----     5    ----
Naši dopisi.
Iz Ijubljane. — Novo leto 1890. Slovenci imamo za saboj dolgo vrsto let britkega borenja za naš obstanek. Ne maramo nazaj segati v štiri prva desetletja tega stoletja, ko je začetne politične prevrate z Ilirijo oživljeno spremljalo vstrajno prizadevanje večinoma duhovniških Krogov priboriti veljavo slovenski besedi. Mnogo in vspešnega se je storilo v oni dobi za naš sedajni obstanek. Opomniti pa nam je vstrajnega prizadevanja katero zahtevata ustanovitev prvega slovenskega lista „Noviceu začetkom petega desetletja v tem stoletji. Koncem tega desetletja, 1. 1848 sledilo je tudi politično prebujenje Slovencev, ki so se 1. 1860 zavestno in dostojno vstopili v vrsto drugih narodov avstrijskih. Seveda se je začetkom ustavnega našega življenja postavilo v vrsto zastopnikov naroda slovenskega več mož, pri katerih se je pogrešalo srce in čutje za slovensko življenje; ta vrsta politikov naših zginila je s površja političnega življenja, — veljavo in vspehe priborila je narodu pa samo ona stranka, ki je pod vodstvam očeta slovenskega dr. Bleiweis-a neoskrunjeno vzdržala naše staro geslo „vse za vero, dom cesarja l"
Odkar je 1879. 1. cesar poklical na krmilo vlado gtofa Taaffe-ja nastala je tudi nova doba za Slovence, ker nehala se je za nje vsaj večinoma vojska zoper združeno moč nasprotne državne birokracije in političnih na i protnikov.
Na Kranjskim, kjer bivajo Slovenci v najbolj nepretrgani celoti, pokazali so &e ti vspehi najbolj oči-vidni, posebno za to, ker je na čelo politične uprave dežele grof Taafte postavil moža bogatih skušenj in neupogljivo pravičnega čutja.
Primorsko, Štajersko in Koroško pač še britko pogreša takih varuhov, to pa deloma namestuje skupina vsih slovenskih državnih poslancev, ki se v vsem svojem delovanji smatrajo za zastopnike vsega naroda sloven-skeda.
Ravno tako lepo soglasje med zastopnike naroda imamo zabeležiti tudi iz zadnega zasedanja deželnega zbora kranjskega, tako, da prvi dan novega leta z nade-polnega srca smemo klicati zaupno: Bog daj nam Slovencem srečno novo leto!
—  Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska. V dobi petih mesecev obolelo je 246 blagajničnih udov izmej teh 219 moških in 27 ženskih. Umrlo je 7 udov mej temi 1 ženska. Izplačalo se je bolniščine 1517, gld. 74 kr., bolniških oskrbovalnih troškov 409 gld. 50 kr., voznine 34 gld. 11 kr., pogrebščine 88 gld., zdravniških troškov 807 gld., za zdravila 230 gld. 80 kr., za kopelji 42 gld. 20 kr., za terapeutične pripomočke 14 gld. 33 kr. in za obeznino 15 gld. 76, kr. torej skupno 3159 gld. 44 kr.
—   Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pnpovedue književnosti, razpisuje „ Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 gld. častnega darila povesti slovensko obsezajoči najmenj 10 tiskovnih pol. Snov bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Povest mora biti spisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom „Matica Slovenska".
Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po § 15. svojega opravilnega reda po 20—30 gld. za tiskovno polo.
Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odooru „Matice Slovenske" do 1. junija 18 90. 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo.
Večkrat se je poudarjalo, da »Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom podati v roko lepo zabavno knjigo.
Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.
V Ljubljani 2. decembra 1889.
Odbor „Matice Slovenske",
— Nesreča na južno železniški progi Zagorje-Tre-bovlje. Teško si je misliti grje in nevarnejše proge, kakor je ona z Save do Zidanega mosta tik reke Save. Po eni strani globoka voda po eni pa visoko, strmo skalnato gorovje, s katerega doli se privaleva po-gostoma debelo kamenje ali celo skalovje, katero se je vsled mokrote in zmrzline odločilo od gorovja. Po večkrat na leto je citati, da so imeli vlaki zakasnenje, ker je pri Zagorji skala privalivša se s strmega brega založila železniški tir. Večja nesreča se do sedaj vsled velike pozornosti železniškega osebja še ni pripetila, toda dogodba iz noči od minulega četrteka na petek, kaže koliko nevarnost se skriva za popotne na tej progi. Po-nočni kurir odpeljava se z Ljubljane proti Dunaju po 3/4 na 12 in dospe na Zidani most takoj po 1 uri. preko Zagorju, toraj vozi med % in 3/4 na 1. Ko se je toraj ta vlak omenjeno noč vozil preko Zagorju, privali se z veliko močjo krog % metra debel kamen na vlak predore vagon na šev, razbije 4 do 5 sten in se zvali na drugi strani vlaka na tir. K sreči v oddelku, skoz katerega je skala hodila svojo pot. ni bilo nikogar, tik zvaven pa je bila popotnica, ki je lahko Boga hvalila, da skala ni prilitela na vlak mali trenutek pred. Ako se pomisli, da se je le 4 do 5 ur popred po ravno tej progi vozil cesar v posebnem vlaku, je pač lahko razumljivo, kolika nesreča bi bila mogla nastati. Eavno tako si še človek komaj more misliti velikost nesreče, ako bi vsled dovaleče se skale ali iz druzega uzroka na tej progi vlak skočil iz tira. Po tej nesreči pač smemo pričakovati, da bode južn a železnica z nasadi, zidovjem in vsakdajnem ogledavanjem nevarnih bregov vse storila, da se odpravi velika nevarnost za potnike na tej grdi prrgi.
—  Odlikovanje. Presvitli cesar podelil je gospodu dekan - zlatornašoiku in častnemu kanoniku Martinu Skubicu v Ribnici vit ešk« križ Franc Jožefovega reda. Castitamo!
—  Gospod gimii. vodja Josip Snman v Ljubljani imenovan je za ostalo dobo člen deželnega šolskega sveta za Kranjsko, Častitamo in radi priznavamo, da se je v tem činu naučno ministerstvo pokazalo nepristransko.
—  Odbor ljubljanske čitalnice. Pri rednem občnem zdoru ljubljanske čitalnice, pri katerim se običajno poroča o računu in delovanju društva, izvoljen je bil z novega tudi odbor kot izvrševalni organ društva in za načelnika društvenega izvoljen je bil zopet g. dr. Karol vitez Bleiweis.
—  Jožet Zupan stolni prost ljubljanski je naslov životopisu ponatisu iz „Drobtinc" katerega je spisal gosp. Janez Ažman, župnik gorjanski, in v katerem je na 42 straneh kratko pa značilno opisano življenje in delovanje znanega dostojanstvenika. Gospod pisatelj razdelil je gradivo v sledeče naslove : Zupan — pobožen mladenič, — Zupan vrl kapelan, Zupan — izvrsten
župnik, — Zupan imeniten prelat, Zupan sloveč pridigar, — Zupan in Kropa, Zupan in Radovljica, — Zupan in njegovi križi, — Zupan in mrtva roka — Zupan in njegova smrt. Knjižico kinča lepa slika pokojnika.
—    Časništvo evropejsko. Po številu izhajajočih časnikov vrste se evropske države tako : N e m š k a z 5500 časniki, med temi 800 vsak dan izhajočih, Anglika s 3000 časniki, med temi 809 vsak dan izhajajočih, Francoska s 2819 časniki, med temi 700 dnevnikov, Italija s 1400 časniki, med katerimi 170 dnevnikov, Avstrijsko-Ogerska, 1200 časniki, med temi 150 dnevni-
v
kov, Španska 850 časnikov, Ruska 800 časnikov, Švica 450 časnikov. Vsega skupaj tiska se v Evropi 20,000 časnikov, v Aziji 3000, v Afriiri 200, združene države ameriške štejejo 12.500 časnikov, Canaa in Avstralija pa 700.
—  Državni proračun za leto 1890 kaže 60.000 gl. za vredjenje Save na Kranjskem.
—  Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1890
S popolnim šematizmom šolskih oblastnij , učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šol leta 1889 90 — smo te dni prejeli. Sostavil in založil ga je g. Mihael N e r a t, nad-učitelj in »Popotnikov" vredniR v Mariboru. Koledar je jako lična žepna knjižica in primerna posebno slovenskim učiteljem. Dobiva se po 1 g!d. 2h kr. komad s poštnino vred pri vredništvu ^Popotnika" v Mariboru.
—   »Slovenskega Pravnika" št. 12 obsega : 1.) Koliko pomena ima zemljeknjižna mapa;
2.) Posojilnice  in  zakon   z   dne   27.   decembra   1880
dr. z. št. 151. 3.) Dr. Fr. Zupanec: Iz sodno-zdravniške prakse (dalje) 4.) Iz pravosodne prakse ; 5.) Pravna vprašanja; 6.) Književna poročila; 7.) Drobne vesti in 8.) Vabilo.
—  Sneg zapadel je daleč okolu in bil uzrok da se promet na železnicah ni vršil redno, marveč so nekateri vlaki imeli zamudo. Zveza z Italijo bila je deloma u-stavljena, seuaj   so   pa vse ovire menda že odpravljene.
—  Osepnice prikazale so se pred tednom dnij v Dolenjem Logatci in se jele nekoliko tudi že širiti. Umrl je dosedaj za to boleznijo jeden možak, boin.h je pa še šest, večinoma odraslih oseb,
—  Hripa prikazala se je tudi v Ljubljani. Na južnem kolodvoru obolelo je hkratu 7 uradnikov za hripo, da ne morejo opravljati službe. V mnozih rodbinah se je tudi že prikazala iu je navadno v dotičnej obitelji od prvega do zadnjega vse bolno.
Vabilo na Silvestrovo veselico, katero priredi narodna čitalnica ljubljanska dne 31. decembra 1889 v društvenih   zgornjih   prostorih  s   sodelovanjem   vojaške
----    6    ----
godbe c. kr. domačega pešpolka baron Kuhn št 17. Vspored: 1.) Lehar: »Koračnica"; 2.) I. Strauss: Ouvertura k opereti »Prinz Methusalem"; 3.) N. Stoss: „Brže junaci na ples*, moški zbor z spremljevanjem godal; 4.) R. Genee: „Laška salata", moški zbor s te-nor-samospevom g. Pribila; 5.) J. Kral: „Vielliebchen", valček; 6.) A. Ambrož: „Operettenschau", podpourri; 7.) Gj. Eisenhut: „Na Savitt, moški zbor; 8.) R. Bur-garell : „Predpustni podpouri", šaljivi čveterospev s spremljevanjem glasovira, gosli in druzih šaljivih godal; 9.) Amer: rVoli Humor", polka fran^aise; 10.) Leibold: »Hrvatski dom", podpourri; 11.) J. Kral: „Edelweiss", polka mazurka; 12.) Rosenkranz: „Mein Oesterreich", fantazija; 13.) Loterija; 14.) Pozdrav o polunoči. Začetek točno ob 8. uri na večer. Pristop k veselici je nedruštvenikom zabranjen.
Proračun deželnega zaklada kranjskega — prejel je, kakor poroča uradna „Laib. Zeit.*, najvišje potrjen je.
— Enketa za pregledavanje novega načrta za deželno gledališče v Ljubljani zbrala se je v ponedeljek popoludne pri deželnem odboru. Ker imajo po novem načrtu stroški znašati samo 183.000 gld. bil je načrt v obče pohvalno sprejet, ako ravno so nekateri deležniki izrekli željo po večjem številu lož. Konečno se je skoraj soglasno sklenilo, naj se na podlagi predloženih obrisov izdelajo nadrobni načrti. Koncem razprave prišel je na razgovor tudi stavbeni prostor na cesar Jožefovem trgu in izrekla se je v obče želja, da bi se našel v ta namen primernejši prostor, akoravno v očigled določenega sklepa deželnega zbora ni bilo moč o tej zadevi sklepati.
------     7     ------