23SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii ZGODOVINA ČEBELARSTVA Ali je bil Anton Janša pred odhodom na Dunaj na Koroškem? Prvo poročilo Uvod Lani smo praznovali 240. obletnico izida dru- ge Janševe knjige Vollständige Lehre von der Bie- nenzucht (Popolni nauk o čebelarstvu). V počastitev stopetdesete obletnice je Perc (1925) napisal in v sa- mozaložbi v nemškem jeziku izdal knjigo Anton Jan- scha: erster kaiser. königl. Lehrer der Bienezucht in Wien: 1775–1925 (Anton Janša: prvi cesarsko kra- ljevi učitelj čebelarstva na Dunaju: 1775–1925). V uvodu piše, da želi s to knjigo popraviti vse napa- ke, ki so zapisane o življenju in delu Antona Jan- še. Podatke je poiskal v številnih objavah o Janši, še posebej pa se je opiral na Navratilovo (1883) in Wytopilovo (1900) delo. Perc (1925) je istega leta v Slovencu objavil članek z naslovom Pri Anton Janše- vih sorodnikih na Dunaju, v katerem je zapisal, da »… baron Ehrenfels, ki v svoji imenitni knjigi od leta 1829 Janšo dosledno Korošca imenuje …«. Ta- ke in podobne trditve o Antonu Janši se pogosteje pojavljajo in ponavljajo v zadnjih letih. Spodbudile so raziskavo, ki naj bi odkrila zapise o povezanosti Anto- na Janše s sosednjo Koroško, jih kritično presodila in potrdila oz. zavrnila. Prvi rezultati so predstavljeni v tem sestavku. Gradiva in metode dela Na simpoziju o Juriju Jonkeju, ki je bil 22. marca 2013 v prostorih Čebelarske zveze Slovenije, smo se seznanili s tezo, da naj bi bil Anton Janša pred odho- dom na Dunaj na Koroškem. Ustanovili smo delov- no skupino (prof. dr. Andrej Šalehar, Janez Gregori, prof. biol., prof. dr. Peter Dovč in Anton Koželj), ki je preučila gradiva o Antonu Janši. Navezala je tudi sti- ke z enim od avtorjem teze Ernestom Fuchsom iz Ce- lovca in ga 14. oktobra 2013 obiskala na njegovem domu. Po daljšem, poglobljenem pogovoru nam je Ernest Fuchs izročil kopije štirih objav in nekaj strani svojih tipkopisov. Sledilo je preučevanje teh gradiv: knjige, iz katerih so objave, smo poiskali v naših knji- žnicah, eno knjigo smo kupili ter na spletu poiskali podatke, povezane s temi objavami in tipkopisi. Na spletu in v slovenskih knjižnicah smo poiskali tudi druge knjige in periodične publikacije, ki poro- čajo o Janši kot čebelarju in kot prvem učitelju če- belarstva na Dunaju. Preučili smo tudi obe Janševi knjigi, iskali podatke v Arhivu Republike Slovenije, gradiva pa smo zbrali in uredili v delu »Pred odho- dom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem? Prvo poročilo«, ki je objavljeno na portalu Digital- ne knjižnice Slovenije in dostopno na spletnem na- slovu: www.genska-banka.si/fileadmin/uploads/ Zgodovinski_viri/2015/ANTON_JANSA_presoja_ dokumentov_18052015__Obnovljen_.pdf Kranjsko čebelarstvo pred Antonom Janšo in v njegovem času Že Valvasor (1689) obširno piše o čebelarjenju na Kranjskem in poudarja, da je zelo razširjeno in priljubljeno. V besedilu so opisana tudi nekatera do- gajanja, povezana s čebelami – recimo rojenje. Ri- har (1998) poroča, da je med študijskim bivanjem na poskusni čebelarski postaji Montlavet pri Avigno- nu ob študiju strokovnih piscev iz 16., 17. in 18. sto- letja v tamkajšnji bogati knjižnici spoznal, da v 18. stoletju nobena Evropejcem znana dežela ni ime- la tako izdelanega načina gojenja čebel, kot je bilo to na tedanjem Kranjskem. Naprednost takratnega kranjskega čebelarjenja naj poudarimo s primerom opraševanja matic s troti v zraku, ki so ga poznali že tamkajšnji stari čebelarji in ga je kot prvi na svetu opisal Scopoli (1763). O prahi matice so pisali tudi Peter Pavel Glavar (1768), Furlan (1768/1771?) ter Hummel (1773) in Janša (1771, 1775). Opozarja- mo še na študijo Janeza Gregorija »Kratek pregled čebelarske zgodovine do 21. stoletja« (2011), v ka- teri podrobneje opisuje tudi kranjsko čebelarstvo pred Antonom Janšo in v njegovem času. Napredno kranjsko čebelarstvo je poznal in priznal tudi Schi- rach (1770), ki je v svoji knjigi zapisal: »Ausländer, die solche beträchtliche Summen aus ihrem Bienen lösen, müssen unsere Lehrmeister werden.« (Pre- vod: Tujci, ki imajo od svojih čebel tako veliko kori- sti, morajo postati naši učitelji.) Anton Janša v letih 1765 in 1766 – objave in zapisi, povezani s Koroško Poleg zapisov o povezanosti Antona Janša s Koro- ško, ki jih je posredoval Ernest Fuchs (2013), smo na- šli še druge objave, ki jih predstavljamo kronološko: Andrej Šalehar*, andrej.salehar@bf.uni-lj.si, Janez Gregori**, janez.gregori@gmail.com, Peter Dovč***, peter.dovc@bf.uni-lj.si, Anton Koželj, cebelarstvo@kozelj.info * Zasl. prof. dr. ** Prof. biol. *** Prof. dr. 24 SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii ZGODOVINA ČEBELARSTVA 1829: Ehrenfels: … Auch die von Janscha aus sei- ner Vaterlande Kärnthen übertragene Bienenpfle- ge in hölzernen Lagerstöcken … Janscha, der ein Kärnther war … (Prevod: … tudi od Janše iz njegove domovine Koroške preneseno gojenje čebel v lesenih panjih … Janša je bil Korošec …) 1832: Heinrich: … Der Professor und Schriftsteller über die Bienenzucht in Wien ist von dieser Gesell- schaft ausgegangen … (Prevod: … profesor in pisatelj o čebelarstvu na Dunaju je izhajal iz te družbe (Koroške) …) – (v dveh objavah) Wiener Zeitung: … Eine Bienenzucht wurde jedoch im Augarten als Schule und dabei ein ei- gener Professor, in der Person des Hrn. Janscha aus Kärnthen … Janscha wählte die in seinem Va- terlande Kärnthen üblich gewesene Art Bienen zu vermehren … (Prevod: … Čebelarstvo je vendarle v Augartnu kot šola in pri tem njihov profesor, v osebi gospoda Janše s Koroškega … Janša je v svoji domovini Ko- roški izbral način razmnoževanja čebel …) Ekonomische Neuigkeiten: … Eine Bienenzu- cht wurde jedoch im Augarten als Schule und dabei ein eigener Professor in Person des Herrn Janscha aus Kärnthen angestellt … Janscha wählte die in sei- nem Vaterlande Kärnthen üblich gewesene Art, Bi- enen zu vermehren, zu benützen und zu erhalten, hatte zugleich den in Kärnthen gangbaren, aber be- sonders für die Wanderzucht um Wien nicht anwen- dbaren hölzernen Lagerstock … (Prevod: … Čebelarstvo je vendarle v Augartnu kot šola in pri tem je njihov profesor, v osebi gospo- da Janše s Koroške … Janša je izbral v svoji domo- vini Koroški običajen način razmnoževanja čebel, za uporabo in ohranjanje in hkrati, posebej za pašno čebelarjenje, na Koroškem uporabljene lesene pa- nje, ki na Dunaju niso bili v rabi …) 1833: Blätter für Landwirtschaft: … den in Kärnthen wegen seiner zweckmässig, und in Bezug auf die damalige Zeit rationel betriebenen Bienenzucht, rühmlichst bekannten Herrn Janscha, als professor der Bienenzucht und als practischen Bienenzüchter nach Wien berief … (Prevod: … zaradi njegove smotrnosti in za ti- sti čas racionalnega čebelarstva na Koroškem so slavnega in znanega gospoda Janšo poklicali na Dunaj kot profesorja za čebelarstvo in praktičnega čebelarja …) 1853 Heinrich: Isti zapis kot leta 1832. 1867 Kraft: … Als erster Lehrer an die von Maria The- resia gegründete Hauptlehrschule für Bienenzucht im Belvedere zu Wien wurde Anton Janscha aus Kärnten berufen … (Prevod: … Za prvega učitelja na osrednji šoli za čebelarstvo, ki jo je v Belvedere ustanovila Marija Te- rezija, je bil poklican gospod Janša s Koroškega …) 1925 Perc: … Nasprotno pa baron Ehrenfels, ki v svoji znameniti knjigi od leta 1829 Janšo dosledno ime- nuje Korošca … 1955 Stabej: 2003 Erker: … Professor und Schriftsteller der Bi- enenzucht in Wien namens Janscha, der aus der Kärntner Gesellschaft kam … (Prevod: … Profesor in pisatelj čebelarstva na Dunaju po imenu Janša prihaja iz Koroške družbe …) 2013 Fuchs: … Der spätere Bienenlehrer Janscha aus Krain stammend kam bereits 1765 in der Acker- baugesellschaft nach Klagenfurt, lernte hier gut deutsch und wurde von dieser Gesellschaft der Kai- serin direkt empfohlen. Mit ihm begann die Kaiserin das imkerliche Lehr- und Bildungswesen systemati- sch aufbauen … (Prevod: … Poznejši učitelj čebelarstva Janša, ki izvira iz Kranjske, je prišel že leta 1765 v Kmetij- sko družbo v Celovec, tam se je naučil dobro nem- ško, ta družba pa ga je neposredno priporočila cesarici. Ob njegovi pomoči je začela cesarica sis- tematično organizirati čebelarske učne in izobraže- valne ustanove …) Presoja objav in zapisov Največ zapisov, da je bil Janša na Koroškem, da je Korošec in podobno, sta napisala Ehrenfels (4) in Heinrich (4). Dva je napisal Fuchs, enega Kraft, eden pa je iz tedanjega časopisja. Veliko zapisov, predvsem v Fuchsovih tipkopisih, pa ni potrjenih. Odkrili smo, da obstajajo še nekateri drugi tipkopi- si, katerih avtor je Fuchs, vendar nam jih ni izročil ali pa smo iz njih dobili le posamezne strani, ki so 25SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii ZGODOVINA ČEBELARSTVA brez navedbe virov. Med zapisi v prejšnjem poglavju so najbolj dvomljivi vsi tisti, v katerih je zapisano, da je bil Janša Korošec ter da je na Dunaj prenesel ko- roški način gojenja čebel skupaj s prevozi čebel na pašo in panjem. To je povsem v nasprotju z zapisi v obeh Janševih knjigah (Abhandlung vom Schwär- men der Bienen – 1771 in Vollständige Lehre von der Bienenzucht – 1775), v katerih piše o gorenj- skem čebelarjenju. Pri opisu čebelarjenja je dobe- sedno zapisal »Pri nas na Gorenjskem …« (1771, str. 58). Nič in nikjer pa ne omenja, da bi bil pred prihodom na Dunaj na Koroškem. Tega ne omenjata niti Navratil (1883) niti Mihelič (1934), ki sta do zdaj najnatančneje raziskovala Janševo življenje in delo, tudi v dunajskih arhivih. Ni pa znano, kdo je njega in njegovega brata Lovrenca leta 1766 napotil v bakro- rezno risarsko šolo na Dunaj. Zanimive izsledke je dal pregled zapisov oz. bio- grafij o Antonu Janši (skupaj 20), ki so bili objavljeni v obdobju od leta 1771 do dandanes. Samo v enem je posredno naveden podatek o Janševi povezavi s Koroško, v preostalih pa ni nobenega podatka, ki bi potrdil njegovo bivanje in čebelarjenje na Koroškem. Dozdajšnje ugotovitve in predlogi a) V knjigah, revijah ali časopisju smo odkrili 11 za- pisov ter dodatno je še eno trditev v tipkopisu, da je bil Janša povezan s Koroško. b) Objave sporočajo, da je Anton Janša Korošec, da je na Dunaj prenesel koroški način čebelarje- nja, da izhaja iz Koroške kmetijske družbe, ki ga je tudi priporočila na Dunaju, da ga je na Dunaj poklicala cesarica Marija Terezija in podobno. c) Avtorji večine teh trditev oz. zapisov so Ernest Fuchs, Ehrenfels in Heinrich. č) Med slovenskimi avtorji sta na nekatere od teh zapisov opozorila Perc (1925) in Stabej (1955). d) Janša v obeh svojih knjigah poudarja svoj go- renjski izvor, gorenjski način čebelarjenja in go- renjski leseni panj, nikjer pa ne omenja svojega bivanja in delovanja na Koroškem. e) Za nadaljnjo presojo bi bilo treba pridobiti tudi Fuchsove tipkopise (navedeni so v knjigi Von Ma- ria Theresia zur EU, str. 869) in ga povprašati o izvoru zapisanih informacij. Za dokončno potrdi- tev ali zavrnitev teze pa je potreben pregled arhi- vskih dokumentov v celovškem deželnem arhivu in v arhivu krško-celovške škofije. Viri 1. Blätter für Landwirtschaft und Industrie. Zweites Heft, Klagenfurt 1833, 175 strani; članek: Ue- ber die kärntnerische Bienenzucht. str. 88–98 (http://digi ta l .onb.ac.at/OnbViewer/viewer. faces?doc=ABO_%2BZ162389901 – 19. 5. 2015). 2. Ehrenfels, Joseph Michael: Bienenzucht nach Grun- dsaetzen der Theorie und Erfahrung. Erster Theil, Prag 1829, 334 strani (http://books.google.si/boo ks?id=maw1AAAAMAAJ&dq=ehrenfels&hl=sl&sourc e=gbs_navlinks_s – 29. 1. 2014). 3. Erker, Konrad: Von Maria Theresia zur EU. Klagenfurt 2003, 895 strani; poglavje: Die Gründung der Kär- tner Ackerbaugesellschaft, str. 44–60. 4. Fuchs, Ernest: Gradiva, ki smo jih pridobili ob obisku 14. 10. 2013 v Celovcu. 5. Furlan, Matej (?): Praktično čebelarstvo ali kratek pouk o čebelah in kako naj se zaradi posebnega dobička in koristi z njimi ravna. Napisano verjetno med leti 1768– 1771(?) Iz nemškega rokopisa prevedel in uvodne besede napisal Leopold Debevec. Objava v knjigi: Martin Mencej: Ob 200-letnici pisane besede o slo- venskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, str. 261–317. 6. Humel, Anton: Physische Erfahrung, dass der Weysel wirklich von den Drohnen ausser den Bienenstock befruchtet werde, str. 64–71. V: Gemeinnützige Ar- beiten der Churfürstl. Sächsis. Bienengesellschaft in Oberlausitz : die Physik und Oeconomie der Bienen betreffend, nebst andern dahin einschlagenden na- türlichen Dingen. Erster Band. Berlin in Leipzig 1773, 451 strani (http://reader.digitale-sammlungen.de/ de/fs2/object/display/bsb10293787_00090.html – 31. 12. 2013). 7. Glavar, P. P.: Odgovor na predlog za izboljšanje čebe- larstva v c. kr. dednih deželah, str. 11–38. Napisano 1768, prevod Stane Mihelič. V: Mihelič, Stane: Anton Janša. Slovenski čebelar. Čebelarsko društvo za Slo- venijo. Ljubljana 1934, 163 strani. 8. Gregori, Janez: Kratek pregled čebelarske zgodovine do 21. stoletja. Ljubljana 2011, 9 strani (http:// 863. gvs.arnes.si/fck_files/image/Dogodki11/TE/zgodo- vina.pdf – 25. 7. 2012). 9. Heinrich, Hermann: Klagenfurt, wie es war und ist. Kla- genfurt 1832, 284 strani; poglavje: Bildungsanstal- ten, str. 214–239. 10. Heinrich, Hermann: I. Klagenfurt, die jetzige Haupt- stadt Kärntnes, historisch und topographisch dar- gestellt. 7(1832), 180 strani, Kärntnerische Zeit- schrift (https://download.digitale-sammlungen.de/ BOOKS/pdf_download.pl?id=bsb10011884 – 8. 7. 2014). 11. Heinrich, Hermann: Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten in Vereinigung mit den öster- rechischen Fürstenthümern. II. Band, 2 Heft. Klagen- furt 1853, 423 strani (http://books.google.si/books ?id=ZWdAAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v= onepage&q&f=false – 30. 1. 2014). 12. Humel, Anton: Physische Erfahrung, dass der Weysel wirklich von den Drohnen ausser den Bienenstock befruchtet werde, str. 64–71. V: Gemeinnützige Ar- beiten der Churfürstl. Sächsis. Bienengesellschaft in Oberlausitz : die Physik und Oeconomie der Bienen betreffend, nebst andern dahin einschlagenden na- türlichen Dingen. Erster Band. Berlin in Leipzig 1773, 451 strani (http://reader.digitale-sammlungen.de/ de/fs2/object/display/bsb10293787_00090.html – 31. 12. 2013). 13. Janša, Anton: Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. – Izda- lo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Lju- bljani. Ljubljana 1906, 139 str. (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 – 29. 9. 2013). 14. Janša, Anton: Abhandlung vom Schwärmen der Bi- enen. Wien 1771, 1774, 140 str. (http://www.dlib. 26 SlovenSki čebelar 1/2016 letnik CXviii ZGODOVINA ČEBELARSTVA si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQIOTNUU – 27. 9. 2013). 15. Janša, Anton: Vollständige Lehre von der Bienen- zucht. Wien 1775, 204 str. (http://www.dedi. si/dediscina/401-popoln-nauk-o-cebelarstvu - 8.8.2012); Wien 1790, 204 str. (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNKCA1Z6 – 27. 9. 2013). 16. Kraft, Quido: Vom munteren Immenvolk. Allgemeine land- und forstwirthschaftliche Zeitung, 17(1867)44, str. 1103–1106 (http://anno.onb.ac.at/cgi-content/ anno?aid=alf&datum=18671101&seite=7&zoom=33 – 19. 5. 2015). 17. Navratil, Ivan: Anton Janša, slavni kranjski čebelar. V: Spomenik o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem. Matica Slovenska, Ljubljana 1883, str. 139–166. 18. Perc, Martin: Anton Janscha: erster kaiser. königl. Lehrer der Bienenzucht in Wien: 1775–1925. Celje 1925a, 23 strani. 19. Perc, Martin: Pri Anton Janševih sorodnikih na Duna- ju. 53(1925)212, str. 2 in št. 213, str. 2–3, Slove- nec (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC- -KGP3VYHA – 19. 5. 2015). 20. Schirach, Adam Gottlob: Bayerischer Bienen-Meister : oder deutliche Anweisung zur Bienen-Wartung. Mün- chen 1770, 244 strani. 21. (http://books.google.si/books/about/Bayerischer_Bienen_ Meister_oder_deutlich.html?id=5Vc7AAAAcAAJ&redir_ esc=y – 23. 12. 2014). 22. Stabej, Jože: Stari zapisi o čebelah in čebelarstvu. 56(1955)3 – 4, str. 83–86, Slovenski čebelar – (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC- -UPPNFNMP – 27. 6. 2014). 23. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)228, str. 913, 3. October 1832, Wiener Zeitung (http://anno. onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=wrz&datum=18321 003&seite=3&zoom=33 – 19. 5. 2015). 24. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)83, str. 657 - 660, Ekonomische Neuigkeiten und Verhandlungen (https://books.google.si/books?id=Cr5aAAAAcAAJ& pg=PA633&lpg=PA633&dq=Ekonomische+Neuigkeit en+und+Verhandlungen&source=bl&ots=2P1aw0pYs M&sig=X2YJNA2ZRRZrzhUGbADkaAizRI8&hl=sl&sa= X&ei=59taVYvgLcqpsgHmqIDYCg&ved=0CCQQ6AEw AQ#v=onepage&q=Ekonomische%20Neuigkeiten%20 und%20Verhandlungen&f=false – 19. 5. 2015). 25. Valvasor, Janez Vajkard: Čast in slava vojvodine Kranj- ske (slovenski prevod Die Ehre dess Herzogthums Crain – 1689; prevod Doris Debenjak in drugi), 4. zv., Ljubljana, Zavod dežela Kranjska, 2009–2013. 26. Wytopil, Franz: Die Kaiserl. Königl. Bienenschule in Wien 1770–1781. 32(1900)6, str. 109–118, Bienen- -Vater. V petek, 27. novembra 2015, je bil v Augartnu pomemben dogodek za slovenske čebelarje. Odkri- ta je bila namreč nova spominska plošča, s katero je mesto Dunaj našemu velikemu čebelarju Antonu Janši izkazalo veliko spoštovanje. Dogodka se je udeležilo tudi približno 50 čebelarjev iz Slovenije, s svojo navzočnostjo pa sta ga obogatila slovenski in avstrijski minister za kmetijstvo. G. Dejan Židan je v svojem govoru opozoril na pomembnost čebel in v zvezi s tem spomnil na pobudo za razglasitev svetov- nega dne čebel, njegov avstrijski kolega pa je pou- daril, da smo Slovenci na področju čebelarstva kar nekaj korakov pred sosedi. Poudaril je veličino Anto- na Janše, ki je prišel iz Breznice (Slovenije) na Dunaj učit čebelarstvo. Sam sem v svojem nagovoru poudaril nujnost povezave med Slovenijo in Avstrijo, predvsem na čebelarskem področju. Predlagal sem vzpostavitev čebelarske turistične poti od Slovenije do Dunaja ali »od Janše do Janše«. Med vračanjem v domovino je direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan sprejela mojo pobudo, da bi maja 2016 organizirali rekreativni kolesarski maraton od Duna- ja do Slovenije, in sicer tako, da bi bil cilj 20. maja na čebelarskem prazniku v Račah. Projekt bo vodila Maja Zupan. Boštjan Noč, predsednik ČZS Odkritje prenovljene plošče v spomin na Antona Janšo v Augartnu Odkritje prenovljene plošče Antonu Janši v Augartnu na Dunaju Fo to : M aj a Zu pa n