Alumini Časopis družbe Talum, d. d., Kidričevo, maj 2010, številka 5 s» - A L V* V " ■*! m w Reorganizacija str. 4 • Varilci str. 6 • Intervju str. 10 • Razstava Talumove zbirke str. 14 • Reportaža str. 18 Iz 3-4 vsebine — Aluminij, časopis družbe Talum Naslov uredništva: Talum, d.d. 2325 Kidričevo, Tovarniška cesta 10, telefon: 02 79 95 121, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: darko.ferlinc@talum.si Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov Uredniški odbor: Darko Ferlinc, glavni urednik, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Aleksandra Jelušič, članice ter Srdan Mohorič, član Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Oblikovanje: Darko Ferlinc Avtor naslovnice: Srdan Mohorič Prelom in priprava za tisk: Grafični studio OK, Maribor Tisk: Bezjak tisk, Maribor 3-4 Reorganizacija 6-7 Iz proizvodnje 7 Dnevi energetikov 8 Dan zemlje, Svet delavcev 9 Novičke 10-12 Intervju 13 Vargas-Al 14 Aluminij piše zgodbe 15 Razstava 16 Fotografije meseca 17 Postanki 18-19 Reportaža 20-21 Fotoreportaža 22 Letovanje 23 Križanka Aluminij, številka5, maj2010 UVODNIK Petrovo načelo DARKO FERLINC GLAVNI UREDNIK Ker doma prenavljamo stanovanje, smo bolj ali manj vse knjige pospravili na kupe. Neverjetno, koliko knjig se nabere v nekem kar dolgem obdobju. In za mnoge sploh nisem več vedel, da jih imamo. Tako mi je po dolgem času prišla v roke knjiga, ki sta jo napisala ameriška avtorja Laurence J. Peter in Raymond Hull. Knjiga je izšla že davnega leta 1969 v New Yorku. V originalu nosi naslov The Peter Principle ali prevedeno Petrovo načelo. Knjiga je stara. V Jugoslaviji je izšla leta 1989. Po dolgem času sem jo začel ponovno prebirati in rečem lahko, da je v resnici zelo zabavna. Čeprav je bila napisana že davno, se mi zdi, da je še kako aktualna. Morda se bo v Petrovem načelu našel tudi kdo iz Taluma. Knjiga govori o znanosti, ki se ji reče hierarhiologija. Ne vem sicer, ali je to res kaka znanost, toda to ta hip sploh ni pomembno. Gre seveda za premikanje ali pomikanje po hierarhični lestvici (v katerem koli okolju). Z drugimi besedami, gre za napredovanje v službah, politiki, vojski, policiji, uradih ... Kaj je torej Petrovo načelo ali Petrov princip? Morda malo poenostavljeno povedano, govori Petrovo načelo o tem, da vsak na svoji poti napredovanja (lahko) v nekem trenutku pride na raven svoje poklicne nesposobnosti. Redko sicer naletimo na sisteme, v katerih bi prav vsak uslužbenec dosegel raven svoje nesposobnosti. Vedno pa je treba na neki način upravičiti hierarhijo, ki vlada v nekem okolju. In vedno pridemo do spoznanja, da posle opravljajo tisti uslužbenci, ki še niso dosegli stopnje svoje nesposobnosti. In ti vrtijo kolesa sistema. Nekateri so primerni za napredovanje. Iz kakršnega koli razloga. Najverjetneje zato, ker so dobro opravljali dela na svojih prejšnjih delovnih mestih. Mnogokrat tudi zato, ker so bili vedno zgovorni, vedri, duhoviti. Nekateri so vedno znali poudarjati zahtevnost svo- jega dela in seveda tudi količino. Tudi taki »argumenti« so včasih vplivali na njihovo napredovanje. Kakor koli, Petrovo načelo govori, da je nekdo lahko bil dober na nekem delovnem mestu, ni pa rečeno, da bo dober tudi, ko bo napredoval. Na primer: Nekdo je dober natakar. Zaradi tega napreduje do položaja šefa strežbe. Tam naleti na probleme, ki jih težko rešuje ali pa sploh ne. Pomeni, da je prišel na raven svoje nesposobnosti. Iz knjige: Mnogo kuharjev presoli juho. Več ljudi ko se vrti okoli enega posla, več je možnosti, da bo vsaj eden od njih dosegel raven svoje nesposobnosti. Sposoben kuharski pomočnik, ki je spretno lupil krompir in je napredoval na raven svoje nesposobnosti ter postal kuhar, lahko presoli juho in tako pokvari dobro delo preostalim kuharjem, ki so mu pomagali juho skuhati. Povsod je seveda malo takih, ki se zavedajo svojih sposobnosti in lahko tudi zavrnejo napredovanje ter ostanejo na ravni svoje sposobnosti. Opravljajo torej tista dela, za katera se čutijo sposobne. Dobri sluge torej ne postanejo dobri gospodarji. Najbolj neprimeren način napredovanja je uporaba komolcev. Vsem je tak način zelo dobro poznan. Kdor nima kril, želi uporabiti tudi komolce, da bi poletel. Zelo pomenljiva misel. Seveda to pisanje ni uperjeno v prav nikogar. Ali pa v vse nas. Mogoče je le nastavljeno ogledalo, v katerem se bo kdo prepoznal. Vsakemu posamezniku pa prepuščam, da v svojem okolju (po)išče tiste, ki spadajo v Petrovo načelo. Obljubili smo, da bomo sproti poročali o reorganizaciji Taluma. Predlogi so že dokaj konkretni. Tudi v tej številki bo aktivnosti v zvezi z reorganizacijo pojasnjeval njen vodja Marko Drobnič. Tokrat se nam predstavljajo varilci. Umetniki spajanja različnih materialov. Mojstri svojega poklica. Predstavlja se nam tudi Vargas-Al. V novi luči. Aluminij je povsod. Povsod okoli nas. Uporabljamo ga za tako rekoč vse. Aleksandra Jelušič tokrat govori o tistem aluminiju, ki je bil na Luni. Še pomembnejši pa je njen prispevek o objemih, ki ga je zapisala v tokratni postanek. Na videz nepomembna stvar je še kako važna. Vsaj morala bi biti v teh čudnih časih. Ali nas bo ta kapitalizem res pogoltnil? Intervju smo pripravili z Miranom Jezo, prav nič jeznim sodelavcem iz DE Energetika. Pa še nekaj kratkih novic o dnevih energetike, Vrbovem Logu, razstavi likovnih del iz Talumo-ve zbirke v Majšperku (če je še niste videli, vam močno priporočam, da si jo ogledate), kuhanju haloške kisle juhe. Tudi o seji Sveta delavcev in sindikata na kratko poročamo. Še križanka in zadnja stran, pa smo pri koncu. Pa še nekaj. Začeli bomo oglaševati nekatere naše storitvene dejavnosti. Do sedaj smo to počeli z restavracijo Pan, v prihodnje pa bodo na vrsti tudi drugi. Aluminij, številka S, marec2010 3 REORGANIZACIJA Talum bo organiziran kot koncern ODGOVARJA MARKO DROBNIČ FOTO: GERO ANGLEITNER Govori se o ustanavljanju družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Lahko natančneje poveš, katere delovne enote, službe ali hčere bodo spremenile status? Reorganizacija podjetja ne bo obšla nikogar, kar pomeni, da bomo na osnovi temeljitega pregleda procesov in storitev spremenili status praktično vsem. Mislim predvsem na tisti status, ki je povezan z odgovornostjo ter prispevkom vsakega izmed nas pri doseganju posamičnega in skupnega rezultata. Naj najprej povem, da bo naše podjetje v prihodnje organizirano kot koncern. To pomeni, da se bodo iz družbe matere (Talum, d. d.) izločile določene sedanje delovne enote, ki bodo v sistemu predstavljale hčerinske družbe, katerih deleži bodo v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe Talum, d. d. Znotraj koncerna bodo ostale strateško pomembne in podporne dejavnosti, ki bodo skrbele tako za pomoč novim odvisnim družbam hčeram kot tudi koncernu. Nove odvisne družbe oziroma d. o. o. bodo naslednje: - Talum Aluminij, v katero se bosta združili sedanji DE Anode in DE Elektrolize; - Talum Livarna, v katero se bosta združili sedanji DE Gnetne zlitine in DE Livarske zlitine, vključno z obratoma za skladiščenje in mehansko predelavo odpadnega aluminija; - Talum Rondelice, kamor se bo prenesel proces iz sedanje DE Rondelice; - Talum Izparilniki, kamor se bo prenesel proces is sedanje DE Izparil-niki; - Talum Ulitki, kamor se bo prenesel proces iz sedanje DE Ulitki; - Talum Servis oziroma Talum Storit- veni inženiring, kamor se bodo prenesli procesi iz sedanje DE Vzdrževanje; k njim se bo pripojil še del procesov, vezanih na sedanjo DE Promet, predvidoma z nekoliko drugačno organiziranostjo v smislu logistike (logistično združevanje skladišč in skupnih transportnih sredstev zaradi iskanja sinergij ter racionalizacije in optimizacije logističnih poti), ter del procesov, ki so vezani na DE Energetika; - Talum Laboratorij oziroma Talum Inštitut za preiskave materialov in okolja, kamor se bo prenesel proces iz sedanje DE Kontrola kakovosti, OE Laboratorij, ki se mu bodo deloma pripojili še procesi, vezani na OE Laboratorij meril iz DE Energetika. Gledano z vidika koncerna oziroma Taluma, predstavlja vsaka odvisna družba zaključen proces s svojim poslovnim izidom. Za vsak proces bo oblikovan tim, ki bo obvladoval ključna poslovna področja (nabava, prodaja, finance, proizvodnja, razvoj) in zanje tudi odgovarjal; vodja (direktor) bo odgovoren za odločitve v timu in posledično za poslovne učinke. Nekateri člani tima (poslovne funkcije) bodo formalno pripadali strokovnim službam v okviru koncerna, ker se bodo tako ohranile sinergije, predvsem s strokovnega vidika. Odločanje oziroma soodločanje direktorja pri vseh parametrih, ki vplivajo na poslovni izid posamezne odvisne družbe, pa bo nujen in obvezen pogoj za opredelitev njegove odgovornosti za poslovni rezultat. Zakaj je ustanavljanje družb dobro? Z ustanavljanjem odvisnih družb ter povezovanjem določenih procesov iz različnih delovnih enot želimo najti dodatne sinergije za doseganje dodat- ne racionalizacije teh procesov in predvsem postopkov, ki so danes neoptimalno zastavljeni, morda celo predimenzionirani. Pomembno prednost pri ustanovitvi teh d. o. o. vidimo v jasni opredelitvi odgovornosti za poslovni, ne samo proizvodni rezultat - s tem bodo namreč določene vloge lastnikov procesov oziroma direktorjev teh družb in tistih, ki jim bodo pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Vloge servisnih oziroma podpornih funkcij bodo zagotovljene iz koncerna izključno na osnovi storitev, s čimer bodo postavljeni jasni ekonomski odnosi med posameznimi družbami in vsemi podpornimi funkcijami. Kaj bo s »preostankom« Taluma -koncernom (službe, storitve ...)? Kakšno vlogo bo imel Talum? Ali bo lahko vplival na poslovanje družb in koliko? Koliko bodo družbe vplivale na Talum kot koncern? Kot je bilo že povedano, bodo sedanje službe opravljale predvsem storitve za nove odvisne družbe, kar pomeni drugačen način delovanja njih samih in Taluma kot celote. Vlogo sedanjih služb Taluma, jutri pa podpornih storitev za družbe in koncern vidim predvsem v smislu zagotavljanja strokovnih, hitrih, učinkovitih in tržno naravnanih storitev za nove d. o. o. povsod tam, kjer jih bodo ti potrebovali. Talum kot koncern pa mora ostati močan in prepoznaven, saj lahko le tako kar najbolje podpora vse svoje družbe, in to ne samo pri zagotavljanju strateško pomembnih surovin in ener-gentov, temveč tudi vseh storitev, ki si jih družbe zaradi svoje »majhnosti« ne bi mogle zagotoviti same. Seveda bo Talum kot koncern s svojo strategijo in usmerjanjem vplival na cilje posameznih d. o. o., jih določal ter tako skrbel za uravnovešanje in poslovanje koncerna kot celote. Nikakor pa jih ne bo zaviral pri njihovih aktivnostih, usmeritvah in težnjah po njihovi nadaljnji rasti. Prav to je namreč eden izmed osnovnih ciljev reorganizacije podjetja. Nekatere družbe, ki že doslej kot DE niso delale dobro, najbrž tudi naprej ne bodo. Kaj se pričakuje? Koliko časa imajo, da bodo postale popolnoma samostojne in bi jih v primeru slabega poslovanja »ukinili«? Aluminij, številka3, marec2010 4 Naša trenutna likvidnostna situacija nam kljub zelo oteženim razmeram na trgu in nestanovitnim razmeram na borzi kovin in v branži omogoča dokaj »zaščitniški« in postopen prehod na novo organiziranost. O prehodnem obdobju je danes dokaj težko govoriti ali celo posploševati, ker bodo imele nove družbe zaradi trenutnih izhodišč in razmer v branži vsaka drugačne osnove za svojo nadaljnjo rast in razvoj. Vsekakor pa se je treba zavedati, da delujemo v takšni branži, v kateri ni odvisno vse samo od nas samih, ampak od globalnih razmer, ki pa jih je v sedanjem času nemogoče napovedati - špekulacije namreč preraščajo normalne trženjske odnose, kar onemogoča kakršne koli napovedi o nadaljnjih razmerah v aluminijski industriji. Tukaj torej napovedi in razglabljanja o pričakovanjih po popolni samostojnosti posameznih družb odpovejo ... Ali so predvidene kake kadrovske spremembe, predvsem v vodstvih DE oziroma novih družb? Talum svoj trajnostni razvoj že od nekdaj gradi na zaposlenih. Poslovni učinek podjetja je odvisen predvsem od vsakega posameznika in zaupanja med nami. Jutri bo ta učinek od vseh nas še bolj odvisen in zato se mora zaupanje, ki ga podjetje gradi, nadaljevati. Uspešnost obvladovanja poslovnih procesov v posameznih družbah se bo pokazala že prva leta po vzpostavljeni novi organizacijski obliki in šele takrat bo mogoče na osnovi realnih in merljivih rezultatov sklepati o uspešnosti ali neuspešnosti posameznikov za doseganje rezultatov. Menim, da si priložnost za dokazovanje zaslužimo prav vsi. Spremembe so zato pogojene z rezultati in prispevki nas samih. Ali ustanavljanje družb res pomeni počasno ukinjanje nekaterih delov Taluma? To ni niti cilj niti želja. Z ustanovitvijo družb želimo, poleg vsega navedenega, preprečiti vpliv poslovanja enega delovnega okolja na drugega, bodisi pozitivnega bodisi negativnega. Poslovni učinki in ekonomski rezultati vsakega izmed njih bodo merilo za določanje njihovih prihodnjih usmeritev. Verjamemo in prepričani smo v to, da bodo nekateri deli Taluma našli svojo vlogo na trgu tudi v prihodnosti. Morda bo kak del ukinjen, kateri drug pa ustanovljen. Ali se pričakuje zmanjšanje števila zaposlenih? Če da, za koliko? Gledano z vidika zaposlenega in njegovega statusa, je pri taki prihodnji organiziranosti v večini primerov predviden praktično ves prenos dejavnosti in zaposlenih s sedanjih delovnih enot na prihodnje odvisne družbe, s tem pa tudi njihovih obveznosti, neprekinjene zaposlitve ter ohranjanja pravic po vrsti in obsegu, kot so bile določene v pogodbi o zaposlitvi z družbo Talum, d. d. Eden izmed ciljev reorganizacije je, da se število zaposlenih zaradi postavljanja novih procesov ne sme povečati. Sedanje aktivnosti v dokaj okrnjeni proizvodnji izvajamo dokaj racionalno, čeprav se najbrž vsi skupaj zavedamo, da imamo še nekaj rezerv. Te rezerve moramo sedaj prepoznati in jim dati novo vsebino, novo dodano vrednost. Zato ne vidimo smiselnosti iskanja rezerv v številu zaposlenih, pač pa v prepoznavanju novih priložnosti ter s tem možnosti, ki nam jih znanja, izkušnje in okolje ponujajo. Delavci v Talumu so dokaj vznemirjeni. Kaj bi lahko napisali, da bi to vznemirjenost ublažili? Vsi zaposleni smo skupaj kar nekaj časa gradili to našo »fabriko«. Čeprav je danes stanje v aluminijski branži dokaj nestanovitno in slabo, pa je odgovornost vodstva podjetja jasna -obdržati in nadgraditi to, kar smo doslej skupaj ustvarili. Reorganizacija je le ena izmed aktivnosti, da se preoblikujemo in prilagodimo ter ustvarimo možnosti za preživetje in našo nadaljnjo rast. Če je vznemirjenost med zaposlenimi posledica tega, da se nekaj dogaja v smeri postavljanja novih osnov za našo nadaljnjo rast in razvoj tudi v smislu novih programov in storitev, je ta vznemirjenost prav všečna, ker vidim v tem pripravljenost zaposlenih na spremembe. Zakaj bi torej vznemirjenost, ki ima po moji oceni pozitiven prizvok, blažili? Vzemimo jo kot priložnost ...x Aluminij, številka5, maj2010 IZ PROIZVODNJE Varilci v Vzdrževanju MIROSLAV DOBIC FOTO: SRDAN MOHORIČ Ko slišimo besedo varilci, nam takoj pride na misel klasično varjenje, kot ga poznamo, torej varjenje raznih ograj in konstrukcij. Toda delo varilca je že skoraj prava umetnost spajanja različnih materialov in izboljšanja mehanskih lastnosti materialov s postopki varjenja. Za varilca je nujno stalno izobraževanje. Preizkusi teoretičnega in praktičnega znanja po novi zakonodaji so vsaki dve leti, namen česar je, da varilec obdrži kakovost varjenja. Pri nas smo strokovno usposobljeni za vse postopke, vsak varilec ima vsaj dva atesta, Imamo tudi evropskega specialista (EWS), varilnega tehnologa (EWT) in varilnega inženirja (EWE). Kljub zmanjšanju števila varilcev z več kot trideset na samo sedem se trudimo, da pokrivamo vsa področja varjena. V času TGA so obstajale tri skupine varilcev, dve skupini za splošna varilska dela in skupina za varjenje aluminija - »argonci«. Varilcev je bilo vedno okrog trideset. V času Taluma so se te skupine združile v eno in varilcev je danes samo še sedem. Delovne razmere pri varjenju so težke: prisilna drža, vpliv temperatur zvarjen-ca in okolice, vpliv plinov, žal pa delo varilca ni cenjeno, kot tudi ne druga dela pri vzdrževanju. Varilci so odigrali ključno vlogo pri obeh fazah modernizacije tovarne (MPPAl) in pri vsaki večji investiciji. Naj navedem nekaj podatkov: varilci smo v času obeh MPPAl sestavili in zavarili 3500 katodnih fleksiblov in 1800 anodnih nosilcev, pri zadnji investiciji, tj. gradnji sončne elektrarne, smo zavarili vse nosilce in že se pripravljamo za novo investicijo na področju sončnih elektrarn. Največja stalna dela potekajo pri obnovi elektroliznih peči in anodnih nosilcev. Pri obnovi elektroliznih peči se pojavljajo kar trije postopki: postopek MAG pri varjenju katodnega korita, postopek MIG je varjenje aluminija pri navarjanju nadgradnje, na koncu pa še priklop katodnih fleksiblov po postopku RO - ročno obločno z elektrodo. To nalogo opravljajo isti delavci in malo je dni, ko varilcu ni treba menjati postopka varjenja. Zleve: Miran Gajser, Stanko Omrečnjak, Anton Potočnik, Branko GrobelSek, Sergej Petek, Janez Skledar, Miroslav Dobič 6 Aluminij, številka5, maj2010 SLUŽBE Talum na Dnevih energetikov požel pohvale MAG. BOŠTJAN KOROŠEC Najuspešnejši smo pri reparaturnem varjenju, saj so na tem področju prihranki najbolj očitni. Pri navarjanju segmentov osi gnetilca v DE Anode smo s spremembo tehnologije zmanjšali stroške obnove. Kaj vse varilci zmoremo, smo pokazali pri varjenju tokovodnikov pri priklapljanju transformatorjev. Dokazali smo, da lahko zavarimo hitreje in bolje kot zunanji izvajalci, katerih osnovna dejavnost je prav varjenje. Pri takem delu, kot je bil priklop transformatorjev, se vidi, kdo je v času zastoja in z njim povezanih stroškov lahko tudi ključni kader v tovarni. Takrat je vse odvisno od delavcev, od njihove pripravljenosti, zavesti in pripadnosti podjetju. V takih trenutkih bi se morali zavedati, kako pomembno je vzdrževanje, koliko pomenijo skupine na raznih področjih, ne samo pri varilcih, koliko lahko te skupine še zmanjšujemo. Našteli bi lahko še veliko raznih del, pri katerih so varilci nepogrešljivi, saj so prisotni povsod, v vseh obratih. Varilci se družimo tudi zasebno. Prirejamo piknike in organiziramo izlete in pohode, da poskrbimo tudi za rekreacijo. Bili smo že na Donački gori in na Boču, pa na Peci, obiskali smo podjetje Elektrode na Jesenicah in si ogledali proizvodnjo dodajnih materialov - elektrod in varilne žice. Tudi sodelavcev, ki so že odšli v pokoj, ne pozabimo. Dva izmed njih se redno udeležujeta vseh naših srečanj, z njima imamo pristne stike. Pri nas je navada, da vsaj dvakrat letno povabimo na piknike tudi svoje žene. To so zelo lepa srečanja in tudi žene so se med seboj že spoprijateljile . Skupin, kot so varilci, je v DE Vzdrževanje več, vsaka skrbi za svoje področje. Upamo, da bo tako ostalo in da skupin ne bodo več zmanjševali, ampak jih pomladili z mlajšimi sodelavcih Talumova stojnica v Portorožu V nenehnem iskanju odgovorov o prihodnjem razvoju in pomenu energetike za industrijo ter vplivu energetike na okoljske spremembe ugotavljamo, da je ta dejavnost oziroma gospodarska panoga na razvojnem prelomu. Od fosilnih goriv se težišče prenaša k alternativnim, obnovljivim virom za pridobivanje energije, med katere sodijo sonce, veter, lesna biomasa, geo-termalna energija, moč morja in podobno. Uporaba obnovljivih virov ni več v razvojni fazi in v domeni nekaterih zanesenjakov, ampak postaja pomembna tudi v industriji. Na to temo je aprila v sklopu Dnevov energetikov potekala Konferenca energetskih menedžerjev iz Slovenije in tujine, ki so razpravljali o izzivih in realnosti energetske učinkovitosti v podjetjih in lokalnih skupnostih, učinkovitem upravljanju energije, o izrabi obnovljivih virov energije, predvsem pa o nuji sonaravnega razvoja družbe. Kakšni so sodobni trendi na področju energetike? V ospredju sta dve smeri razvoja. Prva išče takšne proizvodne tehnologije, ki uporabljajo obnovljive vire, druga pa možnosti, kako čim bolje nadzirati in obvladovati porabo energije sploh. Za proizvodnjo električne in toplotne energije se danes vedno bolj uporabljajo sončne elektrarne, kotlovnice na lesno biomaso, bioplinarne (proizvajajo električno energijo iz živalskih iztrebkov in odpadnih rastlin), vetrne elektrarne. Tudi v Sloveniji se povečuje število elektrarn na obnovljive vire, predvsem sončnih in bioplinskih. Večajo se tudi državne spodbude za investiranje v tovrstne projekte. Na področju varčevanja z energijo je prav tako veliko ukrepov in dejavnosti. Varčne sijalke in LED-svetilke bodo v nekaj letih popolnoma nadomestile običajne žarnice, saj je poraba energije za enako svetilnost nekajkrat manjša. Vse novogradnje (zasebne in industrijske) bodo morale uporabiti vsaj 30 odstotkov energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Toplotne črpalke in sončni kolektorji bodo glavni vir energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ... Za industrijo je specifično iskanje možnosti uporabe odpadne toplotne energije v samih tehnoloških procesih in energiji dimnih plinov. Pri elektro-pogonih izkoriščamo prednosti frekvenčnih pretvornikov za zmanjšanje porabe električne energije motorjev. Poleg naprav so za učinkovito rabo energije pomembne tudi najnovejše programske rešitve, ki dodatno pripomorejo k varčevanju z energijo. Spremljati je treba specifično porabo energije, stroške in temu ustrezno ukrepati. In kam gre v vseh teh procesih DE Energetika v Talumu? Na konferenci se je s svojo energetsko dejavnostjo prvič predstavil tudi Talum z največjo slovensko sončno elektrarno, ki smo jo lani zgradili na nekdanjem odlagališču rdečega blata. V strokovni javnosti smo vzbudili veliko zanimanja in prejeli kar nekaj pohval. V tem trenutku Talum gradi že drugo elektrarno, v načrtu pa je izgradnja še več sončnih elektrarn. Na konferenci smo predstavili tudi kotlovnico na lesno biomaso, s katero Revital ogreva rastlinjake. Kot dobro prakso izrabe odpadne toplote smo predstavili uporabo toplote izpušnih plinov homogenizacijske peči za ogrevanje vode. Z energetskimi projekti Talum sledi svetovnim trendom razvoja v energetiki. Pri določenih segmentih v Sloveniji (npr. največja sončna elektrarna) zasedamo celo vodilno mesto, zato je izredno pomembno znanje s področja energetike in projektnega vodenja, ki se že dolga leta koncentrira v zaposlenih v Talumu. Glede na splošne trende razvoja v energetiki in ekološko ozaveščenost, ki jo v Talumu skrbno gojimo, lahko pričakujemo še veliko dobre prakse pri rabi obnovljivih virov in zmanjšanju porabe energije v Talumu.x Aluminij, številka3, marec2010 7 DAN ZEMLJE Predstavljamo svoje nove storitve BLA@ TROPENAUER FOTO: ČRT GOZNIK Petra Cerjak, vodja projekta V storitvah, ki jih ponujamo na trgu, je vgrajenih veliko naših znanj in našega dela, imamo pa tudi dobre reference. Izkoristiti moramo inženirski potencial, ki se je pokazal pri projektu po- stavitve sončne elektrarne, saj imamo prav na tem področju nekaj prednosti pred konkurenti (znanje, zemlja in referenca največje sončne elektrarne v Sloveniji). Kakovostne storitve lahko ponudimo tudi z drugih področij (npr. energetika). Svoje storitve želimo čim bolje iztržiti, zato jih skušamo dobro predstaviti in se pojavljati v javnosti. S tem namenom smo naredili korak naprej tudi v oglaševanju. Aprila smo se predstavili na ptujski televiziji, na konferenci 12. Dnevi energetikov in na mestni občini Ptuj, kjer je potekal tako imenovani Zeleni festival. Zeleni festival Vrbovega Loga je organiziran vsako leto. Temeljno sporočilo festivala je poudarek na praksi za praktike s področja obnovljivih virov energije. In s tega področja so bili tudi predavatelji. Dogodek je potekal v krogu udeležencev, ki se ukvarjajo z energijo iz obnovljivih virov energije, zato so predavali podjetniki, ki se sami ukvarjajo s sorodnimi projekti, predstavniki mestnih občin in predstavniki organizacij, katerih dejavnost je posvečena ekološkim pristopom v družbi. Dogodka so se udeležili in na njem predavali: dr. Štefan Celan (uvodni nagovor), Jernej Lubej (Vrbov Log, naslov predavanja Biogoriva), mag. Tomaž Poje (KIS, naslov predavanja Mikro bioplinarne), mag. Blaž Tropenauer (Talum, naslov predavanja Največja sončna elektrarna v Sloveniji), Igor Hrovatič (Sončna energija, d. o. o., naslov predavanja Hibridna fotovoltai-ka), doc. dr. Dušan Klinar (ZRS Bistra Ptuj, naslov predavanja Alternativna goriva), dr. Tomaž Amon (Amnim, d. o. o., naslov predavanja Alge in energija) in Zlatko Križan (Družba Vrbov Log, d. o. o., naslov predavanja Financiranje OVE in URE). Sledila je živahna diskusija, v kateri so udeleženci lahko izzvali predavatelje in jih povprašali, kako rešiti predstavljeni problem. Sami smo imeli uspešno predstavitev že realiziranega projekta - postavitve sončne elektrarne Talosar. Predstavitev je vzbudila veliko zanimanje udeležencev, saj so postavljali veliko vprašanj in predlagali več načinov sodelovanja z nami. Za Talum ni bila pomembna samo predstavitev dela, temveč tudi pridobitev novih stikov in novih znanj s področja obnovljivih virov energije. Imeli smo zanimivo diskusijo s ponudnikom hibridne fotovoltaike, poznavalcem bioplinarn in proizvajalcem alg (največ bioplina se namreč pridobi ravno iz njih).x SVET DELAVCEV Poro~ilo z zadnje seje DRAGICA LESKOVAR V torek, 11. maja 2010, smo se člani Sveta delavcev in člani konference sindikata SKEI Kidričevo sestali na skupni seji, da dobimo prve informacije o projektu reorganizacije podjetja Talum. Uvodno besedo je imel predsednik Uprave mag. Danilo Toplek. Pojasnil nam je, zakaj smo se odločili za reorganizacijo podjetja in kaj je pri tem naš glavni cilj. Naš način organizacije dela je star že več kot dvajset let, kljub možnostim za hitro in učinkovito ukrepanje v danih trenutkih pa nas je sčasoma »polenil«. Vsi skupaj smo ugotovili, da je skrajni čas, da nekaj naredimo. Naš »Predsednik Uprave je zopet poudaril, da namen reorganizacije ni, nekomu odvzeti nekaj, kar si je že prislužil.« cilj je, da vertikalno organizacijsko strukturo spremenimo v bolj horizontalno, kar pomeni, da iz enega delovnega okolja - Taluma naredimo več neodvisnih posameznih delovnih okolij, ki bodo sama vplivala na svoj poslovni rezultat. V nadaljevanju je Marko Drobnič, ki je vodja projekta reorganizacija podjetja Talum, podal pregled dosedanjih aktivnosti, prikazal prihodnjo organizacijsko obliko in predvideno organizacijsko strukturo podjetja ter roke za vse nadaljnje aktivnosti. V obeh predstavitvah je bilo poudarjeno, da so bili vsi vodje delovnih enot in služb o projektu že obveščeni in da je bilo posebej poudarjeno, da ni namen projekta reorganizacije odpuščanje zaposlenih, ampak da vsi obdržimo delovna mesta v novih delovnih okoljih. V nadaljevanju razprave so člani sveta delavcev in konference sindikata spraševali predvsem, kaj se bo zgodilo z njihovimi delovnimi mesti, z delovno dobo in dodatki, ki jim sedaj pripadajo. Predsednik Uprave je zopet poudaril, da namen reorganizacije ni, nekomu odvzeti nekaj, kar si je že prislužil. Na nekatera vprašanja prisotni še nismo dobili odgovorov, ker se glede na roke projekta določene zadeve šele pripravljajo, vendar smo bili z odgovori večinoma zadovoljni. Dogovorjeno je bilo, da nas bodo o vseh prihodnjih aktivnostih pri projektu reorganizacije sproti obveščali in da se bomo v takšni zasedbi na skupnih sejah srečali še večkrat.x 8 Aluminij, številka3, marec2010 IZ PROIZVODNJE Druga štanca na generalni obnovi v Švici TOMAŽ GODICELJ FOTO: ARHIV V četrtek, 28. aprila 2010, je bila na generalni remont v Švico k podjetju Bruderer odpeljana druga štanca. Zaradi ekstremnih dimenzij in teze sta za transport potrebna prilagojen vlačilec Projekt je za DE Rondelice najpomembnejša investicija v letošnjem letu, saj predstavlja obnova (470.000 evrov) približno polovico vrednosti nakupa nove štance. Z generalno obnovljeno drugo štanco bodo izpolnjeni pogoji za mesečno proizvodnjo 2.000 ton rondelic, kar je tudi naš cilj za oktober 2010.x in dodatno spremstvo osebnega vozila. Generalna obnova bo trajala štiri mesece. Obsega obnovo strojnih delov štance ter zamenjavo pogona, instalacij in celotne električne opreme. Priprava {tance za transport ZDRAVJE n ■ V ■ .V Rišemo in pišemo o zdravju KADROVSKA SLUŽBA FOTO: DARKO FERLINC Drage sodelavke in sodelavci, tako kot vsako leto bomo tudi letos pripravili dogodek za naše najmlajše, to je Rišemo in pišemo o zdravju. K sodelovanju vabimo vse otroke zapo- slenih v Talumu in hčerinskih družbah, ki so stari od 4 do 15 let, vse podrobnosti pa vas bodo v prihodnjih dneh čakale v vaših poštnih nabiralnikih. Letošnja tema je Smeh je zdrav. Da bomo vedeli, čigav je kateri prispevek, naj avtor nanj napiše svoje ime in priimek, pripiše pa naj tudi svojo starost in domači naslov. Veselimo se sodelovanja z najmlajšimi in vam želimo obilo lepih trenutkov ob risanju risbic, pisanju besedil in pesmic ali kakšnega drugačnega ust-varjanja.x HUMANITARNOST Naša sodelavka petdesetič darovala kri DARKO FERLINC FOTO: DARKO FERLINC Dragica Leskovar, podpredsednica Sveta delavcev v Talumu, je v ponedeljek, 26. aprila 2010, že petdesetič darovala kri na oddelku za transfuzijo Aluminij, {tevilka5, maj2010 bolnišnice na Ptuju. O tej humanitarni dejavnosti smo v Aluminiju že pisali. Toda vedno znova se zdi, da je darovanje krvi eno izmed najbolj Dragica Leskovar humanih dejanj, ki jih človek lahko ponudi sočloveku, zato je toliko bolj hvalevredno. Saj dajanje krvi samo po sebi ni pravzaprav nič posebnega. Vseeno pa je malo ljudi z občutkom za to, ljudi, ki se zavedajo pomena takega početja. Dragica je ena izmed njih. V uredništvu se ji ne moremo zahvaljevati za to. To naj naredijo drugi. Lahko pa ji čestitamo in v njenem imenu ponovno pozovemo talumovce, da se udeležijo odvzema krvi, ki ga sproti organizira Talumova ekipa.x 9 INTERVJU Pogovarjali smo se z Miranom Jezo Z delom in znanjem smo znani tudi zunaj naše ograje LILIJANA DITRIH FOTO: SRDAN MOHORIČ 10 Aluminij, številka3, marec2010 Miran Jeza je vodja Laboratorija za meritve, majhne skupine, ki pa opravi veliko dela, pomembnega za delovanje najrazličnejših naprav v Talum. Za začetek se malo poigrajva s tvojim priimkom Jeza. Se pogosto razjeziš, katere stvari te resnično »razkurijo«? Priimek sem podedoval po očetu. Jezim pa se tudi ne, vsaj jaz tako mislim. VAluminij večkrat prispevaš čudovite fotografije morja, jadrnic. Sta mogoče jadranje in fotografija tvoja strast, hobi? S fotografijo se ukvarjam že zelo dolgo. Moj prvi fotografski aparat je bil ruski zrcalno-refleksni Zenith s fiksnim 50 mm objektivom, ki sem ga dobil že v osnovni soli. Vse nastavitve si takrat moral nastaviti ročno, da si dobil dobro fotografijo. V srednji soli sem stanoval v internatu, kjer sem sodeloval v fotografskem krožku. Kasneje sem zamenjal kar nekaj analognih in digitalnih aparatov. Sedaj imam Pentax DSLR in kar nekaj dodatne opreme. Fotografija je moj hobi poleg jadranja, kjer so nastale tudi nekatere lepe fotografije. Ze deveto leto sodelujem kot član posadke najbolj znane ptujske regate »Ptujčanka«. Za jadranje sem navdušil tudi družino in tako poleti preživimo veliko lepih dni na jadranju med Kornati. Sodelavci so mi povedali, da se ukvarjaš tudi z elektroniko, radioamaterstvom, celo z letenjem. Kot diplomirani inženir elektronike se seveda ukvarjam z njo. Elektronika je »Sem pa eden tistih, ki nasprotujejo socialnim omrežjem in sem pristaš pristnih odnosov.« tudi moj prvi hobi. Zanimivo je, da sva začela najprej z mojimi hobiji. Po končani srednji šoli sem med počitnicami opravil tudi tečaj in praktično šolanje za jadralnega pilota. V poletnih mesecih sem kar veliko časa preživel na mariborskem letališču. Pozno jeseni, ko bi že lahko delal izpit za jadralnega pilota, pa se je smrtno ponesrečil moj inštruktor letenja. Ob izgubi človeka, ki si mu najbolj zaupal in verjel, sem vse skupaj postavil v kot. Priznam, da sem iz radovednosti malo »poguglala«, a te nisem našla na nobenem socialnem omrežju. Pričakovala sem namreč, da uporabljaš moderne načine komunikacije, glede na to, da spremljaš tehnične novosti. Kako to? Uporabljam vse vrste komunikacij, imam še preveč elektronskih naslovov. Sem pa eden tistih, ki nasprotuje- jo socialnim omrežjem in sem pristaš pristnih odnosov. Sicer je pa to odločitev vsakega posameznika in ni merilo razgledanosti. Vseh 27 let že delaš na področju zahtevnih meritev v podjetju. Kako so se delo in zahteve v tem času spreminjali? Čas res hitro mineva. Še vedno pomnim svoje prve dni v takratnem TGA. Začel sem kot mlad inženir v Merilnem laboratoriju, ki ga je vodil gospod Škrinjar. Meritve in merjenje me spremljajo že od pripravništva, saj sem v pripravniški nalogi obdelal problematiko merjenja temperature v žarilni peči za glinico. Svoje znanje elektronike sem uporabil pri servisiranju merilnih instrumentov. Opravljali smo različne meritve temperatur, tlakov, električnih veličin in podobno za potrebe celotne tovarne. Tako sem spoznal celoten proces pridobivanja aluminija. Hitro sem prevzel tudi vzdrževanje kvantometra. Z leti se je tudi merilno področje popolnoma digitaliziralo. Danes vse glavne fizikalne in električne veličine merimo z digitalnimi instrumenti. V začetku smo meritve spremljali s pisalniki, ki so beležili vse spremembe na papirni trak. Danes uporabljamo digitalne zapisovalnike, ki shranjujejo podatke na digitalni medij. Potem je tudi obdelava podatkov hitrejša in preglednejša. Kaj so glavna področja dela laboratorija za meritve? Bom kar naštel: kontrola meril, servis spektroskopskih instrumentov v DE Kontrola kakovosti, nadzor nad plin- skimi postajami, izvajanje električnih in fizikalnih meritev v Talumu, izvajanje meritev na visokonapetostnih napravah (izolacije, zaščite ...), meritve z infrardečo kamero ter skrb za stacionarno in mobilno telefonijo. »Z našim delom in znanjem, ki ga imamo, smo znani tudi zunaj naše ograje. Naše storitve kontrole meril že uporablja več podjetij v bližnji okolici.« Kateri so trenutno največji izzivi pri delu? Trenutno posodabljamo program za vodenje evidence meril. Tudi na področju telefonije imamo ponudbo za nadgradnjo telekomunikacijskega sistema. S tem bi omogočili uporabo nove opreme, funkcij in storitev. Ali bi Laboratorij za meritve svoje storitve lahko prodajal na trgu in kaj bi bilo za to treba storiti? Z našim delom in znanjem, ki ga imamo, smo znani tudi zunaj naše Aluminij, številka S, marec2010 11 »Pred kratkim sem opravil zelo pomemben izpit za ter-mografijo. V Sloveniji ima ta evropski certifikat samo okrog 10 ljudi.« ograje. Nase storitve kontrole meril ze uporablja več podjetij v bližnji okolici. Letos smo začeli intenzivneje tržiti preglede z infrardečo kamero, saj imamo pridobljen certifikat za ocenjevanje in izvajanje infrardečih meritev. Cenovno smo primerljivi in tudi konkurenčni. Za večjo prepoznavnost pa potrebujemo samo marketinško in medijsko podporo. Bil si glavni pobudnik pri oblikovanju vaše muzejske zbirke meril. Koliko meril ste rešili, kako zbirko dopolnjujete, vzdržujete? Tudi najdaljše potovanje se začne s prvim korakom. Začel sem z zrcalnim galvanometrom, potem pa so se instrumenti kar vrstili. Sedaj se je nabralo že okrog 100 različnih instrumentov in naprav. Katero merilo je najstarejše, ki ga imamo v Talumu, in katero je najstarejše še delujoče merilo? V naši vitrini je tudi multimeter, imenovan Tovameter. Instrument je v zbirko 12 prispeval Herman Škrinjar, nekdanji vodja Merilnega laboratorija. To merilo je po vsaj meni znanih podatkih najstarejše. Podobne instrumente so izdelovali okrog leta 1944 v Kaben-havnu na Danskem. Instrument je še v odličnem stanju in deluje. Katera so najsodobnejša merila, naprave, ki jih uporabljamo? Katere bi si želeli še imeti? Na področju kalibracij električnih meril imamo sodoben univerzalni kali-brator Fluke 5500A in laboratorijski multimeter Fluke 8508A, za tlačna stikala in manometre pa kalibrator WikaCPC8000 ... Želimo si, da bi nekatere dotrajane instrumente nadomestili z novimi. Analizator omrežja je na primer star že deset let in po karakteristikah ne zadošča za natančne meritve omrežij. Potrebovali bi tudi še eno infrardečo kamero z večjo ločljivostjo. S takšno opremo bi laže nastopali na trgu. Na področju kalibracij je razvoj novih kalibratorjev in merilne opreme zelo hiter. Če bi želeli imeti najsodobnejšo ZAHVALA Adolta Kosija, dolgoletnega vodje proizvodnje aluminija, opremo, bi morali veliko več vlagati. Če imaš znanje, lahko tudi z obstoječo opremo opraviš veliko. Največji kapital Laboratorija za meritve je široko znanje vseh zaposlenih na področju kalibracij, meritev in preizkušanja. Zato se vedno splača investirati v znanje ljudi. V Laboratoriju za meritve delamo trenutno trije, za nemoteno delo pa pričakujemo, da se nam vrne sodelavec, ki je začasno premeščen v drugo DE. Predvidevam, da se je pri tvojem delu vedno znova treba izpopolnjevati, izobraževati. Na katerih področjih? To so specialna področja stroke in vodenja oddelka, pa tudi področje kalibracij, servisnih znanj na spektroskopskih instrumentih, torej na kvantometru, brez katerega si proizvodnje ne znamo predstavljati (meri kemično sestavo aluminija). Pomemben je seminar o infrardeči termografi-ji. Pred kratkim sem opravil zelo pomemben izpit za termografijo. V Sloveniji ima ta evropski certifikat samo okrog 10 ljudi. »Najve~ji kapital Laboratorija za meritve je {iroko znanje vseh zaposlenih na področju kalibracij, meritev in preizkušanja.« @e vsa leta si interni presojevalec. Čemu pri presojah posvečaš največ pozornosti? Sem presojevalec za ISO 9001 od leta 1994, za ISO 14001 od leta 2000 in za OHSAS 18001 od leta 2005. V začetku sem iskal pomanjkljivosti predvsem pri dokumentaciji, kasneje pa sem se osredotočil na uporabo pravil in navodil. Rad pogledam delavnice in objekte, kjer se dela, saj se edino tako vidi, kako sistem živi in napreduje. V svojih poročilih rad pohvalim stvari, ki dobro delujejo. Sedaj je sistem interne presoje že utečen in te ljudje ne gledajo več kot nekoga, ki jim bo iskal napake, ampak pomagal postati boljši. Kaj pričakuješ od predvidene reorganizacije Taluma? Pričakujemo izboljšanje trenutnega nezavidljivega stanja. Upam, da bo Talum spet postal vodilno podjetje v regiji.x Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, bivšim sodelavcem, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pisno ali ustno izrazili sožalje in nam podarili cvetje in sveče. Vsi njegovi Aluminij, številka3, marec2010 HČERINSKA PODJETJA Tudi varnostniki smo se soočili z recesijo BORIS KUHAR FOTO: SRDAN MOHORIČ Tako kot vse enote v okviru družbe Talum, d. d., se je tudi družba Vargas-Al znašla v situaciji, ki zahteva intenzivnejše delo pri zagotavljanju kakovosti in čim večjo tržno prisotnost zunaj ograje Taluma. V oddelku za fizično-tehničo varovanje smo z intenzivnejšimi aktivnostmi začeli že leta 2008. Doslej smo realizirali naslednje zastavljene cilje: - Za boljšo prepoznavnost smo izdelali internetno stran družbe in poskrbeli za zamenjavo dotrajanih nalepk in tabel za naša varovana območja, prav zdaj pa pripravljamo dodatno reklamno gradivo. Svoje dejavnosti smo oglaševali tudi v različnih medijih (Radio Tednik Ptuj, KTV Ptuj). - Pridobili smo več pogodbenih strank in povečali pogodbene obveznosti nekaterih naših partnerjev, oboje s pomočjo priložnosti, ki nam jo omogoča status invalidskega podjetja. - Vzpostavili smo sledenje intervencijskih vozil prek GPS-a in uvedli sistem registracije obhodov. Naš namen pri tem je zagotavljanje izvajanja pogodbenih obveznosti. - Spomladi 2009 smo nabavili brezžični protivlomni alarmni sistem, ki ga svojim strankam izposojamo za začasno varovanje stanovanj, hiš, vikendov, gradbišč v času njihove odsotnosti (poletni dopust, potovanje, prireditve in praznovanje družin- skih praznikov ...). Tak sistem se vzpostavi brez inštalacijskih posegov, potreben je le priklop centrale na električno napajanje. Brezžični senzorji se brez dodatnih posegov ali poškodb namestijo po prostorih, sistem pa se prek GSM-vmesnika poveže z našim varnostno-nadzor-nim centrom. Na tak način se nato zagotavlja 24-urno sprejemanje alarmnih signalov in takojšnje ukrepanje varnostnikov interventov na varovanem objektu v primeru alarma. Za vklop in izklop sistema prejme stranka le daljinski upravljalnik. Investicija se je pokazala kot dobra, ker smo tako našim strankam lahko ponudili ugodnejšo alternativo varovanja, saj smo se zaradi uvedenega 36-urnega delovnika, velikega števila dopustov in bolniških odsotnosti soočali s kadrovskimi težavami. ■ Uvedeno je bilo obdobno izobraževanje varnostnikov in posebej izobraževanje operaterjev varnostno-nadzornega centra. ■ Zaradi poenotenja in doslednosti pri izvajanju varovanja smo za posamezna delovna mesta pripravili navodila, izdelali načrt varovanja za tri večje naše stranke ter aktivno sodelovali pri izvedbi načrta varovanja za družbo Talum, d. d. ■ Navezali smo stike z dvema varnostnima službama, ki sta organizirani na podoben način kot naša (hčerinski družbi priznanih slovenskih podjetij). Sodelovanje ocenjujemo kot uspešno, saj smo v stikih vsak dan in izmenjujemo mnenja, dobre prakse in druge informacije s področja varovanja. Varnostniki Janko Cimerman, Milan Job, Stojan Dajnko Zavedamo se, da vseh zadanih ciljev ne bi mogli doseči brez dobrega kadra. Z razumevanjem zaposlenih in vztrajnostjo smo dosegli, da smo storitve kljub težavam opravljali kakovostno in dosledno. Za dobro delo smo varnostnike pohvalili, v primeru napak pa smo jih nanje opozarjali, da bi jih odpravili ali zmanjšali. Z realizacijo zgoraj navedenih ciljev smo v oddelku FTV pripomogli, da se je delež prihodkov družbe na trgu povečal za približno 10 odstotkov, in sicer na 38 odstotkov v primerjavi z deležem Taluma. Odprte imamo nekatere projekte, ki nam bodo omogočili, da bomo delež na trgu še povečali ter tako iz težkih časov prišli še boljši in močnejši. Naše osnovno vodilo torej je, biti čim bolj konkurenčen po kakovosti in po ceni, in to tako za Ta-lum s hčerinskimi podjetji kot za druge stranke. S skupnimi prizadevanji bomo tako skupaj na »valu lahkote prihodnosti«.x Aluminij, številka S, marec2010 13 ALUMINIJ PIŠE ZGODBE Lunarni Rover: »Do Lune in nazaj« ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: http://www.geo.utep.edu/pub/lgtc/images/lm.jpg Verjetno večina lastnikov pregrešno dragih igračk na štirih kolesih živi v zmoti, saj so prepričani, da vozijo najdražje stvarce, ki jih je na trg lansirala avtomobilska industrija. Pa se motijo. Nasa je za svoja štiri vozila - tri so se sprehodila po Lunini površini -odštela kar 38 milijonov dolarjev. Če vam prišepnemo, da so bila vozila izdelana iz aluminija, potem lahko s ponosom trdimo, da smo bili tudi na Luni. Zamisel o vozilu, s katerim bi lahko raziskali druge planete, se zdaleč ni novodobna sanjarija. S to idejo se je leta 1901 spogledoval že poljski pisec in vizionar Jerzy Zulawsky, verjetno pa se je marsikdo v svojem otroštvu in še kasneje oziral v nebo in sanjal o adrenalinski vožnji po kraterjih vesoljske divjine. To je bil razlog, da je Nasa v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sklicala svoje strokovnjake in jim v roke položila zahteven projekt izdelave lunarnega vozila. Nemški profesor Wernher von Braun je predstavil zamisel o lunarnem avtomobilu, ki ga je ustvaril v projektu Lunar Rover Vehicle. Pri omenjenem projektu se je zapletlo že na samem začetku, in sicer pri imenu. Iz angleškega Sollihula je Wernher prejel ostro pismo, v katerem je pisalo, da so besede Rover in Land Rover zaščitene. Kasneje se je podjetju Rover le posvetilo, da ne bodo nikoli izdelovali vesoljskih plovil in da ime ni konkurenčna grožnja, temveč dobra reklama, tako da so celo prosili Naso, naj plovilo poimenuje Lunar Rover. Na Nasin razpis za izdelavo lunarnega modula se je prijavilo kar 29 podjetij in 28. oktobra 1969 je bil znan zmagovalec razpisa: Boeing Co., ki je za Naso izdelal štiri lunarna vozila. Tri 14 izmed njih so dosegla Lunino površje in po njej tudi vozila, eno pa so razstavili na inštitutu Smithsonian. Boeing je moral svoj projekt končati v pičlih sedemnajstih mesecih, kar je bil prav špartansko odmerjen čas glede na to, da je razvoj vozila trajal kar tri leta. Zaradi časovne stiske se je Boeing odločil za sodelovanje z oddelkom General Motorsa Delco Electronics Division. Pri izdelavi avtomobila so se morali podrediti povsem novim zakonitostim, ki jih na našem planetu ne poznamo. Temperature na Luni nihajo od minus 240 do plus 130 stopinj Celzija. Gravitacija znaša le šestino Zemljine, neznanka pa je bila tudi sama površina Lune. Kljub vsem naštetim oviram so projekt uspešno realizirali. Lunarni rover je bil izdelan iz aluminija. S tem so dosegli nizko težo vozila. Z vso opremo je tehtalo 200 kilogramov, kar je precej manj od koncepta Grumman Aircraft Engineering Co., ki je zasnoval 3 tone težko vozilo. Pogon je bil sestavljen iz dveh 36 voltnih srebro-cinkovih akumulatorjev, ki sta dajala dovolj električne energije za napajanje 0,25-kilo-vatnih elektromotorjev, nameščenih v vsakem kolesu posebej, tako da je vsak akumulator poganjal svoje kolo. Zanimiva je bila tudi rešitev v zvezi s pnevmatikami, ki so jih zamenjali z ročno pletenimi kovinskimi trakovi. Pri izdelavi teh nenavadnih pnevmatik je sodeloval Dunlop. Rover je zaradi svojih izjemnih voznih lastnosti lahko premagal 35-stopinjski klanec. Predvideni radij vozila je bil 60 kilometrov pri povprečni hitrosti 15 kilometrov na uro. Astronavt Eugene Carnar je v zad- nji misiji na Luni celo postavil rekord, saj je rover dosegel hitrost 17 kilometrov na uro. Zgodovina lunarnega roverja se je začela pisati 26. julija 1971, saj je Nasa tega dne v vesolje izstrelila raketo Apollo 15 in z njo svoje prvo lunarno vozilo. Apollu 15 sta sledila še Apollo 16 in Apollo 17 kot zadnji rover, ki je dosegel Luno. Lunarna vozila so na Luni prevozila 90,4 kilometra in z njihovo pomočjo so člani posadk pripeljali do raketo-planov kar 283,54 kilograma različnih vzorcev Mesečevega kamenja. Naj še omenimo, da je Nasa za vsak prevoženi kilometer na Luni porabila 420.353 dolarjev državnega proračuna. Če je Armstrong pri prvem stiku z Lunino površino rekel, da je to majhen korak za človeka in velik za človeštvo, potem bi sama dodala, da je bilo lunarno plovilo neznaten potep po vesolju in velikanski finančni zalogaj za proračun Zemljanov. Še vedno mislite, da imate najdražjo igračko na svetu? Morda na Zemlji, nikakor pa ne v vesolju.x Aluminij, številka3, marec2010 KULTURA Galerija»Tovarna umetnosti« Razstava umetnin iz Talumove zbirke DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ Veliko je bilo že povedanega in tudi zapisanega o Talumovi umetniški zbirki. Prav gotovo pa še vedno velja, da spada zbirka med največje in najkakovostnejše v Sloveniji. Tovarna umetnosti, galerija torej, je prostor, ki je, bi lahko rekli, narejen za predstavljanje umetniških del. In to prostor sredi Haloz, v katerem so doslej razstavljali umetniki, ki spadajo v vrh slovenskega likovnega ustvarjanja. Upamo lahko samo, da se bo galerija »prijela«, da bo kakovost razstav ostala na taki ravni kot do sedaj in da to ne bo spet le spodleteli projekt, za katerega bodo ugotovili, da se ne izplača. Ze samo dejstvo, da lahko sredi Haloz občudujemo vrhunske umetnine, mora voditi lastnike, da vztrajajo. Menim, da je ob sodelovanju občine Majšperk in nekaj zanesenjakov, ki so pripravljeni strokovno in fizično pomagati pri postavljanju razstav, to možno. Mogoče pa se bodo našli tudi donatorji in sponzorji, ki bodo pripravljeni to dejavnost tudi finančno podpreti.x TEKMOVANJE Haloška kisla juha V sklopu otvoritvenih prireditev 6. glasbenega sejma v Majšperku, ki ga vsako leto organizira Albin Promotion, se je v Tovarni umetnosti - tako se imenuje galerija, ki je nastala v hali nekdanje tekstilne tovarne v Majšper-ku - smo v četrtek, 6. maja, odprli razstavo umetnin iz Talumove umetniške zbirke. Razstava je nastala po izboru in postavitvi Dušana Fišerja, ki strokovno in umetniško skrbi za razstavno dejavnost v Tovarni umetnosti in je tam pripravil že nekaj uspešnih razstav. V zelo veliki, na novo urejeni in za razstave zelo primerni dvorani smo lahko predstavili dela, ki jih v kakih drugih galerijah ne bi mogli. Talum namreč nima prostorov, v katerih bi lahko visela dela izjemno velikih dimenzij. V tej dvorani pa pridejo popolnoma do izraza in lahko pokažejo vso svojo veličino. Gre predvsem za sliko Aleksija Kobala Lito-strojska katedrala, ki smo jo pokazali prvič, odkar je v Talumovi zbirki. Slika je pritegnila neverjetno zanimanje obiskovalcev razstave. Pa seveda slika Dušana Kirbiša z naslovom Vrata pekla, ki je po dimenzijah največja, ki jo hranimo v zbirki. Tudi slika Dušana Fišerja Enigma - mentalne strukture prostora je taka, da zahteva veliko prostora. Slika je nekoč že visela v avli Talumove upravne zgradbe kot vodilna v prostoru. Ne gre pa seveda pozabiti dela z naslovom Istra norveškega slikarja Arveja Hoviga. Na žalost že pokojni slikar je nekaj časa živel tudi na Ptuju. Umetnine, ki smo jih predstavili, so shranjene v depojih in jih lahko bolj redko vidimo. Razstavljene pa so tudi take - predvsem manjših formatov -, ki smo jih tako rekoč sneli s sten naših hodnikov, pisarn in drugih delovnih prostorov. Na odprtju razstave so obiskovalce pozdravili dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk, Milan Vinkler, direktor družbe Albin Promotion, in mag. Danilo Toplek, predsednik Uprave Taluma, ki je razstavo tudi odprl. O pomenu Talumove zbirke je govorila umetnostna zgodovinarka in profesorica na mariborski filozofski fakulteti dr. Marjeta Ciglenečki, ki je dela tudi predstavila. DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ V nedeljo, 9. maja 2010, dopoldan je prav tako v sklopu 6. glasbenega sejma potekalo tekmovanje v kuhanju ha-loške kisle juhe. Udeležili so se ga seveda tudi »naši«, predvsem člani kolektiva restavracije Pan. Našo ekipo so sestavljali Danica Gonza kot glavna kuharica, Duška Kovačevi}, Slavko Krajnc in vodja družbe Vital Mirko Veselič. Slednji je - bolj kot kuhal - po prireditvenem šotoru promoviral restavracijo Pan. Izkoristiti je pač treba vsako priložnost. Med dvanajstimi ekipami je naša dosegla 6. mesto. Zlato sredino torej. Za začetek ni slabo. Drugo leto bodo seveda boljši. In predvsem je boljše, če s 6. mesta prilezeš na 3., kot pa da s 3. padeš na 6.x Mirko Veselic, Danica Gonza, Duška Kovačevi6in Slavko Krajnc Aluminij, številka S, marec2010 15 FOTOGRAFSKA STRAN Fotografije meseca Sveta trojica. Foto: Miran Jeza. i ns> Ve~na ljubezen na Dona~ki gori. Foto: Marjan Strasek. 16 Divja orhideja ali kukavi~nik. Foto: Lilijana Ditrih. Cvetoča Velika planina. Foto: Stanko Jus. Aluminij, številka5, maj2010 POSTANKI Licenca za objemanje ALEKSANDRA JELUSIC FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Potrebujemo štiri objeme na dan za preživetje, osem za normalno življenje in dvanajst objemov na dan za rast. (Virginia Satir) Kapitalistični način razmišljanja v naše okolje vztrajno, čisto po prstkih in skrivoma infiltrira nov način razmišljanja, ki časti profit. Ničesar ne naredite brez preračunljivosti in profita. Če vaša enačba 1 + 1 ne da rezultata > 2, potem je nesmiselno, da kaj počnete, ker ni profitno. A če se ozrem okoli sebe, si upam korajžno trditi, da že čutim piš novega vetra, ki se rojeva v skritih prekatih človeških src. Ta piš topline je spoznanje, da je treba v tej čustveni matematiki nekaj spremeniti, saj čustva vendar ne poznajo profita. Ravno nasprotno. Profit v čustveni matematiki dolgoročno prinaša veliko recesijo srca, ki se kaže v kroničnem pomanjkanju in izstradanosti dotikov, bližine, razumevanja, sočutja in navsezadnje objema. Ze ves dan poskušam najti definicijo objema, pa se mi zdi, da bi bilo krivično, saj ima vendar vsak človek svojo definicijo. Pa vendar si upam trditi, da je matematična formula objema enaka 1 + 1 = ( ); ( ) = objem, kar je > od vsega, kar poznamo. Akcija z naslovom Objemimo svet še zdaleč ni moja pogruntavščina, saj jo že več let zelo uspešno izvajajo na mestnih ulicah po svetu. Prostovoljci podarjajo svoj objem v zameno za začudenje, nasmeh, presenečenje in predvsem zase. Zavedati se moramo, da objema nikoli ne podarjamo drugim, temveč vedno samemu sebi. S tem ko objamemo sočloveka, dovolimo, da nas objame. Gre za topel in povsem prvobiten človeški refleks: tisti trenutek, ko nas kdo objame, reagiramo z objemom. In zakaj je objem tako poseben? Ko nekoga objamemo, se dotaknemo njegovega srca in lahko prisluhnemo njegovemu utripu. Ko objamemo sočloveka, razbijemo navidezni osebni PROSTI CAS Zbiratelj DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ Leta 2008 smo v novembrski številki Aluminija objavili reportažo z naslovom »Zbiram, torej sem«. V njej smo govorili o zbiratelju militarij - predmetov, uniform, orožja, dokumentov, fotografij, skratka vsega, kar je prostor, s katerim smo zgradili zidove okoli naših življenj. Objem je vedno zastonj in ni podvržen inflaciji in recesiji. Objema ne moremo izgubiti, zapraviti, ne morejo nam ga ukrasti in izsiliti. Če to storijo, objem izgubi svoj čar in pomen. Objem je najcenejše in najlepše darilo, ki si ga lahko podarimo. Objem vedno osreči najmanj dva in človek je ustvarjen za dvojino. Rekli boste, da tudi ena sama violina lepo zveni, a zamislite si, kako žalostno bi zveneli Vivaldijevi Štirje letni časi brez pompoznega orkestra prepletajočih se instrumentov. Objem je imun na barvo kože, starost, versko in politično prepričanje ... Podari ga lahko vsak in vsak ga lahko sprejme. Objem je neskončno sladek, pa ne redi, vroč, pa se ne boste opekli. Je povsem naraven vir, skozi katerega steče pozitivna energija, in nikoli ne onesnažuje okolja. Objem je čaroben, neponovljiv, unikaten in dela čudeže. Objem je ključ, ki odpre vsako, še tako kamnito srce. Z objemom je laže zaspati in se lepše zbuditi. Objem spreminja svet, tako kot en sam zamah metuljevega krila lahko spremeni prihodnost. Objem je vir zdravja, saj razpolovi naše težave, ki so erozija, ki spodjeda temelje naših teles in duše. Pravijo, da ima vsaka stvar pozitivne in negativne lastnosti. Kakšne so negativne lastnosti objema? Ali sploh obstajajo? Morda je stvar samo v interpretaciji. Nekaj, kar je za nekoga nesreča, je za drugega sreča, a zdi se, kot da bi bil objem sinonim za srečo, ljubezen in sočutje. Kaj še čakamo? Objemimo svet! Morda je naš objem premajhen, da bi lahko objeli ves planet. A če ga podarim tebi in ga ti podariš drugemu in ga drugi podari tretjemu in tretji četrtemu, potem lahko skupaj objamemo svet ... En sam objem lahko raztopi snežinke, ki naletavajo na naša srca . Če ste prebrali do konca, potem ste si pravkar pridobili licenco za objem. En, dva, tri, na vrsti si ti ... Naj se objemanje začne! Uživajte!x povezano z vojaštvom, vojskami ali vojnami. Govorili smo o našem sodelavcu iz DE Ulitki Draganu Kokotu s Svetinj v Slovenskih goricah. Devetega maja letos smo ga ponovno obiskali na srečanju zbirateljev takih in podobnih predmetov. Na srečanju so si zbiratelji ogledovali razstavljene primerke, predvsem orožje, in zamenjevali posamezne predmete. Draganov muzej militarij je še večji, zbirka še obsežnejša. V reportaži smo tam nekje na koncu zapisali: »Vsaka čast.« In to velja še naprej.x Draganov muzej vojaške opreme Aluminij, številka S, marec2010 17 REPORTAŽA 25. maj DARKO FERLINC FOTO: HTTP://UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG/WIKIPEDIA/COMMONS/5/5E/ BIRTH_HOUSE_OF_JOSIP_BROZ_TITO.JPG mnenje vedno podobno »glasu ljudstva«. Po opravljeni anketi na ulicah ali po telefonskih klicih vedno prevlada mnenje, da je bil Tito heroj in ne zločinec. Danes nekateri govorijo, kako so nas nekoč naganjali na ulice z zastavicami v roki, da smo potem mahali z njimi, tako da je bilo videti, kako smo vsi veseli. Meni se je to zgodilo, ko je v Maribor prišel predsednik države Mali iz Afrike. To je bilo v kakem 3. razredu osnovne šole. Ze zdavnaj sem pozabil njegovo ime. Vem samo, da je bil črn kot noč. In smo šli. Na Ptujsko cesto. Dobili smo zastavice. In ko je velika črna limuzina z odprto streho peljala mimo, smo mahali črnemu predsedniku. On pa se je smejal in mahal nam. vrati. V pullmanu. Bil je že mrak, ko se je kolona pripeljala mimo. Tito je sedel na zadnjem sedežu. Prvič v življenju sem ga imel priliko videti v živo. No, ja, pa tudi zadnjič. Mercedes ni imel odprte strehe in Tito ni stal v njem in nam mahal. Mahal sicer je, vendar sem v trenutku, ko je limuzina peljala mimo mene, videl le njegovo roko. Razočaranje. Takrat so govorili, da si Tito po Mariboru ne upa voziti v odprtem avtomobilu. Baje se je bal atentata. Maribor je bil namreč zadnje veliko mesto v Jugoslaviji pred avstrijsko mejo. Le 16 kilometrov je do Šentilja. In to je bila seveda takrat tudi meja z Zahodno Evropo. In vsi, ki so hoteli bežati čez mejo, so prišli v Maribor. Tovariš Tito, maršal naše nekdanje skupne države Jugoslavije in njen doživljenjski predsednik, je umrl maja pred 30 leti. In tudi rodil se je maja, vsaj tako pravijo, pred 118 leti. Zato je maj vsako leto najprimernejši mesec za različne razprave o tem, kaj in kdo je bil Tito v resnici. In po tridesetih letih imamo v Sloveniji še vedno vsak svojo resnico o njem, tudi tisti, ki so se rodili, ko ga že zdavnaj ni bilo več. Po drugi strani pa je maj mesec, ki ponuja priložnosti za obiske. In 25. maja se gre na primer v Beograd v Hišo cvetja. Ali pa v Kumrovec, v Titovo rojstno vas. Največ jih pride tja prav iz Slovenije. Tudi iz Taluma jih gre veliko. Letos tudi. Eni s kolesi, drugi celo peš. Sam bi tudi šel. Z veseljem. Pa se ne počutim dovolj močnega, da bi premagal tiste hribe do Kumrovca. V maju torej razpravljamo o Titu. Najpogostejši naslov takih razprav je: »Tito - heroj ali zločinec«. In potem sta na ekranih ponavadi dve skupini, obrnjeni druga proti drugi, ker sta seveda vsaka na svojem bregu resnice o Titu. In v obeh skupinah so zgodovinarji in politiki. Partizani in domobranci. Vmes pa kaka anketa med prebivalci ljubljanskih ulic, včasih pa celo mariborskih. Vsak od nas, ki smo še iz tistih časov, se Tita spominja po svoje. In ti spomini gredo vse do osnovne šole, za vrtec pa se sam ne spomnim natančno. Ampak zagotovo smo že takrat vedeli Kumrovec je vas in istoimenska občina v Krapinsko-Zagorski županji na Hrvaškem. Leži v obmejnem pasu s Slovenijo ob reki Sotli. Kumrovec je najbolj poznan kot rojstni kraj predsednika Jugoslavije, Josipa Broza Tita (1892-1980). Po podatkih iz leta 2001 ima občina Kumrovec 1854 prebivalcev, vas pa le 304 prebivalce. Glavna turistična zanimivost vasi je etnološki muzej Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja. Rekonstrukcija in redekoracija štiridesetih hiš in drugih kmetij-s ki h objektov se je začela leta 1977. Titova rojstna hiša, zgrajena leta 1860 kot prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu, je od leta 1953 Muzej maršala Tita. Pred njo stoji njegov bronasti kip, delo Antuna Augustinčica (1900-1979). za tovariša Tita. Prvo, kar mi ta hip pade na misel, je pesmica o Titu, ki smo se jo učili v osnovni šoli: »Kar bilo je pod pepelom, v naših srcih plaho skrito, v svetel plamen je zanetil naš tovariš Tito, Tito«. Še melodijo znam na pamet. In ob vseh tistih razpravah, ko eni Tita zagovarjajo, drugi pa bi ga utopili v žlici vode, se seveda tudi jaz dokaj glasno pred televizijo, doma na kavču, pridružujem razpravi. In tudi sam iščem odgovore ali opravičila. In na koncu je moje Ampak meni se to ni zdelo nič narobe. Ni bilo pouka, bili smo lepo na svežem zraku, videli smo velike limuzine, ki so bile takrat zelo redke, in še zastavico smo lahko nesli domov. Več ko je bilo takih dogodkov, bolje je bilo. Za nas otroke in za »tršice«. Nekoč pa je v Maribor prišel sam predsednik Tito (mimogrede, mi smo vedno rekli »precednik«). Takrat smo ga čakali na njegovi cesti, na Titovi cesti v Mariboru. Cilj njegove poti je bil hotel Slavija, takrat najboljši hotel v Mariboru. In spet so pripeljale limuzine. Tito je sedel v tistem svojem velikem črnem mercedesu s šestimi No, skoraj vsi. In taki, ki so hoteli bežati, so pač bili potencialni kandidati za atentatorje. Bili pa so tudi taki, ki so se preko Maribora iz Evrop vračali v Jugoslavijo. Pa se res spominjam, da so po Mariboru takrat vedno lovili neke ustaše. Eden se je baje celo skrival v Stražunskem gozdu, tam, kjer smo se mi kot otroci preganjali. In potem smo tekli pred vhod hotela Slavija. Spomnim se le velike gneče, ki je nastala v avli recepcije in pred vhodom v hotel. In prišel je tovariš Tito s spremstvom. Začel se je rokovati z ljudmi. Vsi smo stegovali roke proti njemu. Kar naenkrat je bilo v 18 Aluminij, številka 6, junij 2010 »Tito je dvakrat obiskal tovarno. Prvič je prišel v Strnišče 5. septembra 1947, potem ko je 20. januarja 1947 podpisal odlok (»rešenje«) o ustanovitvi Tovarne glinice in aluminija Strnišče. Drugič je prišel v tovarno 20. avgusta 1958.« zraku, meni se je zdelo, na stotine rok. Zraven mene je stal moj sošolec in prijatelj z ulice Milan. Tudi on je stegnil roko. In tovariš Tito mu je segel vanjo. Potem je nekaj rok preskočil in nadaljeval. Seveda je bila med njimi tudi moja. Ej, ni mi dal roke. Spet razočaranje. Milan se je lahko potem celo življenje hvalil, da mu je Tito dal roko. Od tam je šel Tito na balkon hotela in nas pozdravil. Nimam pojma, kaj je govoril. Bil sem pa malo jezen na njega. Udeležil sem se tudi množične telovadbe na stadionu Ljudski vrt. Tovariš za telovadbo me je vzel v ekipo za nastop ob Titovem rojstnem dnevu. Celo vodil sem našo skupinico pripeljal svojo četico v garderobe. Naš tovariš za telovadbo je to opazil, ampak mislim, da drugi pri vsej tisti gneči niso vedeli, za kaj gre. Vseeno smo tisto leto vsi dobili petke iz telovadbe. Tudi v Talumu (takrat še v TGA) smo gostili Titovo štafeto. Spomnim se, da sem pripravljal oder. Na veliko belo rjuho sem narisal (prekopiral) Titov portret. Še sedaj imam v predalu negativ te slike. Parole pa sem si vedno nekje sposodil. Taka je bila pač moda. Titova slika in parola. Na primer: Tito - misel - beseda - delanje. Ostroumno. Bili smo zelo mladi in bilo nam je »fajn«. Tito je dvakrat obiskal tovarno. Prvič je prišel v Strnišče 5. septembra 1947, Bosne. Na malem črno-belem televizorju je bila le črta. Ni bilo programa. Videti je bilo, kot da je televizor crknil. No, potem pa se je le oglasil Tomaž Terček s svojim pogrebnim glasom in povedal, da je umrl tovariš Tito. Terček je potem tudi komentiral televizijski prenos prevoza mrtvega tovariša Tita z Modrim vlakom iz Ljubljane v Beograd. In minilo je malo več kot 10 let od njegove smrti, ko je Jugoslavija razpadla. Slovenija je postala samostojna država. Uresničile so se tisočletne sanje našega naroda. Danes, po skoraj dvajsetih letih samostojnosti, pa se zdi, da nekateri še kar naprej sanjajo. Mogoče bomo čez deset let dobili novo himno. Tisto Ota Pestnerja na dečkov. Vsi smo v rokah držali dolgo palico in z njo vadili neke like. Skoraj celo pomlad. V telovadnici »na suho«. Šele proti koncu smo vadili ob glasbi. Dobili smo vsi enake drese. In na nastopu se nas je zbralo toliko, da smo prekrili travo nogometnega igrišča. Do takrat sem jo gledal le s stopnic na kaki tekmi. Bili so dečki iz vseh mariborskih osnovnih šol. Točko smo kar dobro izpeljali. Edino jaz sem na koncu »zajebal«. Moral bi dvigniti palico, na koncu katere je visela zastavica, in za mano bi morali vsi »moji« lepo steči z igrišča. Jaz pa sem malo spremenil smer in po drugi poti potem ko je 20. januarja 1947 podpisal odlok (»rešenje«) o ustanovitvi Tovarne glinice in aluminija Strnišče. Drugič je prišel v tovarno 20. avgusta 1958. Anekdota pravi, da jo je tudi dokaj hitro in jezen zapustil. Ko je namreč prišel v halo A, ni tam videl nobenega delavca. Takratno vodstvo je delavce poskrilo kod ve kam. Najbrž niso želeli, da bi jih predsednik videl. Takrat še niso imeli takih delovnih oblek, tudi ne čelad in ne čevljev. Delali so predvsem v svojih oblekah in na delo pač ne prideš v najboljši obleki. Leta 1980, 4. maja, pa je Tito umrl. Tisto nedeljo smo ravno prišli iz primer: »Sanjam že trideset let ...« Kar se pa tovariša Tita tiče, naj se vsak sam odloči in ga pospravi v predal, ki mu ustreza. Sam zase vem, v katerem predalu ga imam. Zame je bil »kul«. Pa ne samo zame. To dokazuje vedno večje število obiskovalcev tako v Kumrovcu kot v Beogradu.x Aluminij, {tevilka5, maj2010 19 FOTOREPORTA@A Majski dogodki FOTO: SRDAN MOHORIC 20 Aluminij, številka 6, junij 2010 Aluminij, {tevilka5, maj2010 21 LETOVANJE Seznam sodelavcev, ki bodo v sezoni 2010 letovali v Nerezinah in Červarju v sezoni 2010 Nerezine Anton Plajnšek Izparilniki 12. 7. 2010 Dušan Mikl Revital 21. 6. 2010 2. 8. 2010 Emil Kirbiš Promet Ivan Bezjak Rondelice Aleksander Koser Nabava Alojz Steiner KK Vera Vreže Upokojenka Darko Horvat Vzdrževanje Maja Dolničar Ulitki Davor Pečnik Ulitki Alojz Magdič Elektrolize Gregor Zečevic Marketing Srečko Cajnko Rondelice 19. 7. 2010 Daniel Bezjak Vzdrževanje Darjan Trafela Rondelice Gorazd Fišer Ulitki 28. 6. 2010 Antun Ivančič Energetika 9. 8. 2010 Zdenka Marinič Revital Zvonko Stopfer Ivan Cajnko _ Franc Veselič Gnetne zlitine Promet Izparilniki Boris Kuhar Vargas-Al Miroslav Dobič Vzdrževanje Milan Jerebič Rondelice Danilo Muzek Vzdrževanje - 26. 7. 2010 Feliks Kodrič Nabava Silvo Predikaka Rondelice Janez Kozoderc Elektrolize Daniel Crešnik Vzdrževanje Davorin Muzek Ulitki - Janez Fajfarič Rondelice 5. 7. 2010 Matija Kouter Vzdrževanje 16. 8. 2010 Damjan Kaučevič Anode Bojan Ornik Anton Korže Rondelice Promet Romanca Ivančič Marketing Milan Horvat Vzdrževanje 2. 8. 2010 - Jožef Pišek - Kristjan Mlakar Albin Avguštin Andrej Petrovič Srečko Kondrič Anode Zlatko Marin Gnetne zlitine Elektrolize Rondelice Vzdrževanje Izparilniki Jože Turk Vzdrževanje Janez Silak Gnetne Zlitine Zdenko Lazar Vargas-Al Danilo Majcen Energetika 12. 7. 2010 23. 8. 2010 Olga Lendero Vital Natalija Klemenčič-Vuk Nabava 9. 8. 2010 Daniel Valenko ■ Slavko Steiner Dušan Brglez Rudi Bogdan Vzdrževanje Dušan Skledar Organizacija Revital Vzdrževanje Informatika Slavko Vek Vzdrževanje Slavko Kirbiš Storal Dušan Lah Revital Dejan Klaneček Ulitki Peter Bombek KK Majda Zadravec Vargas-Al Maks Kostanjevec Elektrolize 19. 7. 2010 Valentina Iljevec Vital Cervar 16. 8. 2010 Upokojenec Katja Sever Informatika 21. 6. 2010 Peter Horvat Albert Frčec Vzdrževanje Slavko Fajfar Gnetne zlitine Franc Simenko Vzdrževanje Jože Medved Gnetne Zlitine Alojz Peršuh Vzdrževanje Vekoslav Cestnik Vzdrževanje 28. 6. 2010 Janez Pulko Vzdrževanje Branko Lukman Livarske zlitine 26. 7. 2010 Miran Fideršek Storal 23. 8. 2010 Primož Sagadin Rondelice Ivan Bauman Upokojenec Aleksander Irgolič Informatika 5. 7. 2010 Jernej Plavčak Vargas-Al Dragan Petkovič Vzdrževanje Stanko Cmrečnjak Vzdrževanje Stanko Tominc Gnetne zlitine Emil Munda Gnetne Zlitine Mirko Soštarič Revital Milan Toplak Nabava 22 Aluminij, številka 6, junij 2010 KRI@ANKA SLOVARČEK: TIBALDI - ITALIJANSKI SLIKAR (PELLEGRINO, 1527-1596), PISAREV - RUSKI KRITIK IN PUBLICIST (DMITRIJ, 1840-1868), ALIN -ZDRAVILNA SNOV V ČESNU, BARED - NEOBDELAN SVET (NAREČNO), KIL-DARE - MESTO IN GROFIJA NA IRSKEM, AGAPA - LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA. tirnica, trajekt-orija zdravilna snov v česnu čvekavost, dolgo-besednost einsteinu konec obstajanja muslimansko žensko ime mesto in grofija na irskem ostra mehiška začimba finski smučarski skakalec (jan ne, 1977) stranica pravokotnega trikotnika oves kot hrana za konje sveženj cvetlic rimsko 501 neobdelan svet (narečno) kavbojska vrv z zanko mogočna gora slovenski pevec pestner zdravilišče v črni gori james dean orna zemlja, oranje stadion v budimpešti plesna figura pri četvorki odbojkarski klub madridski športni klub Aluminij, {tevilka5, maj2010 23 Odhajate na potovanje, dopust, morda zgolj na večerjo ali zabavo in bi želeli začasno varovanje za vašo hišo, stanovanje, vikend, podjetje, gradbišče ...? VARGAS-AL IMA REŠITEV ZA VAS! Neposredno fizično varovanje predstavlja za mnoge prevelik izdatek, zato vam naša varnostna služba ponuja možnost izposoje brezžičnega protivlomnega alarmnega sistema. Tak sistem se vzpostavi brez inštalacijskih posegov, potreben je le priklop centrale na električno napajanje, brezžične senzorje pa namestimo v prostore. Sistem se preko GSM-vmesnika poveže z našim dežurnim centrom, s čimer vam zagotavljamo 24-urno interveniranje in ob morebitnem alarmu takojšnje ukrepanje varnostnikov na vašem objektu. Za vklop in izklop sistema prejmete le daljinski upravljalnik. Za dodatne informacije smo vam na voljo. VARGAS-AL - KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO!