18. maja. 1 iKuponi Ime in priimek, Naslov_ Odgovor:_ Dahnili so da: • V Škofji Loki: Ivanka Katrašnik in Janez Pogačnik iz Zabrekve nad Škofjo Loko; Zorislava Bogataj in Franc Možina iz Stare Oseli-ce; Olga Rupnik in Janez Pirih iz Podlanišča; Mihaela Sajevič in Franc Jenko iz Gorenje vasi. • Na Jesenicah: Maja Špec in Alojz Gorišek z Jesenic; Vanja Noč in Boris Bratušek z Jesenic; Karin Alič in Robert Ovsenek iz Zabrezni-ce; Erika Justin in Ivan Ozmec iz Breznice; Stanka Pristov in Oto Franc z Jesenic; Mirjana Pančur in Boris Praprotnik s Potok; Jožica Mesojedec in Milan Dolinar iz Lesc. • V Kranju: Andreja Gregorc in Iztok Žnidarič iz Kranja; Marta Vilfan in Tomaž Kalan iz Dorfarij; Milena Kerbar in Tomaž Pičman iz Cerkelj; Vilma Dolinar in Mirko Hančič z Mlake; Marija Balantič in Igor Korošec iz Hotemaž; Silva Metelko in Slavko Sitar iz Vogelj; Andreja Št u nn in Anton Pušavec iz Kranja; Bernarda Kutnjak in Branko Lotrič iz Kranja; Maja Nose in Matjaž Naglic iz Šenčurja; Tjaša Jeras in Uroš Rezar iz Kranja; Andreja Oblak in Bogdan Fin-žfjar i/. Kranja; Anica Kuhar in Goran Soldat iz Kranja; Vesna Konc in Bojan Korošec iz Kranja; Mara Čuturić in Radenko Petrovič iz Predoselj; Danijela Praprotnik in Bojan Kenda iz Zg. Dupelj; Branka Zalar in Drago Čotar iz Kranja; Mihela Škerjanc in Franc Čebulj i/, Cerklej-Sonja .hram in Marko Jekovec iz Kranja; Jožica Križnar in Janez Sparovec i/. Kranja. PRIJAZEN o IS NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO Andrej Karlin Naše bralke Marije Uršič iz Medvod bi bili najbrž veseli v vsaki reklamni agenciji, tako prepričljivo je znala predstaviti prijaznost in ustrežljivost ljudi, ki delajo v gostilni Plevna v Škofji Loki. Gostilna, vodi jo Andrej Karlin, res slovi naokrog tako po dobri hrani kot prijetnem počutju. »Prijaznost je pol uspeha v gostinstvu,« pravi lastnik. »Sam od sebe in tudi od drugih, ki strežejo gostom, zahtevam prijaznost, čeprav je včasih težko. Ljudje so zelo vznemirjeni, s težavami prihajajo iz službe v lokal, kjer je natakar nekakšen strelovod. Včasih je dovolj samo beseda nekoga zraven, da iskra vzplamti. Razburjene goste je pač treba na lep način umiriti, čeprav tvegaš tudi očitek, češ kaj se vmešavaš.« Kaj pa zvečer, ko je vzdušje na vrhuncu, gostilno pa je treba ob 23. uri po občinskem odloku zapreti? Čas je ran, posebno poleti, ko je še ob devetih, pol dese- tih svetlo, prav tedaj pa je na gostilniškem vrtu najprijetneje. Andrej Karlin se pritožuje nad varuhi reda, ki potrkajo na vrata malo po enajsti zvečer, pa čeprav nihče ne razgraja in ne moti sosedov. Ravno v sredo in četrtek so spet trkali, temu sledi prijava pa sodnik za prekrške. In vse to za dobro gostov, med katerimi so večkrat tudi ugledni občinski in poslovni ljudje, ki se čudijo, odlok pa vendarle ostaja, kot je. H. Jelovčan BLEJSKA KMEČKA • Kdo bi se rad poročil na blejski kmečki ohceti? Turistično društvo Bled tudi letos pripravlja vrsto zanimivih poletnih prireditev, med njimi je največja in najbolj odzivna Blejska kmečka ohcet, ko se po starih šegah in navadah zares vzameta fant in dekle. Tudi letos organizatorji (Turistično društvo Bled in KUD Bled) vabita vse mlade gorenjske pare, ki so tik pred ohcetjo in bi se morda radi poročili na kmečki ohceti. Letos jo bodo pripravili od 10. do 14. avgusta. Mladoporočenca čaka vrsta lepih dani, obilo veselja in zabave. Vsi tisti, ki bi se radi tako poročili, naj pošljejo prijavo na Turistično društvo Bled, Ljubljanska 8, do 10. julija. Organizatorji bodo vse, ki se bodo prijavili, povabili na pogovor. Zaželeno je, da sta bodoča zakonca iz kmečkih družin, nujno pa ni. Samo ena omejitev je: mora jima biti prva poroka. Vabljeni! Čvek • Tomba in Katarina VVitt? Olimpijska šampionka v umetnostnem drsanju Katarina Witt se je razšla z vzhodnonem-škim popularnim bobnarjem, njen novi izbranec pa je njen vrstnik, 23-letni kanadski drsalec Kurt Brovvning. Pripovedujejo, da je imel Kurt ostrega konkurenta v Albertu Tombi, vendar je neprekostjivi italijanski smučar v tej tekmi ostal praznih rok... • Zaradi lepote je paralizirana Neka mlada Francozinja je na vsak način hotela, da bi bila pevka in da bi bila izjemno lepa. Zato je šla na majhno operacijo nosu. Po tej operaciji je oslepela na desno oko, polovica telesa pa je postala popolnoma paralizirana. Nato je iskala pomoč pri drugih lepotnih kirurgih, ki so jo vsi po vrsti na novo operirali, a brez uspeha. Zdaj je težki invalid, na sodišču pa teče pravda, kateri kirurg je najbolj odgovoren za tragične posledice. • Prodaja nepremičnin preko satelita Za bogate japonske kupce, ki si želijo kupiti razkošno vilo v Ameriki, bodo ameriške firme za prodajo nepremičnin poskrbele tako, da jim ne bo več treba potovati v Ameriko. Kar preko satelita in kabelske televizije bodo ponujali nepremičnine. Prvi poskus so že napravili in tako prodali razkošno vilo nekdanje ameriške filmske igralke. e gorenjske vasi Letence (2) Piše: D. Dolenc **ik*VnOSem Heru.au ■SeJsPreminJaJo. tudi v $*• koti? u°, danes veliko dru^a še n prud voJno in m°r-Mali hP',VU leta PO vojni. Ivan S krni - nu«krog znan odlitkov v J° naStel kar 8 ob,'~ Tu , wJ k° *e ta Stela le 11 Ci8larno\° o, kur 4 "P"k^>"<- ^lutnH- c«vljurju. ki sta Shil 90 več delavcev zapo U le L Zar ln k,"l.»« Danes je Sač lrm(> obrtnikov, mizar, ukvari.:n '-n sam mož, ki se še Wo V"* op'>ko- Ta mož pa ie >u, k bolJ zna" daleč po °v na, PH h,si že nokuJ r°-S^ko T*jJ ,l/dj* jave pa sprejema društvo še]u tri. Vodnika: Miro Feldin 111 Alojz Smolej. ^ ^ Radovljiško sindikalno strelsko prvenstvo Radovljica, 13. maja - ZvgJ telesnokulturnih organizacij Ra- dovljica razpisuje občinsko dikalno prvenstvo v streljal zračno puško. Tekmovanje b° soboto in v nedeljo, 21. in 22. j a, na strelišču kulturnega d v Mošnjah. Strelke in strelci Wj do razdeljeni v dve star?jjjfl skupini: do 40 let (rojeni 194° „ mlajši) nad 40 let (rojeni V. 1947 in starejši). Po možno* naj vsaka ekipa prinese sv^ puške, v skrajni sili pa jih preskrbel organizator. Tekr* valci morajo prinesti s seboj r zdravstveno izkazi*1 je 1000 dinaJJ« na strelca. Informacije d ZTKO Radovljica. cm gla$ VEČ KOT Č A S OP,S trjeno prijavnina Kolesarski kriterij v Škofji Loki Škofja Loka, 15. maja — Kolesarski klub Sava Kranj in škofjeloški kolesarski klub Janez Peternel bosta 27. maja organizirala kolesarski kriterij po ulicah Novega sveta v Škofji Loki. Tekmovali bodo v kategoriji pionirjev A in B, v kategoriji mlajših in starejših mladincev in članov. Ta kriterij bo pomenil tudi manjšo slovesnost, saj se bodo kolesarji Save oddolžili delovnim organizacijam v Škofji Loki za denarno pomoč, bo pa tudi popestritev kolesarske dejavnosti v Škofji Loki za tekmovalce in tudi rekreativce. Start bo 27. maja od 16. do 19. ure, podelitev nagrad pa bo po končanem kriteriju pri ribji restavraciji na tržnici v Škofji Loki. D. H. L OD TEKME DO TEKME Tržičani drugi, Škof jeločani tretji - Člani Društva za prosto1 tenje Prepih iz Tržiča so priredili na Kriški gori republiško prve stvo v letenju z zmaji. Nastopilo je kar 49 pilotov zmajarjev iz H bov, kar kaže, da zanimanje za to športno zvrst narašča. Za repu", ško prvenstvo so morali tekmovalci opraviti dva preleta s kontrOj^ mi točkami. Največ uspeha je imel Andrej Mravlje (Delta Ljubi)h na), drugi in tretji pa sta bila Tržičana, člana Prepiha Matjaž Brez* in Roman Tomat. Ekipno so bila prva Krila iz Krškega, ki so iio^j popolno ekipo. Tržičani so bili drugi, Let iz Škofje Loke pa je bil ti* tj i. - J. Kikel Šenčurju pokal Kuralt - Pivk - Športno društvo Polet iz ^ Duha je priredilo spominski nogometni turnir v spomin na smučaj Jožeta Kuralta in mladega nogometaša Jožeta Pivka. Sodeloval* štiri moštva in sicer Polet, Britof, Šenčur in Kondor z Godešiča-zmagovalcu so odločale enajstmetrovke. Šenčur je s 4:3 prern*i Britof, Polet pa Kondorja s 3:1. Obe tekmi sta se v rednem času ^ čali 1:1. Sodniki Benkič, Oman, Novine in Turkovič so dobro opi*a delo. Zmagal je Šenčur pred Britofom, Poletom in Kondorjem-**' ■ - J. Sta^ Prvomajski šahovski turnir - ŠDI Radovljica je organiziraj prvomajski šahovski turnir v hotelu Svoboda na Bledu. Sodclo je kar 64 šahistov, med katerimi so bili štirje mojstri in 30 m°J - (SenUWje Miran Zupe (Maribor), tretji pa je bil Rade Miloševič iz ^^jiČ skih kandidatov. Zmago sta si razdelila Alojz Železnik (Jesenic Miran Zupe (Maribor), tretji pa je bil Rade Miloševič iz Ljubi, Od četrtega pa do sedmega mesta pa so se razvrstili Franc C^agd' in Matjaž Justin iz Ljubljane, Boris Ciglič iz Kranja in Franc r* Zmaga ameriških rokometašev v Škofji Loki — V Škofji Loki smo bili priča po dolgem času izjemnemu športnemu dogodku: tekmi med Termopolom, članom slovenske rokometne lige, in olimpijsko reprezentanco Združenih držav Amerike, ki jo trenira naš nekdanji odlični rokometaš in olimpi-jec dr. Hranislav Pokrajac. Tekmo je spremljalo nad 700 ljubiteljev rokometa, zmagali so Američani z 22:24, uspešno pa sta sodila Celar in Svoljšak. V začetku tekme sta se od sodniške naloge po dvajsetih letih sojenja poslovila Porenta in Bernard iz Kranja. Gostovanje ameriških rokometašev, ki so bili na pripravah v Sloveniji, so omogočile škofjeloške de- srečanju co tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht. Rupar - Foto G. Šinik latjaž Justin iz Ljublj man z Jesenic. T. Benedičlč Mladi skakalci na Zelenici - Tržiška sekcija za smučar • skoke je priredila na 15-metrski skakalnici za Domom na ^el,j0 občinsko prvenstvo v smučarskih skokih za najmlajše. Nastop' ^ 17 nadobudnežev, ki so znanilci novega vetra v tržiškem skaka' |> športu. Z vgraditvijo plastike na 30 in 50 —metrskih skakalnic9^ sedanjih 12 in 25 —metrskih bodo dani pogoji za vadbo vseh ka rij, od cicibanov do mladincev. . cjci' Tržiški občinski prvaki so postali Klemen Eržen (Polet) Prl gobanih pred Brzinom in Mohoričem (oba Kokrški odred), Matij^p gnar pred Grosarjem in Jazbecem pri mlajših pionirjih B (vS1 K. odreda), Janko Mohorič (Polet), Rozman in Peko (Kokrški oo^. so bili najboljši med pionirji A, pri starejših pionirjih so bili najI ^. ši člani ekipe Kokrškega odreda Dejan Jekovec, Meglic in t* Ekipno je bilo najboljše ŠŠD Kokrški odred. - J. Kikel jm Turnir Sreču Mrvarju - Šahovsko društvo Tržič je Pr' gjr majski hitropotezni turnir. S 14 točkami je zmagal Srečo Mrva- je dijo Pavel Imv, Boris Kogoj, Andrej Loc, Matej Keršič itd. I#r 16 šahistov. - J. Kikel . .^jZ" Termopol zmagal - Tekmovanje v gorenjski rokometni ^ mlajše pionirje, rojene leta 1975 in mlajše, je končano. Lig^ J^ pikala jeseni in spomladi na štirih turnirjih v Škofji Loki, Križa ' 0fj). niči in Preddvoru. Zmagala je A ekipa Termopola pred Preddv ^ Termopol B, Besnico in Pekom. Najboljši strelec je bil Mitj« QV Termopola A. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi Stur ■^ ber, Oter, Sagadin, Likar, G. Keše, Kafol. Križaj, M. ^ešc:^f Nastran in Mazzini. Škofjeločani bodo sodelovali na repubhsK venstvu konec maju. - M. Primožič h P1*" 'ddo v Crmrtrtjjgfi kategorijo do 55 Novice iz avtomoto športa Motokros AMD Bela Krajina je prirc dirko /.a republiško prvenstvo v motokrosu za n.<.n_Bw.— y. drugo dirko za kategorijo do 250 ccm. Na Startu prve dirke je o ^igv kačev, na startu druge dirke pa 25. Razveseljivo je, da je vedno ^ JU£ movaleov / Gorenjske. V kategoriji do 125 ccm je zmagal ' .V^er^j, (Slovenija avto) pred Borisom llamlerjem (Umor Lenart) in ^tfj Hribarjem z Golnika, članom AMD Tržič, ki je bil v obeh vwj* u. meralni uvrstitvi pa tretji. Davorin Urevc /. Bleda je bu Gorenjcev so bilr uvrščeni se Marko Pernuš, Radovan svab.JVn^ jjilj. Duplje, 15. maja - Ženska rokometna ekipa Kranj Duplje bo v novi se/oni drugoligaš. Še zadnje kolo jo loči do letošnjega zaključka republiške ženske rokometne lige. Prvak je tako že znan. Rokometa-šice Kranj Duplje so tako že drugič slovenske prvakinje. V soboto so na igrišču OŠ Duplje visoko premagale ekipo Palome Kranj Duplje : Paloma 40:13 (17:9). Igrale so: Jakupovič, Čeferin 13, Orehur 2, Bajrovič, Ovsenek 1, Kustelic 4, Žontar 11, Jeruc 3, Lenič, Gradišar 6. V tej ligi je Alples premagal Olimpijo s 33:15 (16:8), v moški ligi pa Termopol SIT Rudar i 21:20 (10:10). (I). H.) Foto: G. Šinik Liorenjcev so mit uvrščeni se Marko rernus, itauovun ovu". , ne, Kliman Sivu. Peter Hribar, Dominik Košir, Valentin KoD"'ti|v> V reve, Sandi Sedej in Aleš Slihar. ki s<» edini oo Gorenjcev m "^e*1^ O. V kategoriji do 250 ccm je zmagal Simon Avbt"'J * ka!*s I Miran Fomko (Tržič), deveti pa Vid Mlakar (Zirt). u V nalilo dirk četrti je bil Miran Konj ko (Tržič), še Štefan Vihti:;,il m Marko Abačič. . nU pf**j AMD Brežice pa je priredilo dirko v motokrosu za drža ^h itV« •. kal. f-onji lil) . . mi Ales Kunci. /. Bleda je bil na honđ ii- '.'.lii|i dirki v Lenartu pa je bil Aleš četrti. *e m" ,jil Motorikli/.eni V Osijeku je bilo mednatn Ino "''''"^ ,nOt0 stov, ki se xa je udeležil tudi Darko Katrašmk i/. Radovljice. • ,e BMW 1000 RS je v spretnostni vožnji v svoji-kategoriji '■mU\i Jej"' T°rek, 17. maja 1988 KRONIKA 11. STRAN ©@I|®SSJJ©SIICaAS Delavci organov za notranje zadeve so v petek praznovali Varnosti še ne cenimo dovolj Brdo, 13. maia — Oflavni nraannv ia nntronin "Qila"» ■» . 13. maja — Delavci organov za notranje zadeve z Gorenjske so 13. maja, dan varnosti, proslavili v petek dopoldan na Brdu, kjer je zbranim spregovoril Boris Bav-dek, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, podelili pa so tudi več priznanj. Gortan Simončič in Aleksander Willewaldt sta prejela plaketo varnosti. Zdenka Renko in Peter Veršič zlati znak varnosti, devet delavcev organov za notranje zadeve in zunanjih sodelavcev je dobilo srebrni znak, 26 bronastega, deset pa pisno pohvalo. Ivan Torkar, predsednik kranjske občinske skupščine, je trem — Vinku Kmetcu, Jožetu Romšaku in Kasibu Sulja-noviču — izročil državna odlikovanja. Boris Bavdek, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko:_ Gospodarska kriza vpliva na politično-varnostni položaj • Dobro veste, da s pooblastili, ki jih imate, predstavljate v °čeh delovnih ljudi in občanov oblast in da se po kakovosti in strokovnosti vašega dela in odgovornem pristopu presoja humanost socialistične samoupravne družbe. Zato je še posebej Pomembno, da v teh službah delajo zreli in odgovorni ljudje, ki razumejo družbena dogajanja. • Prav v zadnjem letu ste po dolgotrajnih naporih dosegli pomembno izboljšanje varnostnih razmer. Spomnimo naj le na odkritje bančnih roparjev, pisca sovražnih parol, vlomilca v Počitniške hišice v bližini Tržiča (o tem je bilo postavljeno tudi delegatsko vprašanje), več skupin (mladoletnikov), ki so vlamljali v avtomobile, počitniške hiše ipd. • Medsebojno gledanje v sosedov lonec in preračunavanje, kdo koga izkorišča, dodatno »zastruplja« razpoloženje javnosti in nas vse bolj medsebojno razdvaja. Tudi kritična ocena o Političnem stanju v Sloveniji, govorjenje o razvoju kontrarevolucije v naši republiki in odrekanje sposobnosti političnim in družbenim silam v Sloveniji, da obvladajo razmere v družbi, dodatno prilivajo bencin na ogenj medsebojnega nerazumevanja in nezaupanja, predvsem pa ustvarjajo neresnično, lažno sliko o Sloveniji kot o osmem »motečem« delu Jugoslavije, ki da kvari »ubrano igranje kolektiva.« • Vse bolj postaja jasno, da bo uveljavljanje tržnih zakonitosti boleče tudi na Gorenjskem. Velik izvoz naših organizacij združenega dela nam ob realnem tečaju daje boljšo osnovo za izhod iz krize, v.endar pa nas kljub temu ob 10-odstotnem zmanjšanju industrijske proizvodnje v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in ob kritičnem razvojnem položaju Iskre Telematike, BPr Tržič in 9radis-tozd LIO Škofja Loka, ob težavah v gradbeništvu in v jeseniški Železarni ter likvidnostnih težavah Verige, Teksti-'mdusa in dobršnega dela jeseniškega gospodarstva, čaka ve- K° Problemov. Brezposelnost, ki je bila lani na Gorenjskem - Ie °.9-odstotna, bo letos bržčas precej porasla, v jeseniški občili napovedujejo kar 5-odstotno... Gospodarske razmere so kri-"čne in bodo tudi vplivale na politično-varnostni položaj. Besede nagrajencev Gortan Simončič. dobitnik plakete varnosti: »V milici sem zaposlen devetnajst let. Od 1974. leta dalje sem na brniškem letališču, kjer sem bil sprva kontrolor, zdaj pa sem že deset let kot vodja varnostnega okoliša odgovoren za varnost potnikov in letalskega prometa ter za varovanje letal in letaliških objektov. Pri pregledih potnikov smo pozorni predvsem na to, da ne bi kdo odnesel v letalo orožja, eksploziva, vnetljivih in drugih nevarnih snovi. Ker je letališče obenem tudi mejni prehod, izvajamo naloge, ki jih sicer tudi na drugih prehodih.« Aleksander Willewaldt, direktor Železniškega gospodarstva Ljubljana — tozd za promet Jesenice, je prejel plaketo varnosti: »Čeprav je železniška proga Jesenice-Ljubljana še edina enotirna in zato tudi najbolj obremenjena proga na vsej relaciji od Jesenic do Gevgelije, ne beležimo nesreč, ki bi jih povzročili železničarji — ne pri prevozu potnikov in ne pri vnetljivih snoveh. Za zagotavljanje varnosti vlagamo precejšnje denarje: na jeseniški postaji smo lani vključili nove varnostne naprave, za reševanje v primeru nesreče v Karavanškem predoru pa smo uredili poseben vlak. Izgradnja drugega tira bo še prispevala k večji varnosti, pomembna naloga pa nas čaka zlasti v Lescah, kjer bomo gradili podvoz pri polni obremenitvi tirov.« Marica Davidovič, še do nedavnega vodja hotela Vitranc v Podkorenu, je prejela srebrni znak varnosti: »Kot delavka v gostinstvu sem bila 23 let povezana z življenjem na mejnem prehodu Korensko sedlo. Vedno sem se zavedala in to sem skušala dopovedati tudi sodelavcem, da gostinski delavec na meji ali v njeni bližini ne predstavlja le delovne organizacije in Kranjske gore, temveč tudi Jugoslavijo.« Dušan Znidaršič, vodja varnostnega okoliša Ribno in Bohinjska Bistrica, je dobil bronasti znak varnosti: » Za ta okoliš so značilne predvsem tatvine lesa in kmetijskih pridelkov, družinski prepiri, lovljenje brez dovolilnice v Savi, vožnje kolesa z motorjem brez dovoljenja in vožnje traktorjev, ki niso opremljeni z varnostnim lokom ali kabino.« C. Zaplotnik Foto: G. Šinik ^spl°šno so varnostne razmere zadovoljive Velike tatvine na železnici pšenice, 16. maja — Ko pridejo vlaki na končno postajo, na Jeseni-0J\.VK°tavljajo, da so iz vagonov izginili izdelki in blago. V jeseniški . °«»ni izredno veliko samomorov in sumljivih, nenadnih smrti, kjer ll»ja krivda izključena. Ko na Postaji milice Jesenice _ oddelkom milice v Kranjski 5*j ocenjujejo varnostne razdre na območju občine, ugota-^a3o, da so v primerjavi z le-£m Prej bolj zadovoljive in da ie Precej manj prekrškov javne-sa reda in „ °d skui ~reda m miru mno 257 kršitev javne-°Jin miru jih je bilo kar °' Stnr' J'" J« »H« Kal hola in |i>nih pod vplivom alko Pojavli se torej največ kršitev *asebnV gostinskih lokalih in v lastnik! 'stunovunJih. Zasebni gostišč pri posameznih manjših kršitvah največkrat ne zahtevajo intervencije delavcev milice in poskušajo reševati probleme sami, zaradi lastnih interesov (obratovanje preko delovnega časa in podobno). Vendar pa je kljub temu teh kršitev manj. Število kaznivih dejanj se je zmanjšalo. Od skupnega števila 497 kaznivih dejanj je ostalo neraziskanih le 20 odstotkov, kar kaže na precejšnjo uspešnost delavcev postaje milice, saj so s tem odstotkom raziskanosti precej nad republiškim povprečjem. Delavci milice obenem ugotavljajo, da so v porastu kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in neupravičene zlorabe. Osumljenci so s kaznimivi dejanji povzročili za 279 milijonov dinarjev materialne škode, od tega 90 milijonov dinarjev na škodo družbenega premoženja. Med neraziskanimi kaznivimi dejanji največji delež odpade na kazniva dejanja velike tatvine, kar se obilno pojavlja na škodo železniškega gospodarstva. Ta kazniva dejanja storijo na različnih krajih Jugoslavije, kjer stojijo vlakovne kompozicije z ra- zličnimi časovnimi postanki. Storilci kradejo iz vagonov blago in izdelke, to pa se največkrat opazi in zabeleži na končni postaji, na Jesenicah. Pred odhodom kompozicije čez državno mejo je pač nemogoče ugotoviti, kdo je storilec in kje je blago, kaznivo dejanje pa mora evidentirati in obravnavati Postaja milice Jesenice. Presenetljivo je, da so v minulem letu v jeseniški občini zabeležili kar trinajst samomorov, 18 sumljivih in nenadnih smrti in štiri poskuse samomora. Po zbranih obvestilih in po ogledu je bila v vseh primerih tuja krivda izključena. D. Sedej NASONČNI . STRANI ALP Plinsko smetišče onesnažuje PeračicJ be rozjah bnih menil ko- B,e/.jc. 13. maja - Kadarkoli na razpravljajo o krajevnih problemih, vedno nanese gfeda tudi na občinsko smetišče, ki je (brez vseh potre °0v°b>nj) v bližini vasi in odkoder ob neugodnem vren ^smrdi celo do glavne ceste. Na smetišče ne odlagajo le k ^nalnih odpadkov, domačim zatrjujejo, da semkaj občasno r'Peljajo tudi odpadna olja. Začasnost lokacije, ki je b a i/ g*** kot izhod v sili, se podaljšuje, zato krajane ze sk b. ah P 00 srednjeročni načrt radovljiške občine uresničil v tistem j*lu- v katerem je obljubljena »preselitev« smetišča na loKaci med Brezjem! in Dvorsko vasjo. /,,„„n t>r^ a ne PC le za smetišče. Kot je povedal Jane/ L upam ."< '<"dn,k sveta KS Brezje, je potok Peračica po anal,/ah / ly nekaj let celo stokrat bolj onesnažen kot Sava. Vir oneS S&Ja Je Predvsem občinsko imetisce, odkoder voda zpira r°dijive snovi v potok, Brezjam pa nekaj krivde prevzetiidjo £m na svoja ramena. Čeprav imajo v bližini občinsko «™-.»£ ^ Jo na območju krajevne skupnosti tudi več kot desH itivj Sekcija A varstvo okolja, k, deluje pr. ' M-v > ^Oferenci SZDL, si jih bo v kratkem ogledala in predlagala C. Zaplotnik Umrla v bolnišnici Ljubljana, 14. maja — V Kli ničnem centru je za posledicami prometne nesreče umrla izraelska turistka Kster Reubeni, stara 73 let. Na Bledu pri avtobusni postaji jo je minuli ponedeljek, 9. maja, povozil Danilo Tomažič z Jesenic. Mopedist izsilil prednost Bled, 14. maju — 23 letni mopedist Damjan Zupan iz Lesc, je povzročil prometno nesrečo v križišču Ribenske in Alpske ceste. Zupan je pripeljal po ne-prednostni cesti in zapeljal v križišče, ne da bi se prepričal, ali je prosta. Po prednostni pa je pripeljal z osebnim avtom Roman Rugelj, star 27 let, doma iz Naklega. Mopedist je trčil vanj in padel, pri padcu pa se je hudo ranil, medtem ko njegova sopotnica ni bila poškodovana. Sumijo, da je mopedist vozil pod vpli vom alkohola. Padel s preobremenjenim mopedom Poslal, 15. maja — Ker je imel na motornem kolesu naloženega preveč tovora, je na poti skozi Puštal izgubil oblast nad vozilom 39-letni Jože Krek, s Svete Barbare. Padel je in z glu-vo udaril ob asfalt. Kljub varnostni čeladi je bil huje ranjen. Pri vožnji so ga ovirale 10-litrske posode z mlekom, ki jih je imel naložene vsepovsod na motorju. Z mopedom s ceste Žiri, 15. maja — Voznica osebnega avtomobila, 26-letna Polonca Kolenc, je v Rakulku obvozila parkiran osebni avto. Tedaj sta nasproti po cesti pri peljala dva motorista. Da ne bi trčila v avto Kolenčeve, sta zapeljala s ceste na travnik. Tam je i6-letni Jure K. zadel v betonski robnik kanala, padel in se hudo ranil. Oče ga je odpeljal v ljubljanski Klinični center. D. Z. Na pomoč! Kranjski poklicni gasilci, ki so se ob požarih in drugih nesrečah že ničkolikokrat odzvali klicu »na pomoč«, tokrat tudi sami kličejo — »na pomoč«, predvsem pa pozivajo k večjemu družbenemu razumevanju in podpori gasilstva in požarne varnosti. Problemov, ki so se jim nakopičili v sedanjih kriznih časih, ni malo. Medtem ko so poklicni gasilci v ostalih republikah organizacijski del sekretariata za notranje zadeve, kjer jim je za dejavnost in opremo zagotovljen denar, so v Sloveniji organizirani kot delovne organizacije, ki morajo tako kot drugi plačevati vse družbene obveznosti. Financiranje torej ni urejeno, nekaj upanja na bolje daje predlog, naj bi tudi pri nus del gasilstva organizirali v okviru enot civilne zaščite. Kranjska gasilska reševalna služba je po minimalnih normativih operativno zasedena le 65-odstotno. Število gasilcev, ki so usposobljeni za posredovanje v požarih in ob drugih nesrečah, se zmanjšuje; problem pa je še toliko večji, ker se zahtevnost intervencij povečuje in ker med mladimi ni zanimanja za gasilski poklic. Razlogov za to je več — razmeroma nizki osebni dohodki, težke delovne razmere, neustrezen način rednega izobraževanja... In tretji problem, ki zaskrbljuje kranjske gasilce, moral pa bi še koga! Slabo so opremljeni za posredovanje v nesrečah z nevarnimi snovmi in za reševanje ljudi iz objektov, kjer so strupeni plini in dim. Pa ne le to: tudi sedanji prostori so za sodobno gasilsko opremo postali pretesni in zastareli. Prostori, v katerih servisirajo ročne gasilske aparate, ne ustrezajo normativom. Delavci, ki polnijo jeklenke s tekočim plinom, pa so celo življenjsko in zdravstveno ogroženi. Je zato nenavadno, daje inšpektor dela izdal odločbo, v kateri zahteva, da je treba prostor urediti ali prenehati z dejavnostjo? C. Zaplotnik Vlamljal v nedograjene hiše Kranj, 13. maja — 38-letni Agan Vukalič iz Tržiča si je za vlomilske podvige izbiral v glavnem nedograjene stanovanjske hiše na tržiškem območju. V Lešah je iz ene od takih hiš odnesel motorno žago, v Kovor-ju iz gradbene barake motorno žago, hlače in pol litra žganja, iz hiše v naselju Stegne je odpeljal kubični meter opaža, v Lešah je izmaknil električni vrtalni stroj-ček, s podstrešja stanovanjske hiše v Tržiču vrtalni stroj... Jemal je predvsem vrednejše predmete, jih prodajal, denar pa zapravljal v glavnem za nakup pijače. Alkohol je tudi sicer igral v njegovem življenju zelo pomembno vlogo. Ko se je pred petimi leti razvezal, se je vdal pijači in neurejenemu življenju, to pa ga je tudi privedlo na kriva pota. Doslej je bil že trikrat obsojen, nazadnje lani, ko mu je kranjsko sodišče izreklo enotno kazen eno leto zapora. Vukalič je na glavni obravnavi (kot že prej pred preiskovalnim sodnikom) vse vlome zanikal, vendar pa sodišče njegovemu zagovoru ni verjelo, saj skorajda ni verjetno, da bi pogrešane predmete našli prav pri njem doma. Izvedenec je sicer ugotovil, da sta prekomerno pitje alkohola in poškodbe na glavi vplivale na obtoženca, toda njegove sposobnosti razumevanja in obvladovanja niso bile bistveno prizadete, razen v enem primeru (pri vlomu v Kovorju). Sodišče je Vukaliča obsodilo na tri leta in deset mesecev zapora, pri čemer je upoštevalo tudi kazen, ki mu je bila izrečena lani. Ker je nevarno, da bi zaradi vdanosti alkoholu še nadaljeval s kaznivimi dejanji, se bo moral med prestajanjem zaporne kazni zdraviti tudi zoper alkoholizem. Fikret Nanič in Tržiča, ki je od Vukaliča kupil opaž po smešno nizki ceni in bi že iz tega lahko sklepal, da je ukraden, mora plačati 200 tisoč dinarjev kazni. Zakaj so poginile ribe Radovljica, 13. maja — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so ugotovili, na Višjem sodišču v Ljubljani pa potrdili, da je 49-letniobrtnik-galvanizer Janez Rajgelj iz Krope kriv za pogin rib v Kroparici in v Lipnici (kamor se izliva Kroparica) junija predlani, ker je spustil v vodo večjo količino strupenega srebrove-ga cianida. Sodišči pa sta se razhajali v kazni: v radovljiški enoti so Raj-glja obsodili na tri mesece zapora, drugostopenjsko sodišče pa je zaporno kazen spremenilo v pogojno (s preskusno dobo tri leta). Ker so ribe poginile v bližini tovarne Iskra Lipnica, skoraj dva kilometra proč od delavnice, se je Rajgelj zagovarjal, da je vodo zastrupil nekdo v neposredni bližini, vendar pa je strokovni izvedenec pojasnil, da so ribe bežale po strugi pred nevarnostjo, za tovarniškim jezom pa jim ni bilo več rešitve. Tudi drugi izgovor, da je vodo zastrupil nekdo iz Kamne gorice, ni bil prepričljiv. Miličniki so namreč s poizvedovanjem ugotovili, da to ni res, pa tudi sicer v potoku Kamenščica niso bile opazne nobene spremembe. Kot sta povedala predstavnika ribiške družine, so poginile vse ribe od sotočja do jezu in da se je stanje v potokih normaliziralo šele mesec ali dva po zastrupitvi. Sicer pa bodo ribiči odškodninski zahtevek še uveljavljali. Višje sodišče se je odločilo za omilitev kazni zato, ker naj bi temeljno premalo upoštevalo olajševalne okoliščine (dosedanjo nekaznovanost in skrb za otroka); ocenilo pa je tudi, da ni mogoče šteti za oteževalno okoliščino tega, da se v zadnjem času veliko opozarja na probleme onesnaževanja okolja. Praznovanje se je slabo končalo Kranj, 13. maja — 30-letni Slavko Brkič iz Tržiča je 14. oktobra 1984 skupaj s prijatelji praznoval odprtje kluba v Celovcu, popil nekaj piva in vina, nato pa se z avtomobilom odpeljal proti Ljubelju. Že na mejnem prehodu mu je miličnik naročil, naj vozilo pusti na parkirišču, vendar pa njegovega navodila ni upošteval, ampak se je odpeljal proti Tržiču. Ker je vozil prehitro, po izjavah prič več kot 90 kilometrov na uro, bil pa je tudi pod vplivom alkohola, ni mogel obvoziti mopedista Janeza Meglica, ki je vozil pred njim. Zbil ga je po cesti, nato pa kljub opozorilu voznika, ki je vozil za njim, odpeljal s kraja nezgode, skril avto ob cesti pri prvem predoru v Bistrici in se peš odpravil do svoje prijateljice. Da se je zavedal, kaj je storil, dokazuje med drugim tudi to, da je o nesreči pripovedoval bratrancu. Kmalu so ponj prišli miličniki, pred nedavnim pa je sedel tudi na zatožno klop kranjskega temeljnega sodišča, kjer so ga obsodili na leto dni zapora in mu za tri leta prepovedali voziti vozila B kategorije. Sodišče je ocenilo, da je nesrečo povzročil iz zavestne malomarnosti. Zavedal se je vinjenosti, a je kljub opozorilu miličnika na mejnem prehodu nadaljeval vožnjo. Med olajševalne okoliščine je štelo časovno odmaknjenost dejanja, to, da je vozil s sposojenim avtomobilom, ki ni bil brezhiben, in da je bil po nesreči prestrašen. Sodba ni pravnomočna. KScJ^SGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 17. maja 1988 Socialistična republika Slovenija OBČINA JESENICE Komisija za delovna razmerja upravnih organov občine Jesenice Komisija za delovna razmerja upravnih organov občine Jesenice razpisuje naslednja dela in naloge v upravi družbenih prihodkov INŠPEKTOR — delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Poleg splošnih pogojev za sprejem mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana višja šola (VI. stopnja) ekonomske, upravne, pravne ali organizacijske usmeritve — 3 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v petnajstih dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, Kadrovska služba. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. SLOVENIJA \SNy\pojdite z nami! 'V" ŽG TTG SLOVENIJATURIST TOZD TURIZEM, LJUBLJANA Pivovarniška 1 Komisija za delovna razmerja TOZD Turizem objavlja prosta dela in naloge Za OE TP Bohinjska Bistrica PRODAJA TURISTIČNIH STORITEV (za določen čas) Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe turistični tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, 1 mesec poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo delovne organizacije, Ljubljana, Pivovarniška 1. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa. O izbiri bomo obvestili vse prijavljene v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. VEZENINE BLED Kajuhova 1 64260 BLED Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o., TOZD Konfekcija Bled, TOZD Pozamenterija Bled in DS Skupne službe objavljajo naslednja prosta dela in naloge: DS SKUPNE SLUŽBE L PLANER - ANALITIK Pogoji: diplomirani ekonomist eno leto delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo TOZD POZAMENTERIJA BLED 1. VEZIIJA II 2 delavki Pogoji: dokončana poklicna tekstilna šola oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe trimesečno poskusno delo 2. MAZANJE STROJEV 1 delavec Pogoji: strojni mehanik oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe 3. VDEVALKA ČIPKARSKIH STROJEV v obratu čipke Vint-gar 2 delavki za nedoločen čas 1 delavka za določen čas (za čus nadomeščanja delavke nu porodniškem dopustu) Pogoji: dokončana poklicna tekstilna šola oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe trimesečno poskusno delo TOZD KONFEKCIJA BLED 1 PRODAJALEC I - 1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: dokončana 3 letna trgovska šola oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe eno leto delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo Interesenti naj svoje prijave pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Vezenine Bled, Kajuhova 1, Bled. KOM PAS JUGOSLAVIJA Cankarjeva 2 64260 BLED Komisija za delovna razmerja TOZD KOMPAS HOTELI BLED objavlja prosta dela in naloge: VODJA STREŽBE v hotelu Kompas Ribno Nt »CM VRATAR v hotelu Kompas Ribno POGOJI: 1. V. stopnja gostinske smeri (natakar), tečaj za spremljanje stroke, znanje enega tujega jezika aktivno in dva pasivno, tri leta delovne dobe, izpit iz higienskega minimuma. 2. IV. stopnja turistične smeri, pasivno znanje enega jezika, delovne izkušnje šest mesecev. Prošnje z dokazili sprejema kadrovska služba Kompas hoteli Bled, Cankarjeva 2, v 8 dneh od objave. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, Cesta JLA 2 oglaša prosta dela in naloge: ZA TOK RADOVUICA DVA KMETIJSKA ali VETERINARSKA TEHNIKA ali KME-TIJCA za delo v živinoreji na obratu BLED Poseben pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik. ZA TOZD MESO IZDELKI ŠKOFJA LOKA EKONOMSKEGA ali KOMERCIALNEGA TEHNIKA za kontrolo dokumentacije v DE Skladišče Kranj Posebni pogoji: 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev strokovne izobrazbe sprejema splošno kadrovski sektor M — KŽK Gorenjske Kranj, Cesta JLA 2, v 8 dneh po objavi. Za šolsko leto 1988/89 razpisuje naslednje kadrovske štipendije: ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ 2 kmetij ca 1 gozdarja 1 kmetijskega mehanika 1 predelovalca živil rastlinskega izvora ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 2 prodajalca (za živila) ZA TOZD MESO - IZDELKI ŠKOFJA LOKA 3 živilske tehnike 5 mesarjev Prijave na obrazcu Vloga za uveljavljanje socialno — varstvenih pravic, skupaj s prilogami (kot je bilo objavljeno v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v DELU), sprejema splošno kadrovki sektor, na Cesti JLA 2 v Kranju, do 15. julija 1988. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj objavlja prosta dela in naloge: ZA NEDOLOČEN CAS 1. DVEH UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri matematika ali pedagoške smeri matematike s fiziko, visoka izobrazba teoretične ali uporabne smeri matematike, visoka izobrazba katerekoli smeri fizike, kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, gradbeništva ali geodezije 2. UClTEUA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoji: visoka izobrazba dvopredmetne študijske smeri iz nemškega jezika in opravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika in književnosti 3. PRIPRAVLJALKA ŠOLSKIH MALIC Pogoji: srednja izobrazba - kuhar ZA DOLOČEN CAS - za šolsko leto 1988/89 1. UClTEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARJA Pogoji: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti 2. UClTEUA EKONOMSKIH PREDMETOV Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri 3. UČITEIJA SAMOUPRAVIJANJA S TEMELJI MARKSIZMA IN ZGODOVINE Pogoji: visoka izobrazba iz zgodovine ter končan program za izpopolnjevanje 4. UCITEIJA POZNAVANJA BLAGA Pogoji: visoka izobrazba tehnične, biotehnične ali naravoslovne smeri 5. UClTEUA BIOLOGIJE S POZNAVANJEM BLAGA Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri biologija ali biologija - kemija 6. UClTEUA PRAVA IN PISARNIŠKEGA POSLOVANJA Pogoji: visoka izobrazba pravne fakultete. Pisne vloge z dokuzili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj. Informacije lahko dobite po telefonu 084-26-690 ali 064-24-896. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po objavi oglasa. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Komisiju zu delnvnu ruzmerju Komisija za delovna razmerja TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, je na svoji 2. redni seji, dne 5.5.1988 sprejela sklep, da se objavijo prosta dela in naloge in sicer: VIŠJE MEDICINSKE SESTRE zu določen čus (nadomeščanje med porodniškim dopustom) Pogoji: — končana višja šola za zdravstvene delavce - smer za med. sestre — uspešno opravljen strokovni izpit — trimesečno poskusno delo — aktivno znanje slovenskega jezika OPOMBA: STANOVANJA NI!!! Kandidati naj svoje prošnje oddajo v 8 dneh, na naslov TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 64220 Škofja Loka, s pripisom Komisija za delovna razmerja. gorenjski tisk Moše Pijadeja 1, p.o. 81 64000 KRANJ POSTANITE NAŠI ŠTIPENDISTI! Mladi, nadarjeni, ambiciozni, delovni, kreativni... BODOČI — diplomirani inženirji računalništva — diplomirani ekonomisti — diplomirani inženirji strojništva — diplomirani oblikovalci — grafični inženirji — grafični inženirji — grafični tehniki — naravoslovno matematični tehniki Želite prispevati svoj delež k nadaljnjemu razvoju Gorenjskega tiska? Povežite vaše sposobnosti z našimi potrebami - postanite naši štipendisti! Želene informacije daje in prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije do 15. julija 1988. © metalka METALKA LJUBLJANA TOZD TEHTNICA ŽELEZNIKI Na plavžu 79 64228 ŽELEZNIKI RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za odprodajo: OSEBNI AVTOMOBIL znamke VVARTBURG TOURIST Std Delovna prostornina 992 ccm, letnik 1981, nevozen Izklicna cena 700.000 din Prometni davek plača kupec v občini stanovanja v 15 dneh po kupovini. Licitacija bo v petek, 20.5.1988, ob 14. uri pred TOZD Tehtnico. Ogled avtomobila je 1 uro pred licitacijo. Varščina 10% se vplača pred licitacijo. Avtomobil se bo prodal po načelu — ogledano — kupljeno. Iskra Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, p.o. Odbor za kadrovske zadeve in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge: 1. POMOČNIKA GIAVNEGA DIREKTORJA ZA KAKOVOST Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične smeri — aktivno znanje enega tujega jezika — poznavanje sistema kakovosti v skladu z mednarodnimi in nacionalnimi standardi — delovne izkušnje na področju operacionalizacije sistema kakovosti 2. VODJA PLANIRANJA PROIZVODNJE ZA PODROČJE SKUPNIH DEJAVNOSTI - DE M KI) Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske usmeritve — vsaj dve leti ustreznih delovnih izkušenj 3. ADMINISTRATORJA MREŽE OSEBNIH RAČUNALNIKOV ZA PODROČJE MALIH KOMUTACIJSKIH SISTEMOV Pogoji: — dipl. ing. računalništva, ki bo načrtoval in realiziral mrežo osebnih računalnikov, povezano z Ehternet mrežo in skrbel za vse aplikacijsko pakete. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, Kranj. OBRTNA ZADRUGA JESENICE, p.o. I (lai na 8 64270 JESENICE Na podlagi sklepa razpisne komisije z dne 5.5.1988 Obrtna druga Jesenice, objavlja prosta dela in naloge IPO DIREKTORJA ZADRUGE /a dobo 4 let aH Pogoji: — visoka šolska izobrazba ekonomske, upravne, pravne tehnične smeri — višja šolska izobrazba ekonomske, upravne, pravne ali tehnične smeri in 3 letu delovnih izkušenj na vodstvenih oprfl vilih v gospodarstvu , — srednja šolska izobrazba in najmanj 10 let prakse na voO stvenih delih v gospodarstvu da ima ustrezno politično razgledanost, organizacijske SP° sobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja — da ni v kazenskem postopku — da mu ni bilo prepovedano opravljanje takega dela da ni ovir po 511.členu ZZD Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju P0^0}^; ter kratkim opisom o opravljanju dosedanjih del na rasi Obrtna zadruga Jesenice, za razpisno komisijo, Udarna 64270 Jesenice. Hok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandiduti bodo obveščeni o izboru najkasneje v roku Jft po izteku roku za prijavo. Torek, 17. maja 1988 OBVESTILA, OGLASI. 13. STRAN GLAS AVTO ŠOLA pri DELAVSKI UNIVERZI TOMO BREJC KRANJ vpisuje kandidate v — tečaj cestno prometnih predpisov vpisali bomo 35 kandidatov — tečaj praktične vožnje vpisali bomo 20 kandidatov Prijave sprejemamo do 21. maja. Podrobnejše informacije dobijo kandidati ob vpisu. f -H t POTRKAJTE NAVRATA JELOVICE in izvedeli boste za ugodnosti: - 10% popust za plačilo z gotovino - 6-mesečni kredit, 20% polog in 20% obresti ~ pri večjem nakupu oken, polken, rolet, vrat in lesenih oblog pa še brezplačen prevoz do 100km in še kaj... Vrata naalh prodajnih mest so na široko odprta za vas: SiJELOVICA jjjkofla Loka, Murska Sobota, Nova Gorica; Zagreb, Osijek, Nova Gradiška, PulJ, Crikvenica, Zadar, Šibenik, opllt, Sta,ra Pazova, Beograd, Požarevac, VaJJevo, Kragujevac, Zaječar, Dečanl, N1S, Peć, Priština, Banja Luka, Sarajevo, Capina, Bar, Skopje. IZBR4LI SOZMflS ETIKETA Industrijska ul. 6 64226 ŽIRI DO Etiketa Žiri razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še pogoj: — da je diplomirani pravnik s 4 leti delovnih izkušenj v vodenju strokovnih služb. Obenem DO ponovno razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili: VODENJE FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še pogoj: — da je diplomirani ekonomist s 4 leti delovnih izkušenj v vodenju strokovnih služb. Kandidata morata s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socializma in ustvarjalno razvijati samoupravno in socialistične družbeno — ekonomske odnose, obenem pa mora imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti. Kandidata za navedena dela in naloge bosta imenovana za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v osmih-dneh po objavi, s pripisom — za razpis. Vse kandidate bodo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. Vabimo vas na praktični PRIKAZ POLAGANJA STENSKIH TAPET vela JUTRI, 18/5 - 1988, dopoldan od 9. do 12. ure In popoldan od 15. do 18. ure. •flsTRfll Blagovnica Kranj KOMPAS XJGOSI A' KOMPAS RIBNO r Crispy bogastvo celega zrnja Crispy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih. Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati Torej je v Cri-spy izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja Naučite se začeti dan s Cnspy izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade Tisti, ki bodo prej dojeli, da |e Crispy zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prei izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa. Cnspy izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam m lahkim večerjam Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri Izpraznjenih škatel ne zavrzite1 V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite tjubliana, TOZD Mlin. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal Se priporoča. EVERGREEN, JAZZ IN BLUES za ples ali poslušanje vsako sredo, četrtek petek m soboto v mesecu maju s kvartetom Andreja Arnola od 21. do 2. ure. vstop prost, cene zmerne Kaj pa tenis? Vabljeni na 5 imenitnih teniških igrišč, kjer vas pričakujejo učitelj tenisa in soigralci! V MAJU - V HOTEL KOMPAS RIBNO! tel. 78-340, 78-661 O SLOVENIJALES SORA Kpvinotehna Dr»evl so vse toplejši. Zato pohitite v blagovnico FUŽINAR Jesenice, kjer imajo veliko iz-*J'r° ražnjev In hladilnih torb. Raženj dobite že za 15.800 din, hladilna torba na sliki pa »tane 120.760 din. salon pohištva V MEDVODAH UGODNO Tovarna pohištva SORA Medvode ponuja kupcem v svojem salonu nove usluge: — predelave in dodelave standardnih programov — izdelovanje pohištva po naročilu (stanovanjska oprema in oprema lokalov) — izdelava načrtov za notranjo opremo — svetovanje — popust za gotovinska plačila nekaterih rednih programov — 25 % — brezobrestna prodaja pohištva v 4 obrokih — 6 obrokov — 15 % obresti Obiščite nas v našem salonu pohištva v Medvodah! Odprto vsak dan do 19. ure, ob sobotah od 8. do 19. ure Slovenijales SORA -61215 Medvode, tel: 061-611-327 - Slovenijales SORA -61215 Medvode, tel.: 061-611-327 - Slovenijales SORA -61215 Medvode, tel.:061-611-327 / OBVESTILA, OGLASI Torek, 17. maja 1988 NARAVNO ZDRAVILIŠČE TRIGLAV 64281 MOJSTRANA Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja Naravno zdravilišče TRIGLAV Mojstrana razpisuje prosta dela in naloge: 1. KV KUHAR 1 delavec delovno razmerje se sklene za nedoločen čas 2. PKV KUHAR 1 delavec delovno razmerje se sklene za nedoločen čas 3. KV EKONOM, VZDRŽEVALEC delovno razmerje se sklene za nedoločen čas 4. KV ali PKV NATAKAR 1 delavec delovno razmerje se sklene za določen čas (od 1.6. do 30.9.) POGOJI: Pod točko 1 in 2 — končana V. oz. IV. stopnja usmerjenega izobraževanja smer kuhar — zaželena je delovna praksa, opravljen higienski minimum in znanje slovenskega jezika — nastop dela je možen takoj Pod točko 3 — končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja: vodovo-darji, mizarji, ključavničarji in podobni poklici — 1 leto delovnih izkušenj in znanje slovenskega jezika — nastop dela je možen takoj Pod točko 4 — končana IV. ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja smer natakar — zaželena delovna praksa — obvezno znanje slovenskega jezika ter opravljen higienski minimum Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: Naravno zdravilišče TRIGLAV Mojstrana, Savska c. 2 - komisija za delovna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. EXOTERM KRANJ Odbor za delovna razmerja kemične tovarne Exoterm Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOG - KONSTRUKTER Pogoji: dipl. ing. strojništva (VII. stopnja) in tri leta delovnih izkušenj ali ing. strojništva (VI. stopnja) in pet let ustreznih delovnih izkušenj 90 dnevno poskusno delo 2. ORGANIZATOR INFORMATIKE Pogoji: dipl. ing. matematike (VII. stopnja) ali dipl. organizator informatik (VII. stopnja) ali dipl. ing. elektrotehnike — smer računalništvo (VII. stopnja) tri leta ustreznih delovnih izkušenj 90 dnevno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: kemična tovarna Exo-term Kranj, Struževo 66. Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po prenehanju zbiranja prijav. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb Komisija /.a delovna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODENJE SEKTORJA ZA UREJANJE GOZDOV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola gozdarske smeri — 5 let delovnih izkušenj 2. VODENJE AOP SEKTORJA Kundidati morajo poleg splošnih pogojov, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola gozdarske, ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj n.sol.o., Delovna skupnost skupnih služb, C. Staneta Žagarja 27, Komisija za delovna razmerja -v roku 15 dni po objavi. ALPETOUR Titov trg 4/b 64220 Škofja loka SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlag skle pa delavskega sveta TOZD Mehanične delavnice Škofja Loka dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD MEHANIČNE DEIAVNICE Poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidat pošlje v 8 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: SOZD Alpetour, kadrovski sektor Škofja Ijoka, Titov trg 4/b z oznako - za razpisno komisijo. Delavski svet se bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. Izvršni svet skupščine občine Kranj na podlagi 37. in 38. člena pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanjskih posojil in kadrovskih stanovanj v občini Kranj (prečiščeno besedilo z dne 14/4 — 1987) ter sklepa 101. seje izvršnega sveta SO Kranj z dne 11/5 - 1988 RAZPISUJE natečaj za dodelitev kadrovskih stanovanjskih posojil v občini Kranj v letu 1988 I. Razpoložljiva sredstva za kadrovska stanovanjska posojila znašajo 13.000.000 din II: Pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila Pravico do kadrovskega stanovanjskega posojila imajo voljeni in imenovani funkcionarji v državnih organih in družbeno — političnih organizacijah, ki stalno prebivajo v občini Kranj ali se nameravajo zaposliti in prebivati v občini Kranj. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka imajo pravico do kadrovskega stanovanjskega posojila tudi drugi strokovni in javni delavci, ki poleg strokovnosti in organizacijskih sposobnosti — s svojim delom prispevajo k razvoju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja, h krepitvi bratstva in enotnosti, uresničevanju enakopravnosti narodov in narodnosti ter k ustavnosti in zakonitosti, — prispevajo k razvijanju kolektivnega dela in odločanja ter osebne in skupne odgovornosti, — z osebnim vedenjem uživajo zaupanje in ugled v okolju, v katerem živijo in delajo, in so po oceni izvršnega sveta v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri OK SZDL potrebni ali zaslužni za družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj občine Kranj in širših družbenopolitičnih skupnosti. Prosilec nima pravice do stanovanjskega posojila, če že ima rešen stanovanjski standard v skladu z določili pravilnika. Dodelijo se le stanovanjska posojila, ki so višja od štirikratnega povprečnega mesečnega OD v SRS preteklega leta. III. Postopek za vložitev zahtevkov Prosilci vložijo zahtevek v pisni obliki ne glede na morebitna predhodna zaprosila v 15 dneh po objavi tega razpisa pri Sekretariatu IS in SO Kranj. Prosilci vložijo zahtevek neposredno ali priporočeno po pošti. Za strokovnjake in javne delavce po drugem odstavku točke II. tega razpisa vloži obrazložen zahtevek zainteresirani državni organ, druga organizacija ali skupnost po sklepu njenega pristojnega organa. Zahtevek mora vsebovati: — osebne podatke prosilca (ime in priimek, starost, poklic in dela, ki jih opravlja, velikost družine), — podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah, — podatke o socialnem in zdravstvenem stanju prosilca in članov njegovega gospodinjstva, — podatke o sodelovanju v NOV, — podatke o delovni dobi, — višino zaprošenega posojila in namen uporabe, — predračunsko vrednost gradnje ali rekonstrukcije oziroma kupnine s podatki o velikosti stanovanja ali stanovanjske hiše ter druge potrebne podake, ki so pomembni za odločanje o posojilu oziroma rešitvi stanovanjskih potreb prosilca, — podatke o drugih sredstvih, s katerimi bo razpolagal prosilec (lastna udeležba, bančna posojila, udeležba drugih organizacij), — podatke o povprečnem osebnem dohodku v preteklem letu, — podatke o obstoječih obveznostih (dolgoročnih in kratkoročnih) prosilca in njegovih družinskih članov. Zahtevku je treba priložiti vso dokumentacijo, s katero se dokazuje in potrjuje resničnost zahtevka (gradbeni načrti, kupne pogodbe, dokazi o lastnih in drugih sredstvih). Zahtevkom po drugem odstavku točke III. je treba priložiti tudi natančno utemeljitev organizacije ali organa, ki vlaga zahtevek. Nepopolni zahtevki in zahtevki, ki ne bodo vloženi v roku iz 1. odstavka te točke, pri razpisu ne bodo upoštevani. Prosilci bodo v 30 dneh po izteku razpisnega roka obveščeni o izidu razpisa. SOZD PETROL I.IUHIJANA DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI IJUHLJANA TOE KRANJ Cesta Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA ZA VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK na upravi TOE Kranj Pogoji: administrativni ali ekonomski tehnik 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za določen čas - 6 mesecev, s polnim delovnim časom 42 ur tedensko. Rok za prijave na gornji naslov je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po objavi. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge FINANČNO KNJIGOVODSTVO (vodenja glavni knjige) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano višjo ali srednjo šolo ekonomske usmeri tVC (VI/1 ali V. stopnja) 3 leta delovnih izkušenj na računovodsko - finančnem področju. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim de lovnim časom. Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi; natančnejše informacije daje kadrovska služba (tel.: 25-371 int. 14). Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. IZOLIRKA, industrija izolacijskih materialov, n.sol.o. TOZD JESENICE, proizvodnja izolacijskih materialov 64270 JESENICE, Na haldi železarne Delavski svet razpisuje dela in naloge DIREKTORJA TOZD Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične, ekonomske ali pravne smeri ali da ima z delom pridobljene zmož-' nosti enake stopnje, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnem delu, — aktivno znanje enega svetovnega jezika, — da ima organizacijske sposobnosti in da s svojim delom dokazuje pravilen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo štirih let. Zainteresirane vabimo, da pošljejo svoje vloge z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: IZOLIRKA, Kadrovski oddelek, 61110 Ljubljana, Ob železnici 18, s pripisom - za razpisno komisijo TOZD Jesenice. Vse prijavljene bomo obvestili o izidu v 10 dneh po imenovanju. T O K O S T R Z I C TOKOS TRŽlC, p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE ODDELKA MEHANIČNE DELAVNICE 2. VODENJE ODDELKA BRUSILNICE 3. IZVAJANJE IZVOZNE IN UVOZNE DEJAVNOSTI POGOJI: AD 1: končana srednja strokovna izobrazba strojne smeri ah delovodska šola, nad 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih AD 2: končana srednja strokovna izobrazba strojne smeri ali delovodska šola, nad 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelkih. AD 3: končana višja šola ekonomske ali komercialne smeri (I-stopnja fakultete), nad 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Za vsa navedena dela je poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov TOKOS Tržič, Cankarjeva 9. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ, p.o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 5 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJO GOSPODARSKO - RAČUNSKEGA SEKTORJA Kandidati po tem razpisu morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo (VI. zaht. stopnja) eko* nomske ali komercialne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih oziroma nalogah, ali — da imajo srednjo strokovno izobrazbo (v. zaht. stopnja) ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustrezni" delih oziroma nalogah Kandidati za razpisana prosta dela oz. naloge morajo izp°'" njevati tudi kriterije, določene v 61. členu družbenega dogovO" ra o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj ter ime^1 organizacijsko - vodstvene sposobnosti za opravljanje nave* denih del oziroma nalog. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razp' sanih pogojev, kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in potrdilom, da niso v kazenskem postopku ter da niso t" kaznovani, pošljejo v 15 dneh po objavi javnega razpisa, v z* prti ovojnici na naslov: Vodnogospodarsko podjetje Kranj, ^ ' Muka Vadnova 5, Kranj, z oznako "za razpisno komisijo', l določitev predloga za vodjo gospodarsko računskega se to rja". Nepravočasnih in nepopolnih prijav komisija ne bo upoštev* la. Vlagatelji takih prijav nimajo statusa udeleženca pri razp su. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 40 dneh p° zft ključeni objavi javnega razpisa. DELAVSKA UNIVERZA ..TOMO BREJC" KRANJ Objavlja prosta dela in naloge v Avto-šoli INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE 1 delavec Pogoji: dokončan srednji progrum usmerjenega izobraz nja IV. stopnja r opravljen inštruktorski izpit z veljavnim irištruK skim dovoljenjem Delaven- sklene delovno razmerje za nedoločen čas s P°'° delovnim časom. i P^' Kandidati naj naslovijo prošnje /. dokazih o izpolnjevanj^ gojev v H dneh na naslov: Delavska univerza Tomo *> Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, Kranj. T°rek, 17. maja 1988 15. STRAN (^JSSSSJJ^ISIGLAS lUUOGIASI ^27 960 prejemanje: vsak dan od 7. do 13. Ure torek od 7. do 16. ure *°bota prosto APARATI STROJI ir°dam OBRAČALNIK za seno SIP °e™Peter. Tel.: 46-010 (Urbane) ^REKORDER prodam. Tel. IaŠ™^RACALNIK PAJK, star eno 0 atefanja gora 11, tel.. 42-464 7509 crno-belo TV gorenje, staro 4 int. 25-64 od 15. do 18. ure a___ _7314 Pr°dam enoosni TRAKTOR s priključ-^Te^70.012__7417 Pr°dam novo creina CISTERNO 1700 trsko. z mano črpalko, 10 odstotkov ?e"eje. Milan Habjan, Brode 5, Škofja L°ka 7506 MU^Tr.---x - .------- --" let ffodanT le,a Lavtar, Na Logu 4, Škofja Loka _ 7534 Pr°dam dve leti star barvni TV spremnik iskra. Zevnik, Boh. Bela 100 _7537 ^odam TRAKTOR pasquali, primeren *a manjšo kmetijo. Tel.: 45 446, popoldan__ 7550 Prodam likalni STROJ, znamke si-^ns, dim. valja 85 cm. Tel.: 69-200 _ _7567 ^9odno prodam pralni STROJ rade K°nčar Tel.: 60-182 od 8. do 10. ure is______ • 7568 ^"OJAČEVALEC 2 x 100W, 8 OM z ^oniki 2 x 115 W 4 OME ter gramofon \ garanciji, prodam za 55 SM. Tel.: JM33 7569 ^odarrToBRAČALNIK vogele za TV. i J^jpaj s kardanom. Partizanska pot 3, Mokrica Pr, 7572 25°R-?-7m dve akustični kitari. Tel. 7593 jgHABBENI ???TERIAL Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982. Tel: 75-248, po 20. uri_7529 Prodam GOLF, bele barve, diesel, letnik december 1985. Tel.: 34-177, popoldan 7531 OPEL KADETT 1200 S, prodam, letnik 1977, prevoženih 83.000 km, metalna barva, zelo ohranjen, cena 8 Mio. Mi-lorad Docič, Hrušica 123, Jesenice _7533 Prodam terensko vozilo LAND ROVER, primerno za vlečno službo z hidravlično prikolico. Avto ima merce-des diesel motor in je registriran še celo leto. Tel.: 88-445, po 21. uri 7536 Prodam novo Z 128. Pintar, Praprotno 4_7538 GOLF diesel, star eno leto, prodam. Tel.: 21 -408, popoldan 7539 Prodam poškodovano Z 101, letnik 1977 in novo sprednjo steno, levi zunanji blatnik za Z 101, stari tip. Jože Turk, Matija Čopa 7/a, Bled 7540 Prodam R 18, letnik 1982. Naklo, Kra-kovo 8, tel.:47-545 7544 Prodam JUGO 45, letnik 1982, registri-ran do marca 1989, za 450 SM. Tel.: 23-690_7546 Ugodno prodam DIANO, letnik 1979, ogled popoldan. Benigar, Čirče 26 _7551 Ugodno prodam z vso opremo MZ ETZ 250. Tel.: 51 -236_7552 Prodam R 4, letnik 1978. Tel.: 62-024 _7557 Prodam Z 101, letnik 1974. Golnik 27 _7558 Prodam osebni avto Z 750. Tel.: 74-109 ,_7560 CITROEN GS, letnik 1980, prodam. Ka-petanovič. Grajska 45, Bled 7561 Ugodno prodam APN 6, dodatno opremljen, letnik 1985. Tel.: 81-566, od 15 do 18. ure 7566 Ugodno prodam malo vožen APN 4. Mavčiče 40 7571 Prodam dirkalno KOLO personal, starega 6 mesecev. Tel.: 51 -652 7576 Prodam MOPED APN 4. Tel.: 37-327 __7578 TOMOS ATX 50, prevoženih 250 km, ugodno prodam. Tel.: (065) 75-030, int. 219, dopoldan 7581 Prodam OPEL REKORD, letnik 1967, motor 1971, neregistriran, vozen in okroglo kuhinjsko mizo. Prezelj, Pod-lubnik 152, Škofja Loka 7582 Prodam avto BMW 320 I, letnik 1983. Ogled po 18. uri. Jezerska c. 78/a, Kranj_7583 Prodam KAVVASAKI 1000 RX, letnik 1986. Tel : (064) 83 046_7585 Prodam Z 101, letnik 1978. Pivka 18, Naklo 7596 fcg^Ti kub m prodam.Te., RAZNO PRODAM 7490 ^ bt? mrež R 525 00-6) in cca 100 0dstn.LOnSkega ŽELEZA fi 12 mm, 25 Hra«• cer|eje Ogled popoldan g-^KKranj, Mirtič 7495 r.?dam smrekovo oblogo. I kvaliteta :66-832 >da~nTT 7541 cJ6sl 1 kub. m suhih hrastovih njp ft'de°elina 5 cm Franc janc, Begu S*!!2^!^^ 7554 crn gips plošče", dim 260 x 126 i*ra'vnr'nrierne za pregradne stene ali KO k .° Z,dov in staro strešno OPE ■Wi?brovec Zevnik, Mavčiče 23, 7570 vozim fodam VVARTBURG karavan, letnik l . Registriran do januara 1989 Tr ^jg, Kranj, tel 064/49 037 Tr°dam avto ASCONA 1600, letnik 83 ^34^457, Kranj.___ 7*°806m JUG° 55, l6tnik 1985 Te,e,on S?°™~GOLF JGL september/1982" j^lgdTreven, M. Pijade 48, Kranj 7101 1^am MOTOR MZ 250 ETZ, letnik ^dobro ohranien Tel 25 645 7466 "roda^T^—---- ^rorir~--Tf-----Il^'''en iei.: zd-d4j/4oo br° oh?anK°DO 100 L' letnik 1976. d° °n)ena, garažirana Tel 66 885 7482 ■ letnil«PiQ-,dnam K0MBI ZASTAVA ■m* 1979. Tel.: 74 368, Lesce ^AuPr-____7485 k3 °°0 km R 4' letnik 19M. prevoženih ^°darn "i r£Bi«triran do maja 1989, 23 972 " 500 Tel 22 984 ali rrQdar~7;---___7498 &eir'TrR0EN Gs* 1.2. letnik 1978 ?89' cen« c8ff.8trir«n do 23 januarja Sfe Ce«.5 M'° Daml«n Renko. Ko ^^i^jj 7601 SHtno onrl127 sPec,a". "etnik 1982 z ^d^^Sjel^^ 7504 "65 SVT,750 SČ7ieln7k oktober 1977, I™ registriran) Tel .: 42 734 PrQd^r~——^ 7510 ^str^^V«7"^ 1977. vozen, zidari P'l8tnik 1978 Tel 78780 7515 Prodam eno dvokrilno, tri trokrilna rabljena OKNA in trajnožarečo PEČ ki-perbuseh, po zelo ugodni ceni Kokr ški log 9, Kranj, tel.: 26 040 Prodam otroški športni VOZIČEK ma-rela, znamke chicco Ropret, Janeza Puharja 2, Kranj 7380 Prodam 380 litrsko zamrzovalno SKRINJO in avtoprikolico ter 300 kosov strešne opeke Kikinda, vse po ugodni ceni Tel 62-614_7487 Prodam CIRKULAR trofazni, gare-kim peš. konjski komat. Praše št 24, Mav čiče 7491 Prodam avto prikolico Rogelj, Toma šičeva 8, Kranj 7503 Prodam krmilni KROMPIR Stranska pot 3, Šenčur 7505 Prodam nekaj GOBELINOV in ročno pletem po naročilu Tel 75 009, po 15 uri_7507 Prodam dobro ohranjeno kolo Pony in dvodelno pomivalno korito z odcejal nikom iz nerjavečega jekla Tel.: 75 929, Radovljica 7513 Ugodno prodam kombinirani VOZI ČEK tribuna, košek, nahrbtnik in ležal-ni stolček. Tel.: 21 410_7520 Prodam žensko kolo na 5 prestav, otroško dekliško kolo na 3 notranje prestave in otroški teniški lopar Don nay. Tel : 83 811_7528 Prodam SENO. Podreča 11, popoldan _7532 Moško kolo, popolnoma novo, prodam. Savnik, Gregorčičeva 12, Kranj, tel.: 21-345_7535 Prodam chicco avtosedež in "šponar je" za aumann Tel : 37 261 7542 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Tel.: 67 077, popoldan_7547 Prodam nerabljeno otroško športno kolo in navadno, rabljeno moško kolo. po ugodni ceni. Tel: 61-336 7555 Prodam SENO Tel 80 732 7564 Prodam seno Franc Arh, Grajska 4, Boh Bistrica_7579 Prodam manjše število dobro posne tih VIDEOKASET Tel.: 68 627, zvečer _ 7580 Prodam aluminijasta PLATIŠČA, 2 gu mi semperit 175x13, litorželezno kopalno KAD Avguštin Marko, Reteče 62. škofja Loka 7589 'Oflg-T-r—---__/bit ^an h?,''etnik 1982 Tel : 80 332 r0d~~~~~--^---~_ur* 7511 49o^'8tr,ran V8e leto ™>o)e /°3a^T-^---—7519 ^^^d?mje|_L73jj,0 7524 ik 7521 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAR JA OD po dogovoru Tel (064) 23 143 7245 Planinsko društvo Kranjska gora išče oskrbnika za planinsko postojanko ko ča v Krnici Razmerje je pogodbeno Interesenti, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za opravljanje te de javnosti, naj pošliejo pismene prošnje na naslov Planinsko društvo Kranjska gora 64280 Kranjska gora, p.p. 39. do 31 maja 1988 7546 Kovinostrugarja ali kovinarja za delo na stružnih avtomatih, sprejmem. Šifra: AVTOMATI_7517 Iščemo sobarico in kuharico-mlajšo upokojenko. Tel.: 75-504 7525 ŽIVALI STANOVANJA Mlad zakonski par, brez otrok, nujno rabi sobo ali garsonjero v okolici Kranja. Tel: 34-541_7502 Najamem manjše stanovanje v Kranju. Šifra: ENO LETO 7543 STAN.OPREMA Prodam KAVČ, dva fotelja, mizcio za 230.000 din. Zg. Bitnje 7. Ogled od 16. do 18. ure_7492 Prodam sedežno garnituro in črno-bel TV. Tel: 37-140 ali 25-291_7494 Prodam oranžno kuhinjo, malo rabljeno, cena 100 SM, lahko na dva obroka. Zvirče41, tel.: 57-014, popoldan 7508 Zaradi selitve prodam razno pohištvo ter dva električna štedilnika. Novakovič, Koroška c. 23, Kranj 7556 Ugodno prodam dva HLADILNIKA, eden v okvari, mizo s štirimi stoli, pomivalno mizo, omare za spalnico in dva fotelja. Tel.: 38-740 7587 Prodam sedežno garnituro. Selšek, Valjavčeva 12, tel.: 27-434 7594 POZNANSTVA Iščem žensko za kuhanje in postrežbo. Sem dobrosrčen krojač. Naslov v oglasnem oddelku. 7600 IZGUBLJENO Dne, 6. maja, mi je na poljski poti pri hosti na Primskovem padlo z voza žensko kolo. Pošteni najditelj bo nagrajen! Bizjak, Jezerska c. 39, Kranj 7496 V maju, juniju in juliju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_7132 Prodam KRAVO, 6 mesecev drugič brejo. Zg. Veterno 8, Tržič 7483 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. Tel.: 69-050 7523 PUJSKE, 6 tednov stare, težke od 13-15 kg prodam. Žrnitek, Mencingerjeva 8, Boh. Bistrica 7526 Prodam BIKCA simentalca. Hraše 38, Smlednik 7563 Prodam dva TELIČKA bikca, črno-be-la. Marjan Zaplotnik, Letence 6, Golnik _7565 Prodam nemške OVČARJE, stare 7 tednov in bukova DRVA. Kordež, Jam-nik 15, Kropa, tel.: 50-006_7584 Prodam 14 dni starega BIKCA. Pod-brezje 107, Duplje 7588 —-i- Prodam TELIČKO, staro 3 tedne. Jezerska c. 43, Kranj 7591 Prodam KRAVO s teletom. Primožič, Lom 27, Tržič 7592 Prodam KOZLIČKE za zakol. Voglje 36 _7598 JARKICE, stare 10 tednov, dobite lahko vsak dan Cegelnica 1, Naklo, tel.: 47-226 7599 OBVESTILA ROLETE IN ŽALUZIJE naročite Špiler-jevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_6140 VODOVNO INSTALACIJO NA NOVI HIŠI, kot tudi razne predelave oziroma popravila, vam hitro in kvalitetno izgo-tovi OBRTNIK. Delamo strojno, zato dela potekajo hitro. VSA DELA (do 30. junija!) IZVAJAMO ŠE PO STARIH CENAH! Tel: 28-427 7597 OSTALO KUPIM Špičake betonske, rabljene, 500 ko sov, kupim. Mrak, Kopališka 4, Radovljica_ 7522 V okolici Cerkelj kupim stoječo košnjo mrve. Tel.: 42-791 7573 Kupim 10 dni starega TELETA. Tel.: 68 279 7590 Prodam ZEMLJO. Tel.: 28-884, od 20. ure dalje 7455 Iščemo varstvo za 15 mesečno deklico. Naslov v oglasnem oddelku. 7559 Iščem inštruktorja za angleščino srednjih šol. Plevel, Velesovo 9, Cerklje, tel.:42-496_7577 Iščem inštruktorja matematike za 1. letnik ekonomske fakultete. Tel.: 26-946 7595 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz Sektorja za organizacijo proizvodnje LUDVIK ŽIBERT roj. 1912 Od njega smo se poslovili, v soboto, 14. maja 1988, ob 16. uri na pokopališču v Naklem. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA V 81. letu sfarosti nas je zapustila draga teta ANGELA URBANC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za lep pogrebni obred, govorniku, pevcem iz Goričan in praporščaku. ŽALUJOČI VSI NJENI Zalog, 17. maja 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice in tašče MARIJE BONJŠAK iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Dušanu za lepo pogrebno slovesnost ter pevcem za pesmi. Žalujoči: hčerki Milka, Danica, sinovi Peter, Franc in Drago z družinami Škofja Loka, Bregenz, Dornbirn V SPOMIN Eno leto že v grobu spiš, a med*nami še živiš, k počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo. 1. maja je minilo leto dni, odkar je za vedno odšel od nas dragi mož, oče in stari oče PETER BERTONCELJ Lovrinov ata iz Lajš Ob tej priložnosti se vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Lajše, 1. maja 1988 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, tete in tašče KAROLINE ŠPENDAL upokojenke iz. Orehka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebno se zahvaljujemo sosedi Črv, g. župniku za lepo izrečene besede, delavcem Exoterma ter pevcem in vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Orehek, Mokronog, Ljubljana, Tenetiše, Šenčur, 1988 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica MIRKA NADIŽOVCA roj. 1921 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, organizaciji ZB NOV Naklo, govorniku tov. Janezu Mohorju za poslovilne besede, Pevskemu zboru Naklo za lepo zapete pesmi. Prisrčna hvala zdravnikom in bolniškemu osebju Bolnišnice na Golniku in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za njegovo zdravljenje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali lepo cvetje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! ZAHVALA Zaprla za vedno je trudne oči, zdaj v zemlji domači mirno naj spi. Ob smrti naše ljube mame FRANČIŠKE ČESEN Čopove iz Sp. Brnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo k zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Pevcem za zapete žalostin-ke, ribičem in gasilcem za poslednjo čast in poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni smrti moža, očeta, dedka FRANCA UREVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in njegovim nekdanjim sodelavcem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Černetu za dolgoletno zdravljenje, Psihiatrični bolnici Begunje in PTT Radovljica za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi bratom Zupan za lepo petje in g. župaiku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Radovljica, Begunje, 9. maja 1988 mali oglasi tel. 27960 Obisk pri gorenjskih protiletalskih enotah teritorialne obrambe v Pulju S topovi ria leteče cilje Rt Kamenjak pri Pulju, maja — Za prenekaterega od okrog 130 pripadnikov protiletalskih enot teritorialne obrambe Gorenjske je devetdnevno urjenje v protiletalski obrambi na Rtu Kamenjak pri Pulju pred dnevi pomenilo pravzaprav ognjeni krst. To je bila praktična seznanitev in preizkus usposobljenosti, če bi se pripadniki protiletalskih enot resnično morali spopasti z napadalci iz zraka. Vsakih pet let pridejo enote protiletalske obrambe teritorialne obrambe na vrsto za praktično usposabljanje v Pulju. Pripadniki gorenjskih protiletalskih enot so se na to že dlje časa skrbno pripravljali. Odločili so se, da se jih bo iz celotnega sestava udeležilo okrog 130. In za večino, da ne rečemo kar za vse, je letošnje devetdnevno taborjenje in usposabljanje na Rtu Kamenjak pomenilo pravzaprav ogjeni krst. Mnogi med njimi se takole iz oči v oči še niso srečali s protiletalskim topom in dejanskim merjenjem s pravimi naboji na leteči cilj (avion) oziroma letečo tarčo, ki jo je le —ta vlekel 800 do 1200 metrov za seboj. > Pa tudi za tiste, ki se niso takole prvič srečali z letečimi cilji, je bilo tokratno usposabljanje svojevrstna novost. Prvič so namreč preizkusili, kako deluje njihovo novo orožje in sicer protiletalski top 20 mm/l. Že za sam začetek, bi lahko rekli, da je bil takšen, kot v pravih izrednih razmerah. Ko so prišli na Kt Kamenjak, so si najprej morali postaviti tabor in Doskr-beti za vse tisto, kar sodi v nekaj dnevno bivanje (taborjenje) v naravi. Dobršen del vse potrebne opreme (vključno z električim agregatom, kuhinjo, kurjavo, hrano, šotori...) so pripeljali s seboj. Nato so nekaj dni vsak dan skrbno spremljali nalete letal, ki so za seboj vlekla tarče, na katere so merili pripadniki drugih enot protiletalske obrambe, kar je bilo seznanjanje s terenom in nekajdnevno preizkušanje teorije v praksi. Obiskali smo jih konec minulega tedna, ko je za vse po nekajdnevnem lepem vremenu nastopil odločilni trenutek: čeprav so oblaki pritiskali k tlom in se je ponujal dež, močan veter pa je nosil prah. to ni zadržalo letala, ki je za seboj vleklo tarčo. V čakanju in po opravljeni nalogi je stekel tudi pogovor. 20 let Društva za pomoč duševno prizadetim iz Kranja Skrb za one, ki za vselej ostanejo otroci Kranj, 14. maja — Bolečina in obup sta prevelika za eno samo življenje, ko se rodi prizadet otrok, je dejal govornik na sobotni prireditvi ob 20-letnici Društva za pomoč duševno prizadetim, predsednik Romano Grgorinič. Zato je neprecenljivo, da .starši niso sami, da jih skupaj s strokovnjaki, simpatizerji, prijatelji druži društvo in jim pomaga, da se s prizadetim otrokom laže prebijajo skozi življenje. Na priložnostni razstavi in slovesnosti ob dvajsetletnici so prikazali različne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo prizadeti otroci. Prireditev je izžarevala vedre, po mladne tone, vendar je bilo čutiti srb, ki gloda starš«' m druge, ki delajo s prizadetimi, kakšna bo kljub vsej skrbi prihodnost njihovih varovancev. Če polistamo p<, kroniki društva, je očitno,-da je veliko delalo in v skrbi za duševno prizadete tudi veliko doseglo. Za otroke, ki niti v posebni šoli niso obvladovali programa, so v začetku 70-ih let ustanovili oddelek za delovno usposabljanje, kmalu zatem je iz sredstev samoprispevka zrasla nova šola s prilagojenim programom. Sredi minulega desetletja so ustanovili tudi prvi predšolski oddelek za zmerno duševno prizadete, tedaj se je rodila misel na delavnico pod posebnom pogoji, ki pa je beli dan uzrla šele leta 1980. Pač pa so že tedaj gojili kooperantske stike s kranjskimi delovnimi organizacijami, da bi zagotovili delo /a delavnico. Ta čas je bil osnovan tudi razvojni oddelek za cerebralno motorično prizadete otroke, ki se je kasneje preselil v vrtec na Planino. Po 10 letih dela je imelo društvo okoli 200 članov, danes jih je še enkrat toliko. Delu s starši, prizadevanju za ustanovitev delavnic, zaposlovanju absolventov šole s prilagojenim progru mom, je šla največja skrb društva. Zasluge ima tudi pri sofinanciranju šole v naravi, za obiske tistih prizadetih oseb, ki niso vključeni v nobeno vrsto usposabljanja ali Ob 20 letnici društva za pomoč duševno prizadetim so nastopili tudi otroci i/, osnovne šole Helene Puhar. Foto: G. Sinik izpolnjeni: i/gradnja novih delavnic pod posebnimi pogoji kot prizidek k osnovni šoli Helen Puhar (obljubljen za to srednjeročno ob dobje) m domsko varstvo prizadetih. Dnevno varstvo, kot upajo, bo- Poleg otrok iz Osnovne šole Helene Puhar in Oddelka za delovno usposabljanje so na proslavi sodelovali še: bratje Zupan iz Tržiča, kantavtor Kojan Rakovec, citrarka Tinka Polanec in napovedovalec Zvone Krznar. Nastopajoči so se odrekli honorarju. Tehnika za okolje Ljubljana, 16. maja — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes odprli 10. mednarodni sejem — razstavo Tehnika za okolje ENV YUG 88, na kateri sodeluje 110 razstavljalcev iz Jugoslavije, nekaj jih je iz evropskih dežel, nekaj celo z Japonske. Pripravili bodo več posvetovanj, okroglih miz in prikazov čistilnih naprav. Okroglo mizo o informatiki v ekologiji bo v sredo, 18. maja, pripravila Centralna tehniška knjižnica iz Ljubljane. M. V. varstva, zaposlovanju, reševanju kratkih stikov z delovnimi organizacijami, kjer so delali prizadeti otroci, pri reševanju stanovanjskih stisk, navezovanju stikov z zdravstvom... Organiziralo je seminarje za starše, doseglo zanje dodatni dopust, neprecenljive vrednosti so informacije, ki jih staršem nudijo strokovnjaki, prav tako društveni člani. Stiske staršev je ublažila tudi ustanovitev varstvenega oddelka za težje in težko prizadete otroke s kombim ranimi motnjami, letu 1981. Znos-neje je tudi od leta 1984, ko je zakon o varstvu odraslih prizadetih oseb tem ljudem priznal status invalida in s tem invalidnino. Zadnje čase je društvo prevzelo tudi skrb zu orgamzucijo prostega časa prizudetih mladostnikov in otrok. Dve želji pu še ostujata ne- ()b 20-letnici društva so zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki dve desetletji izgorevajo za boljši jutri prizadetih otrok, podelili priznanja. Dobili so jih: Anka Zvenik, Antonija Habjan-Križaj, Maks Perkovič, MIlan Hafner, Koma no Grgorinič, Jože Pokoril, Minka Kovač, Slavica Marjančič, Angelca Hode, Stanka Grubc-šič, kolektiv OS Helene Puhar, Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SKS, SIS socialnega skrbstva in Center za socialno delo iz Kranja. do kmalu rešili, saj v Tomšičevi ulici v Kranju nameravajo v tu nu-men obnoviti itarejto hišo. Trajnejše varstvo pa imajo zu zdaj za lila rešeno v pri/.idku kranjskega doma upokojencev, D. Z. Žlebu Vojko Damjan, starešina v poveljstvu tabora: "S terenom, ko smo prišli v Pulj, nismo imeli težav. Hitro smo se znašli in organizirali. Potem pa smo glavno skrb posvetili pripravam na resnično streljanje in pri 28 topovih, ki smo jih pripeljali s seboj, predvsem varnosti. Za ogrevanje, če .tako rečem, smo se pred dnevi že preskusili v streljanju na zemeljske tarče. Prvič smo tokrat preizkusili orožje, ki ga imamo v enotah in ugotovili, da je zelo dobro." Sašo Zupan, komandir iz Kranja: "Vse do danes, ko je prvič na programu pravo streljanje v letečo tarčo, smo vadili ravnanje s topovi, merjenje in poveljevanje na terenu. Čeprav za vse pripadnike enot to ni prvi takšen spopad, niso redki, ki se jih danes loteva svojevrstna trema. Želja, da bi uspeli in pokazali, da znajo, po drugi strani pa tarča, ki se premika s 400 kilometri na uro, seveda naredijo svoje. Ugotavljam, da so posadke vseh topov dobro pripravljene, in Jeseničani, ki so že streljali, mislim, da so se kar uspešno predstavili." Roman Bernard z Jesenic-"Prvič sem na takšnem usposabljanju na Rtu Kamenjak Vsi se dobro počutimo ir pravzaprav je zame to svojevrstno doživetje. Tudi z vremenom do danes nismo imeli posebnih težav. Obiskali pa so nas tudi predstavniki naše in kranjske občine, včeraj pa tudi komandant teritorialne obrambe Slovenije general-podpolkovnik Edvard Pavčič. Igor Logar z Jesenic: "V te dneh smo videli veliko naletov z letali. Nekatere enote so se v minulih dneh pri streT ljanju resnično izkazale, saj jim je uspelo uničiti tarčo-Vsaka enota si tega pravzaprav najbolj želi, čeprav p**" tem pride do zastoja. Mi s© se še posebej posvetili merjenju, in čeprav tarče danes w-smo uničili, upam, da sffl dobro streljali." Uroš Jenko s Kokrice pri Kranju: "Pravzaprav si nisem znal predstavljati, kako bo potekalo to usposabljanje. Priznam, da me je kar malce skrbelo. Zdaj, ko je tako rekoč že vse mimo, sem zelo zadovoljen. Ob dobri organizaciji pa moram še posebej pohvaliti kuhinjo oziroma oba kuharja. Mislim, da smo danes kar dobro streljali, sicer pa imamo jutri še en preizkus..." Mirko Stenovec iz Kranja; Pulju sem bil do zdaj na »T vrstnem usposabljanju ze krat. Mislim, da je bilo P™ šnja leta bolje, ker smo "i ločeni. Sicer pa je glede organizacijo, sodobno °r0.z^ vse veliko drugače. Men' ' da smo za protiletals* obrambo zdaj resnično do" opremljeni in tudi bda tovrstna usposabljanja ob primerni organizira lahko morda tudi za kakšen dan krajša..." t Ognjeni krst so gorenjski pripadniki protilc skih enot teritorialne obrambe minule dni v Pulj1^ tabora iz stalne sestave ♦ nria'ne bro prestali. Kot nam je v nedeljo, po vrnitvi, poV' komandant tabora iz stalne sestave teritort 1)3- obrambe kranjske občine Zvone Rešek, so fantje logo dobro opravili. "V četrtek, smo streljali 10 slabše, naslednji dan, čeprav je bilo vreme še PJ reče) slabše (le da ni tako pihalo) pa je enota podporocnI j| Božiča dobila oceno čista petka. Razbili smo tarC°^-tako poskrbeli, da se je streljanje ta dan končalo-veda pa nas zdaj čaka še temeljita ocena..." ^ A. Mednarodna razstava mineralov in fosilov v Tržiču Veliko zanimanje mladih Tržič, 14. maja — Konec tedna so v Tržiču pripravili že 16. madnarodno razstavo mineralov in fosilov, ki se je je udeležilo 44 tujih in 22 domačih razstavljalcev. Na okoli 1700 kvadratnih metrih razstavnih površin SO obiskovalci lahko občudovali minerale, fosile in nakit iz različnih področij sveta. Kot je ob koncu razstave povedal Mirko Majer, je na razstavo prišlo veČ kot 8 tisoč obiskovalcev, med njimi največ mladih, ki so jih prireditelji še posebno veseli. Ob petkovem odprtju razstave je predsednik komiteja za mednarodne razstave mineralov in fosilov Janez Piškur poudaril, da so tudi številne spremljujoče prireditve ob razstavi plod dolgoletnega in prizadevnega dela /S društvu mineralov in fosilov 1 rzic z najrazličnCJ* .j., znanstvenimi, proizvodnimi in političnimi dejaV*^ jjini. Vsebinska pestrost in razn()''.' ii doma in v tuji programskih zasnov mednarodnih razstav privablja na razstavni prostor veliko strokovnjaK> področja geologije in mineralogije, dijakov in štU tov ter ljubiteljev skrivnostnega sveta^ mineralov*-, Pokrovitelj letošnje razstave je bila EnergO'^jj 5tova delovna organizacija Aluminij iz Mostu'J'1^., se je predstavila s številnimi spremljajočimi '^'f,livarni. Pokroviteljstvo nad 17. razstavo, ki bo drug tO, pa je prevzel GEO zavod iz Beograda. njK V. Stanom' Zabav no in veselo na Bledu — V odlični organizaciji Alpskega kvinteta je bil minulo soboto že drugi večer ljubiteljev narodno-zabavne glasbe v športni dovrani nu Bledu. Poleg godbe na pihala iz Gorij je nastopilo še dvunujst ansamblov, ki so s svojimi nastopi ogreli dlani nekaj tisoč obiskovalcev iz Slovenije, sosednje Avstrije in Italije. Program je i odlomki o Trebušnikovi hoji na Triglav popestril igralec Polde Ribič, pohvaliti pa velja tudi zgledno hitro postrežbo natakarjev blejskega Golfturista. Doma l.i neverjetno zanimanje za Alpski večer (že pred mesecem so razprodali vse vstopnice), je spodbudilo Alpski kvintet, da bodo prihodnje leto prodali tudi »generalko«. — D, S. — Foto: Gora/d Šinik Predavanje o gobah Kranj, 17. maja - Društvo upokojencev iz Kranja vabi svoje člane, zlasti tiste, ki imajo veselje do gobarjenja, da se udeleže zanimivega predavanja o gobah. V sredo, 18. maja, bo ob 17. uri v sejni sobi Društva upokojencev na Tomšičevi 4 v Kranju o gobah preda val priznani gobar Prane Dolenc. Predavanje bo popestreno z barv nimi diapozitivi. s svilanitovim frotirjem na počitnice od 14. - 26. maja v prodajalnah: SU UNION Jesenice, PLETNA Bled, MODA Radovljica, DEKORATIVA Lesce