SIjOVKMSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 7. OKT. 1992 Letnik XLVI. Štev. 40 (2675) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Geli ScheUan članica sosveta Na seji narodnostnega sosveta preteklo sredo je predsednik ZSO dr. Marjan Sturm predal Uradu zveznega kanclerja izjavo dr. Mirka Messnerja, s katero ta zaradi preobremenjenosti odstopa. Za novo članico je v imenu ZSO predlagal mag. Geli Schellander. Predsednico SPD Bilka bo še potrdil ministrski svet. Slovenščina in FPÖ Medtem ko govorimo o boljšem razumevanju med manjšino in večino, ko se baje „fronte odpirajo“, pa se je v deželnem zboru poslanec svobodnjaške stranke spotaknil ob dvojezičnost na pisemskem papirju Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Čas je ugoden, mislijo verjetno svobodnjaki, kajti koroški mediji spet uganjajo evforijo okrog 10. oktobra. „Amtssprache ist deutsch,“ je s koroško zvestobo pribil Martin Strutz. Značilno za to stranko, ki se menda po mnenju nekaterih slovenskih „politikov“ najbolj zavzema za pravice manjšine, je krčevito iskanje sovražnikov - če ni drugega, zadostujejo tudi dijaki s tujim državljanstvom na slovenski gimnaziji. Dva razreda te šole (na sliki) sta bila prisotna v Deželnem zboru in dijaki so pazljivo sledili odgovoru deželnega glavarja. Kako so se počutili, si je lahko misliti. Mladina nima problemov ne z večjezičnostjo ne s prijateljstvom s tujimi državljani. Te probleme ima Strutz v Deželnem zboru. forum za enakopraven dialog „Potreben je nov slovenski pogovorni forum, v katerem bodo enakopravno razpravljali in odločali vsi politični faktorji slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem“. To je ena izmed izpovedi seje upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pretekli petek. Oba odbora sta se izčrpno pogovarjala o narodnopolitičnem trenutku in ugotovila, da mora manjšina uveljaviti odprt dialog vseh političnih faktorjev. Slovenski pogovorni forum naj bi zajel poleg osrednjih političnih in kulturnih organizacij tudi strankarske strukture (SPÖ, EL in Zelene). V kolikor bi mladinske in cerkvene strukture želele sodelovati, naj bi jim to bilo omogočeno. Forum naj bi skrbel za kontinuirano pogovorno bazo vseh faktorjev brez medsebojnih bojev za oblast. Zato naj bi bil njegov osnovni cilj iskanje najboljših rešitev za slovensko narodnostno skupnost. ZSO bo sprožila pobudo za prvo srečanje že v prihodnjih dneh. Odbora ZSO sta ol5r5Vna-vala tudi vprašanje zastopstva manjšine v deželnem zboru in ugotovila, da se zavzemata za integracijo v stranke, in pričakujeta, da bodo večinske stranke pri sestavljanju volilnih list upoštevale dejstvo, da so koroški Slovenci in slovensko govoreči zastopani v skoraj vseh strankarskopolitičnih taborih. Prav tako pa mora imeti tudi narodna stranka možnost, da doseže svoj mandat. ZSO si prizadeva za tak volilni red, ki bo manjšim skupinam olajšal vstop v deželni zbor. Kar se tiče skupnega zastopstva, ZSO odklanja vse modele, ki temeljijo na principu ugotavljanja manjšine in vseh oblik etničnega katastra. ZSO meni, da je v zdajšnji fazi potrebno vzpostaviti pogovorno bazo, ki mora sloneti na enakopravnem upoštevanju vseh političnih faktorjev manjšine. Le tako bo mogoče ustvariti vzdušje, ki bo omogočilo konstruktivno združevanje. Enotna lista o zastopstvu Potem ko je koroška Ljudska stranka predlagala, da bi Slovencem v Deželnem zboru omogočili zastopstvo, je predsednik EL Andrej Wakounig izrazil svoje zadovoljstvo nad tem predlogom v pričakovanju, da ga bodo tudi druge koroške stranke podprle. Istočasno pa je poudaril, da bi moral biti to mandat s pravico soodločanja v vseh zadevah in da je mandat z omejeno pravico, ko bi šlo samo za zadeve narodnostne skupine, nesprejemljiv. Splošnih zadev ni mogoče ločiti od manjšine, saj vplivajo tudi npr. sklepi, ki se tičejo gospodarstva, prav tako na življenje Slovencev. Enotna lista se zavzema za spremenjen volilni red pri volitvah v Deželni zbor, da bi manjšina z nekaterimi olajšavami vendarle lahko imela svojega zastopnika v njem. Taka uremteV““ dl ’ odgovarja evropskemu standardu, omejen mandat pa bi bil zgolj „koroški standard“. Enotna lista se sicer zavzema za ustranovitev narodne zbornice in je ena od osrednjih zahtev te stranke, vendar je treba zastopstvo v Deželnem zboru obravnavati ločeno. Kot je znano, se Narodni svet identificira z zahtevami Enotne liste. Dvojezične table - več tolerance! Parlamentna poslanka Zelene alternative Terezija Stoisič zahteva več tolerance pri dvojezičnih napisih in dosledno izponitev državne pogodbe. Prav vprašanje krajevnih napisov je mogoče zelo enostavno rešiti, pravi Stoisiče-va. V današnji Evropi delujejo argumenti nasprotnikov dvojezičnih tabel naravnost smešno, saj je uporaba dveh jezikov na narodnostno mešanih področjih nekaj samoumevnega. Zato je logično, da naj se dvojezičnost izkazuje tudi na tablah. Treba je opozoriti, da manjšinskih pravic ni mogoče odpraviti s sklepi večine. Bistvo demokratič nih sistemov je v tem, da imajo pravice tudi tisti, ki niso v večini. Seja narodnostnega sosveta Preteklo soboto je na Dunaju zasedal narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost na Koroškem . Predsednik dr. Matevž Grilc je uvodoma opozoril na dejstvo, da sosvet sicer sprejema soglasne sklepe (dvojezični otroški vrtci ipd.), politični dejavniki na deželnem in zvezni ravni pa tem priporočilom ne sledijo. Zvezna vlada upošteva priporočilo sosveta edinole v vprašanju finansiranja. V razpravi so člani opozorili, daje sosvet pač le posvetovalni organ in njegovi sklepi niso obvezujoči. Poslanka Zelene alternative Stoisičeva pa je dejala, da je sosvet le forum za pomiritev manjšin in nič več. Kritizirala je slovenske organizacije, ki se premalo borijo in vodijo le politiko v organih. Podpredsednik sosveta dr. Sturm je opozoril, da ZSO sosvet smatra za forum, v katerem so vse politične grupacije, kjer se vodi političen dialog, za dosego formalne enakopravnosti v smislu 7. člena ADP pa se ZSO poslužuje ustavnega sodišča. Odločitve tega so obvezujoče za vse politične dejavnike tako v deželi kot tudi na zveznem nivoju. To je pokazala odločitev o javni dvojezični šoli v Celovcu. V kratkem pričkuje odločitev o dvojezičnem pouku v četrtem razredu, ki bo - če bo pozitivna - vplivala tudi na zasedbo ravnateljskih mest. Imeti bodo morali dvojezično kvalifikacijo. V nadaljevanju je sosvet med drugim obravnaval še vprašanje zasedbe ravnateljskih mest na Brdu in v Škofičah ter potrdil svoj sklep, da morata obe mesti biti zasedeni z dvojezično usposobljenima učiteljema. Zato sosvet zahteva, da se ravnateljsko mesto na Brdu razpiše na novo. Na predlog članov sosveta iz ZSO se je obravnavalo tudi vprašanje dvojezičnih topografskih napisov, kajti od 91 , ki naj bi bili po zakonu dvojezični, jih je dejansko le 48. Nekatere občine so ob gonji proti dvojezičnim napisom krajevne table enostavno odstranile, da jim ni bilo potrebno postaviti dvojezičnih. Dr. Apovnik je ob tem opozoril, da imajo krajevne table tudi varnostno funkcijo. Če bi npr. zdravnik zaradi manjkajočega krajevnega napisa prepozno prispel do bolnika in bi leta zaradi tega umrl, bi bila občina za smrt bolnika odgovorna z vsemi posledicami. Sosvet o tem vprašanju še ni sklepal, bo pa na prihodnji seji. V petek na Vestnikov izlet v Opatijo V petek zjutraj bodo avtobusi pobirali prijav-ljence Vestnikovega izleta po vsej Koroški, potem pa se bomo iz Kožentavre preko Ljubelja in Ljubljane skupaj odpeljali proti, upajmo, sončni Opatiji, kjer bomo preživeli skoraj tri prijetne dni in se popeljali z ladjo po Kvarnerju. Vsi prijavljenci ste že prejeli obvestila o odhodu in programu bivanja. Tega objavljamo tudi na 7. strani. S seboj ponesite potne liste, kopalke in seveda mnogo mnogo dobre volje. Nasvidenje v petek zjutraj! Omejeno duševno obremenjenost svojih meščanov pri sprejemanju nadaljnjih beguncev iz Bosne in Hercegovine je prvi opazil dunajski župan Zilk in ukazal ukinitev begunskega dotoka na Dunaj. Takoj sta se mu pridružila deželna glavarja Salzburške in Koroške, kmalu pa je notranji minister Löschnak sploh začutil potrebo po zaprtju meja nasproti sosedu v stiski. Čoln je poln, je geslo socialdemokratov. SOSED SKRBI ZA SOSEDOVO STISKO Kako naj na to reagira nesrečna avstrijska ljudska stranka, ki kljub volilni zmagi pri predsedniških volitvah po vseh anketah še nadalje stagnira pri približno 30% potencialnih volilcev? Po zgledu v Nemčiji in na Francoskem je s podpihovanjem mržnje do tujcev mogoče pridobiti lep odstotek glasov, so svetovalci očitno prišepetavali predsedniku Buseku, tako da je ta doslej samoimeno-vani liberalec svoje stranke pretekli teden presenetil javnost s svojo zahtevo po čimprejšnjem izgonu vseh v Avstriji ilegalno bivajočih tujcev. S tem je Busek uveljavil novo kakovost v dosedanji že tako restriktivni avstrijski aziliantski in tujski politiki: kar je doslej v takšni jasnosti zahteval samo opo-zicionalni Haider, zastopa zdaj tudi najvišji zastopnik manjše vladne stranke. Že spet se je Busek izkazal kot popolnoma nepreračunljiv koalicijski partner, ki se je tudi pripravljen posluževati golega populizma, če si od njega pričakuje dnevnopolitične uspehe. Ta čas še kaže, da se je s to svojo zahtevo uračunal: kljub vsem poskusom Kronen Zeitung in Haiderjevih svobodnjakov je razpoloženje avstrijske javnosti nasproti beguncem iz bivše Jugoslavije še vedno presenetljivo ugodno: to ne potrjuje samo neverjetna odzivnost na zbiralno akcijo „Sosed v stiski“, temveč tudi pripravljenost Avstrijcev do sprejetja beguncev v svoje domove. Še je solidarnost večja, kot si jo predstavljajo politiki. Če se seveda vidni politiki kot Busek naprej poslužujejo takih perfidnih političnih metod, da špekulirajo s ksenofobijo svojih volilcev, naj sebi pripišejo, če pride, zlasti pozimi, do rostovskih pojavov. Kdor veter seje, bo žel vihar. Morda gre pri Ijudsko-stranskem predsedniku za enkraten spodrsljaj predsednika; toda kdor ga pozna, take interpretacije skoraj ne more doumeti. Morda - in to bi bilo bolj nevarno - je to prvi signal na zvezni ravni v približevanju svobodnjakom za vzpostavitev nove vlade, ki naj predstavlja meščansko večino v državi, kot to Görg, novi dunajski ljudskostrankarski predsednik v prestolnici, že prakticira. Signal v smer Ijudsko-strankarsko-svobodnjaške koalicije za ponoven vzpon Haiderja na Koroškem. To je nedvomno strategija sokolov pri mlajšem koalicijskem partnerju. Vranitzky bo moral na to strategijo najti ustrezen odgovor. -vte». !i^!$uttShrlaüSa& Kfcnio« Slo««» "H« »o»u mfi * -r rÄ- ■ES&«iagL- Delovna skupnost pri socialdemokratih Minulo soboto in nedeljo je Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov priredila posvet, da bi njeni člani pretresli dosedanje delo, ga ocenili in se pogovorili o smernicah političnega delovanja za bodočnost. Izhodiščna ugotovitev je bila, da je treba v ustanovljenem organizacijskem okviru vedno znova iskati poti za dialog, pa tudi nenehno izpopolnjevati načrte in vsebino dela. Samokritično so ugotovili, da jim manjka kratkoročnih konceptov in da aktivno vključevanje v delo ne poteka tako, kot bi si želeli. V izmenjavi mnenj je bilo slišati tudi, da je Delovna skupnost v koroški javnosti premalo prisotna, v medijih se poj avlj aleobčasno.Vsipasosi bili enotni, da se stranka vse premalo identificira z DS, njeni funkcionarji bi se morali bolj povezovati z njenimi člani, potem bi se morebiti znebili očitka, da so Slovenci zanimivi za stranko le pred volitvami. Kljub temu pa je treba upoštevati tudi to, da se je odnos med manjšino in večino zboljšal, kar je zasluga tudi slovenskih socialistov. Predsednik Tomaž Ogris je poudaril, da skupnost noče veljati za nekakšno tretjo centralno organizacijo koroških Slovencev, pač pa da želi biti povezovalni dejavnik med manjšino in večino. DS navezuje stike z raznimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z narodnostnimi vprašanji in skuša formulirati narodni interes, kolikor je to mogoče. O komunikaciji med manjšino in večino ter v manjšini sami je govoril Horst Ogris; da prevladuje črno-bela teorija o dveh „firmah“ in da ni prepletanja med večino in manjšino. Še vedno se govori o „dobrih“ in „pravih“ Slovencih, ni pa prostora za medtone, za modulacije in nove modele definiranja, kakšna naj bo pot narodne skupnosti na Koroškem. V tak drugačen predal spada usoda Delovne skupnosti, tako kot koncept multikulturne družbe. kakršnega je zasnoval predsednik ZSO Marjan Sturm in ki ni našel tolikšnega odziva, kakršnega si je delo zaslužilo. Slovenski politiki na Koroškem je H. Ogris očital, da v njej ni prave dinamike in da osrednji organizaciji bolj ohranjata tisto, kar je že bilo doseženega, in da ni razvoja. Do ciljev da je mogoče priti po ovinkih, če ne gre direktno. Na vsak način pa da v celotni koroški družbi ni razvita kul- tura polemike in kritike, saj se konfrontacija z drugače mislečimi navadno izrodi v prerekanje (primer: reakcije na članek Tomaža Ogrisa v NT). V nedeljski diskusiji se je govorilo predvsem o stališčih o javnopravnem zastopstvu koroških Slovencev; pri tem so sodelovali tudi novinarji petih koroših časopisov. Člani Delovne skupnosti so se izrekli za integracijo v stranke in odklanjajo pojmovanje narodnosti kot političnega pojma - tudi vsak Slovenec je najprej državljan, šele potem pripadnik narodnosti. Deželni poslanec Peter Kaiser je opozoril na dejstvo, da bi se stranke kaj lahko otresle soodgovornosti za manjšino, če bi bila formulacija njenih teženj prenešena na eno osebo v deželnem ali zveznem zboru oz. parlamentu. Legitimni zastopnik narodne skupnosti v zakonodajnih gremijih ne more biti viri-list, saj ni demokratično izvoljen in praktično nima vpliva na stranke, lahko pa bi bila oseba, ki bi dobila mandat s prednostnimi glasovi na listi katerekoli stranke. Sonja Wakounig „Kako majhna sme biti manjšina?“ Pod tem nekoliko provokativnim naslovom je prejšnji četrtek potekala uvodna prireditev Srečanja v oktobru, diskusija v stilu Club 2, v Neue Burg v Velikovcu. V udobne fotelje so sedli moderator Wolf In der Maur, predsednik slovenske skupščinske komisije za človekove pravice dr. Lev Kreft, državnozborski poslanec ljudske stranke mag. Walter Posch, predsednik društva Most za enakopravnost nemške manjšine v Sloveniji dr. Dušan Kolnik in za Slovence na avstrijskem Štajerskem Erich Klusemann, njihov nemško govoreči prijatelj. V avditoriju se je zbralo kakih 30 zainteresiranih obiskovalcev. Za uvod je moderator poudaril pomen reševanja manjšinske problematike širše v Evropi in seveda v Avstriji. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je Avstrija priznala status manjšine tudi Romom in Sin-tom. Opozoril je na nove manjšin, ki nastajajo iz ekonomske migracije in bodo prav gotovo nastajale tudi zaradi množičnega begunstva s kriznih področjih. Kako majhna sme biti manjšina, da ji večina prizna status in s tem vse (pred)pravi-ce, je v različnih družbah rešeno različno. Po kriterijih človekovih pravic pa velikost sploh ne bi smela biti pomem- bna. Ob tem pa je zelo odločujoče vprašanje v psihosociološkem smislu: kako majhna mora biti manjšina, da večina zgubi strah pred njo in ji je pripravljena priznati pravice, in obratno, kako močna mora biti, da zgubi občutek ogroženosti. Čeprav je bila diskusija zasnovana na primerih štajerskih Slovencev in nepriznane nemške narodnosti v Sloveniji, pa je tekla le o slednji. Erich Klusemann je sicer orisal nekatere pozitivne znake narodnostnega prebujanja Slovencev ob Radgoni/Radkers-burg, to pa je bilo tudi vse. Dr. Dušan Kolnik je dejal, da imata italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji vse pravice, celo samostojno zastopstvo v parlamentu, ustava pa daje določene pravice tudi Romom, za pripadnike nemške narodnsoti pa da je oblast krivična, saj ji ne prizna statusa avtohtonosti, kar bi jim zagotovilo manjšinske pravice. Dr. Lev Kreft je dejal, da je potrebno ta problem znanstveno obdelati in najti ustrezno rešitev, čeprav ne verjame, da bo nemška manjšina dosegla enako stopnjo pravic, kot jih imata italijanska in madžarska. Mag. Posch se je v diskusijo vključeval precej načelno in v bistvu povedal zelo malo. Ob zaključnem vprašanju moderatorja, kako si udeleženci diskusije predstavljajo razvoj manjšinskih pravic v doglednem času, je izrazil pesimizem, na vprašanje iz publike, ali bi se zavzel za odpravo 25-procentne klavzure za priznanje pravic Slovencem v občinah in krajih južne Koroške, pa je odgovoril pozitivno, a le za zastopstvo v voljenih organih. Kolnik pa je na vprašanje o bodočem razvoju dejal, da pričakuje sklenitev bilateralne pogodbe med Avstrijo in Slovenijo, ki bi po principu recipročnosti zagotavljala pravice nemški skupnosti v Sloveniji. Jože Rovšek P. S! Diskusija v Velikovcu bi nepoznavalcu koroških razmer prav lahko napravila vtis, da je manjšinsko vprašanje na Koroškem rešeno zgledno, prav želja po recipročnosti pa bi bila za nemško skupnost lahko usodna, saj 25-procentne klavzule ne bi mogla doseči niti v enem kraju, verjetno niti 1-procentne ne. V tem smislu pa bi bilo treba podpreti njihovo prizadevanje, saj bi zagotovilo pravic nemške narodnosti v Sloveniji lahko analogno pospešilo padec in spremembo krivičnega Zakona o narodnostnih skupnostih v Avstriji. J. R. RAZGOVOR S prof. Janezom Bogatajem se je pogovarjal dr. Janko Malle z Janezom Bogatajem Ljudska ali narodna kultura? Ljudska kultura ima v kulturnem izročilu Slovencev zelo pomembno vlogo, v različnih časovnih obdobjih pa tudi različne pomene. V sedanjem času imam vtis, da je pridobila na pomenu. V Sloveniji vedno pogosteje ob množičnih srečanjih vidimo ljudi v narodni noši, obrt izdelovanja noš se je razmahnila. Pomeni to izraz nove samozavesti ali pa znak, da je identiteta kulture in narodnosti dobila preko ljudske kulture nove razsežnosti? Prav gotovo je to izraz neke nove samozavesti. Žal pa je razumevanje ljudske kulture kljub temu še zelo zgrešeno. Etnologija je ljudsko kulturo zelo natančno opredelila. V zgodovini je pomenila kulturo najbolj množičnega sloja na Slovenskem, torej kmečko kulturo. V sodobnem svetu jo pojmujemo kot kulturo vseh slojev, kot nekakšno masovno kulturo. Danes je zmeda popolna. Kar zadeva priljubljenost noše, je treba povedati, da interes za „narodno“ nošo raste, se pravi interes za nacionalno uniformo, ki smo jo kot umeten konstrukt oblikovali v času porajanja nacionalne zavesti v prejšnjemu stoletju. Fenomen narodne noše se je najprej pojavil na etnično ogroženih področjih: na Koroškem in v Italiji. Nekoliko kasneje so gorenjski, krnajsko-domžal-ski in ljubljanski predel prevzeli najbolj kvalitetne sestavine gorenjske praznične noše in oblikovali nekakšno narodno nošo. Oživljanje noše se danes spet pojavlja in to ni nič novega. Zgodovinski razvoj je po drugi svetovni vojni že začeto delo prekinil. Če pogledamo po Avstriji ali na Bavarsko, opazimo, da vsi sloji, tja do političnih struktur, ob določenih priložnostih oblačijo to nacionalno ali pa celo „državno“ uniformo, kije aplikacija tradicionalnih elementov v sodobni oblačilni stil. To se je v Sloveniji dogajalo že med obema vojnama. Po vojni se je o irhastih hlačah govorilo skoraj s posmehom. Danes teče razvoj v obratni smeri. V Sloveniji se vse pogosteje dogaja, da predvsem petičnejši sloji narodne noše radi naročajo za svoje otroke kot darilo, ki naj bo nekaj posebnega, na primer ob porokah. Vendar je znano, da se želja po uniformiranosti pojavlja najbolj v avtoritarnih družbah. Bolj je družba in politika avtoritarna, bolj je prisotna homogenost tudi v oblačenju. V zadnji konsekvenci taka uniformiranost danes pomeni, da je ljudska kultura zlorabljena, saj v resnici nima kaj prida opraviti s sedanjostjo. Najbolj zastrašujoče je, če imaš na prireditvah postrojene zastavonoše kakšnih organizacij, vod vojakov in tudi narodne noše. To je hujša zloraba. Odločno pa zagovarjam uporabo dediščine za oblikovanje sodobne pojavnosti, kije berljiva, razpoznavana sama po sebi. Ne v smislu zlaganega romantizma ali protokolarne elitnosti na javnih shodih, to so v resnici izrazite avtoritarne insignije. Kako definirati ljudsko in narodno kulturo, kako razmejiti ta dva pojma? Kako je s to rečjo pri nas na Koroškem? Tu živita dva naroda, oba imata razvito ljudsko, oba imata svojo narodno kulturo. Koroška ljudska kultura je sestavljena iz dveh narodnih kultur. Če ljudsko kulturo pojmujemo kot nekaj množičnega, z vidika družbene celovitosti, je to kulturna npr. ljubljanskih šoferjev, koroškega kmeta, celovških trgovcev, ljubljanskih profesorjev itd. Iz vidika slovenskega naroda je ta pojav seveda veliko bolj kompleksen. Na Koroškem živita oba naroda s svojima nacionalnima kulturama, seveda pa oblikujeta skupno ljudsko kulturo. Res pa je, da se zaradi nepravilnega poznavanja teh terminov ljudje ograjujejo od tega, češ, to je nekaj starega, zaprašenega, kmečkega, ker ljudske kulture ne znajo razumeti v sociološkem smislu. Mislim, da je za Koroško velika prednost, da dve kulturi tako rekoč oplajata ena drugo in da „manjšinska“ pomaga izgrajevati raznolikost in večplastnost Koroške. Ta pestrost tudi odgovarja sodobnemu človeku, ki je usmerjen stran od unifikacije, poenotenja. Prepričan sem, da je bistvo bodo- čega sveta ravno v tej pestrosti tudi v mikroregioalnih razsežnostih. Zato je prav tako potrebno, da se poudarja različnost Roža, Zilje, Podjune, saj je to kvalitativna vrednota narodne kulture. Dejstvo je, da na Koroškem v javnosti govorijo o „nemški“ ljudski kulturi, Slovenci pa spet o „slovenski“. Ta terminologija je potemtakem popolnoma zgrešena. Se Vam zdi, da bi tudi Slovenci morali narediti določeno miselno korekturo, da bi se iz determinirane etnospecifičnosti lahko odprli v narodnostno neobremenjeno razmišljanje o kulturi? Strinjam se, saj je posebno pri Slovencih pojmovanje ljudske kulture še vedno preveč obremenjeno s „starim, pristnim, kmečkim, ki diši po dimu, svežem senu ali zemlji“. Ljudem je treba postopoma korak za korakom vcepiti pravi odnos do ljudske kulture, saj ta obsega vso ustvarjalnost človeka. Stroka mora argumentirano in osveščeno približati kulturno dediščino. Neargumentirane modelne pristope za zdaj postavlja predvsem politika. Hvala za pogovor! Pri ORF prezrtje Slovencev Predadnjo soboto se je ORF javnosti predstavil ob svojem 25. jubileju delovanja deželnih študijev z Dnevom odprtih vrat. O svojem delu je zainteresirane s celodnevnim programom informiral tudi koroški deželni studio. V posebni televizijski oddaji „9 x Österreich - 25 Jahre Landesstudio“ pa je koroško televizijsko uredništvo povsem enostransko in neobjektivno poročalo o svojem delovanju. Medtem ko so predstavili oddajo „Kärnten Bild“ kot velik dosežek deželne televizije in regionalizacije televizijskih programov, pa so povsem zamolčali slovensko tedensko oddajo „Dober dan, Koroška“. O Slovencih nasploh niti ni bilo vredno besede, če odmislimo, da so predstavili Smrtnikove fante z eno ljudsko pesmijo, toda z napačno napovedjo. SPZ z začudenjem ugotavlja, kako je možen tak spodrsljaj spričo večkratnemu zagotavljanju, da se tudi koroška televizijska hiša vedno bolj odpira širši javnosti in tistim normam komunikacij in objektivnemu informiranju, ki so značilne za kultivirane medijske odnose v Evropi. SPZ je glede tega vložila protest pri intendantu koroškega deželnega studia. V obtoku pravi slovenski tolarji Po skoraj enoletni uporabi tolarskih bonov so v Sloveniji zadnji dan septembra dali v obtok prave tolarske bankovce (na sliki), in sicer zaenkrat za tisoč, petsto in sto tolarjev. Tiskala jih je tiskarna v Londonu, ki z bankovci oskrbuje preko trideset držav s trdno valuto. Bankovci (na sliki) so zelo kvalitetni, estetsko oblikovani, v prijetnih barvah-prava osvežitev za oči, ter zavarovani z vsemi potrebnimi sodobnimi elementi proti ponarejanju. Na tisočtolarskem bankovcu je podoba največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in faksimile njegove Zdravljice, na petstotolarskem je znameniti arhitekt Jože Plečnik, na sto tolarskem pa slikar Rihard Jakopič. V prihodnem obdobju bodo sledili še bankovci s podobami Primoža Trubarja, Jakoba Gallusa, serijo pa ■ bodo zaključili z izdajo bankovca za pet tisoč tolarjev s podobo znamenite slovenske slikarke Ivane Kobilica. Izdali bodo tudi kovance, stoti del tolarja pa se bo imenoval stotin. Trda pogajanja s Hrvaško Pogovori slovenske in hrvaške vladne delegacije pretekli teden v Zagrebu so potekali na stopnji minimuma soglasja, sta na tiskovni konferenci izjavila oba ministrska predsednika, dr. Janez Drnovšek in inž. Hrvoje Šarinič. Obema predsednikoma je uspelo podpisati samo sporazum o plačilnem prometu in finančnem saldu, vsa ostala pereča vprašanja (o ribolovu, morski meji, prometnih povezavah, slovenski lastnini na Hrvaškem) pa so bila preložena na pozneje, po temeljiti preučitvi za to ustanovljenih meddržavnih komisij. Hrvaška stran je slovensko obvestila, da hrvaški sabor ni pripravljen potrditi od vlad že podpisanega sporazuma o gospodarskem sodelovanju in da bodo v Zagrebu zato sestavili nov predlog. Liberalci blatili Drnovška na Dunaju Po premajhni odzivnosti na obtožbe Liberalne stranke Slovenije proti slovenskemu ministrskemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku, češ da je v času, ko je bil predsednik predsedstva tedanje Jugoslavije (pred tremi leti), podpisal tajni dokument o omejevanju gibanja oseb v izjemnih situacijah, ki naj bi bil osnova za srbsko ustanavljanje koncentracijskih taborišč v Bosni in Hercegovini, so funkcionarji sicer marginalne Liberalne stranke Slovenije poskušali problem internacionalizirati. Na Dunaju so prejšnji četrtek s pomočjo avstrijskih svobodnjaških kolegov sklicali tiskovno konferenco, ki pa ni uspela privabiti večjega števila predstavnikov medijev. Na njej so ponovili obtožbe zoper Drnovška in pokazali tudi kopijo tega, po njihovem mnenju, usodnega dokumenta. Poleg predsednika stranke Franca Golje je sodeloval tudi bivši minister Ingo Paš, Danijel Malnešek, vodja poslanskega kluba liberalcev, pa je ob tej priliki udaril tudi po predsedniku Kučanu in ga primerjal s severnokorejskim diktatorjem Kim II Sun-gom. Volitve v Sloveniji bodo 6. decembra Po dolgotrajnem usklajeva- stvo Slovenije je že razpisalo nju, novih predlogih, naspro- volitve za državni zbor (parla-tovanju in taktiziranju posa- ment), državni svet in pred-meznih strank v slovenskem sednika republike. Te bodo parlamentu so poslanci prejšnji hkrati 6. decembra letos, teden končno sprejeli še zadnji volitve predsednika republike nujno potreben zakon iz vo- v drugem krogu pa naj bi bile lilne zakonodaje in predsed- 20. decembra. 1. srečanje amaterskih gledaliških skupin Koroške Koroško združenje amaterskih gledaliških skupin je letos prvič priredilo srečanje gledaliških skupin na gradu Krasto-witz pri Celovcu. Kdor se prijavi, lahko sodeluje, tako so vabili organizatorji. In za srečanje od 2. do 4. oktobra se je odzvalo kar pet nemško in pet slovensko govorečih gledaliških skupin. Med slovenskimi so bili: SPD „Bilka“ iz Bil-čovsa, skupina Višje gospodarske šole iz Šentpetra, SPD iz Šentjanža, lutkarska skupina iz Šmihela in plesni teater Ikarus, manjkalo je le Gledališče ob Dravi. O novih poteh v amaterskem gledališču je govoril Peter Militarov, režiser iz Slovenije, koreograf Zdravko Haderlap pa o plesnem teatru. Presenetljivo dobro obiskano srečanje je pokazalo, da je za gledališče veliko skupinah na dokaj nizki ravni, na nivoju poceni zabave, pri drugih pa spet na zavidljivi polprofesionalni ravni. Nekatere slovenske skupine že nekaj časa ubirajo pot kakovosti z umetniškimi merili, kar je dokaj razveseljivo. In to se je opazilo tudi na gradu Krasto-witz. Na srečanju samem pa so opozorili še na eno zelo pomembno izkušnjo: gledališče so udeleženci sprejeli kot umetnost, ki jo jezik v svojem izrazu in sporočilu sicer lahko ovira, toda nikdar ne predstavlja nepremagljive prepreke, če je kriterij ustvarjanja zgolj umetnost. Spodbudno je, daje bilo tudi predmet obrobnih razprav gledališče z vsemi problemi, ki jih prinaša, ne glede na to, če gre za teater v slovenskem ali nemškem jeziku. Končno še ni zaznati Prizor iz „Maričke", ki jo pripravlja Plesno gledališče Ikarus zanimanje, toda pojavile so se tudi stare dileme: kako resno in s kakšnimi kakovostnimi merili je povezano amatersko gledališče kot umetniško ustvarjanje. Ni bilo namreč mogoče spregledati, daje nivo gledališkega dela pri nekaterih kakšnih posebnih naporov dežele, da bi v vzgojnem in materialnem smislu skrbela za razvoj amaterskega gledališča na Koroškem. To je ugotavljalo več udeležencev s slovensko in nemško govoreče strani... ZSO unterstützt UBW In einem Brief an Vizekanzler dr. Busek heißt es: Mit großer Besorgnis verfolgen wir die Diskussion über die weitere Entwicklung der Universität für Bildungswissenschaften in Klagenfurt (UBW). Aus unserer Sicht möchten wir festhalten, daß die UBW eine wichtige Rolle im geistigen Leben unseres Bundeslandes eingenommen hat. Insbesondere die geisteswissenschaftlichen Studienrichtungen (Geschichte, Pädagogik, Germanistik, etc.) haben bedeutende Forschungsergebnisse gelierfert, die fruchtbar auf das gesellschaftliche Leben im Lande eingewirkt haben. Man kann mit vollem Recht darauf hinweisen, daß sich das Klima im Lande gerade durch die BWU wesentlich verbessert hat. Es ist uns ein Anliegen, auf diese Tatsache hinzuweisen. Die slowenische Volksgruppe in Kärnten hat durch das Wirken der UBW sehr viel gewonnen. Die Frage des Zusammenlebens von Minderheit und Mehrheit wurde entmotio-nalisiert und auf eine neue Ebene gestellt. Die Studienrichtung Pädagogik hat z.B. (nicht nur für Kärnten) wichtige wissenschaftliche Grundlagen für das Zusammenleben von Minderheit und Mehrheit geliefert. Gerade in einer Zeit erneuter nationalistischer Exzesse im Südosten Europas, aber auch im Ost- und Westeuropa, scheint es uns unverständlich, daß in Klagenfurt jene geisteswissenschaftlichen Studien- Selani v sezono že z drugo premiero! Silno pridni so v Selah - ni kaj reči. Še ni dolgo, kar je sel-ska madež švigala po odru s „Salonom Exponom“, v soboto zvečer pa je že nekoliko bolj izkušena igralska skupina pokazala, kaj zna. Pavliha in Mica je naslov niza skečev po besedilu Auranda Harrisa, ki se je naslonil na tipizirane osebe commedie dell’arte, ljudskega gledališča, ki je doseglo največji razmah v času italijanske renesanse in nekoliko kasneje osvojilo vso Evropo. Še danes živi v gledališču nekaj tipov tedanje komedije - Harlekin in Kolombina, Poirot, v Avstriji je še živ Kasperl, pri Slovencih pa Pavliha. Tudi Dundo Maroje, ki smo ga videli v Celovcu (Mestno gledališče ljubljansko), izvira iz te tradicije, prav tako kot komedije Carla Goldonija in - kot višek Moliere. Ta zvrst komedije je v svoji osnovi, milo rečeno, prostaška. In tudi v Selah seveda niso mogli mimo grobosti in makaber situacij, če so hoteli ostati zvesti izvirniku. Palica je ves čas pridno udrihala po hrbtiščih in njihovih koncih in vislice so še bolj sugerirale nasilje kot slikovit pretep. „Pa se menda ne bo zares obesil,“ je zaskrbelo mamico v dvorani. Ni se, in olajšanju je sledil smeh. Ali pa: Pavliha zabriše meni nič tebi nič poscanega in vpijočega otroka skozi okno, rekoč: Vsak oče bi rad vrgel svojega otroka, ko joka, skozi okno. Jaz sem to storil. (Mame so verjetno ob joku vse navdušene?) Šalo vstran - kar je bilo pri tej novi predstavi poglavitno, je za koroške odre skoraj neverjetna telesna sproščenost nekaterih mladih igralcev. Martin Dovjak v vlogi Pavlihe je neprestano v akciji, uprizoril je pravcato solo plesno revijo in popolnoma smo mu verjeli norčavega filozofa in podjetnega lenuha. (Mica: Kako pretkan vrag. Suhoparnega policaja in malo usekanega krvnika je odlično zaigral Herman Oraže, konja Hektorja je zelo simpatično odplesala Katja Roblek. Tanja Mak je kot zdravnik bila tako prizadevna, da smo se čudili, kako daje pacient še živ. Ševeda je režiral Franci Končan in poleg tega, da je treba poudariti strokovnost ustvarjenega, ne morem mimo hvale, kako se kontinuirano delo obrestuje. Mislim, da je lahko narediš toliko neumnosti v enem samem dnevu? Pavliha: Zgodaj vstajam.) Velik napredek v svoji igralski „karieri“ je pokazal tudi Dani Dovjak v vlogi psička Bobija, na katerega je prene-šen tip obveznega služabnika te zvrsti komedije. Mica, Pavlihova družica, je bila gospodinj-sko-materinsko zaposlena Silvija Male, huda kot osa, Toni Stern je bil zmedena potujoča enciklopedija, izrazito komičen profesor in v drugi vlogi potrebno veliko pedagoškega čuta in znanja, da pripelješ igralce tako daleč, da postanejo kreativni na odru, da jim vloga postane raziskovalni objekt. Tipizacija giba (in verjetno tudi delež pri sproščenosti igralcev) je delo Gordane Schmidt, sceno in kostume je zasnovala Breda Varl, lektorica je bila Ana Mlakar, dobri duh organizacije pa Milka Olip. Sonja Wakounig Koroška-nemška in slovenska imena Inštitut za jezikoslovje pri celovški univerzi je v septembru t. 1. izdal zajeten zvezek pod geslom Kärnten-deutsche und slowenische Namen. V njem so na znanstven način obdelana krajevna imena, imena voda gora in hribov, topografske besede v krajevnih imenih in nastanek oz. razvoj teh imen. Imena so razvrščena pregledno po abecedi v slovenski in nemški izvedbi, posebej so obdelana imena slovenskega in nemškega izvora, imena, ki so predvedena iz ÖSTERREICHISCHE lamenforschung Jahrgang 20 1992 INSTITUT FÜR SPRACHWISSENSCHAFT UBW KLAGENFURT enega ali drugega jezika, in imena, ki so si v slovenskem in nemškem jeziku različna. Ob zagotovo tisoč ali več imenih pa je v zvezku navedenih tudi tistih 91 krajevnih imen, ki naj bi po ureditvi o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1977 označevala kraje z mešanim prebivalstvom. Zvezek, ki je izšel kot dvajseti letnik Avstrijske družbe za preučevanje imen, je s sodelavci pripravil in uredil prof. dr. Heinz Dieter Pohl. geliefert. Sowohl durch die Daher ersuchen wir Sie, sehr Forschung als auch durch die geehrter Herr Vizekanzler, Ih-Ausbildung der Studenten. re Pläne bezüglich der Ein-Wir würden es sehr bedau- Schränkungen von Studien-ern und es wäre für das geistige möglichkeiten bzw. des Aus-Klima im Lande fatal, wenn laufens von Studiengängen an Provinzialismus a la Haider der UBW Klagenfurt auch im und KHD wieder das alleinige Lichte unserer Argumente zu Sagen im Lande hätten. überdenken und zu revidieren. Slowenischkurse beim BFI richtungen, die eben für die Bewältigung solcher Exzesse wichtige Forschungsgrundlagen lieferten, eingestellt werden sollten. Wir leben am Rande nationalistischer Krisenherde, die noch lange nicht überwunden sein werden. Die Frage des Zusammenlebens ist aber auch ein europäisches Problem. Daher meinen wir, daß die UBW in Klagenfurt mit ihrer engen Kooperation im Alpen-Adria Raum, wichtige Lösungsmodelle für das Zusammenleben in einem zukünftigen Europa liefern wird. Voraussetzung hierfür aber ist, daß die UBW in ihrer Entwicklung nicht eingeschränkt wird, weder im Bezug auf die Studienmöglichkeiten noch bezüglich der Studiengänge. Die gesisteswissenschaftli-chen Studienrichtungen haben einen wichtigen Beitrag zu geistigen Öffnung des Landes Das Berufsförderungsinstitut organisiert auch heuer Slo-wenisch-Intensivkurse für Arbeitslose und Arbeitssuchende. Diese Kurse sind auch für Frauen, die einen Wiedereinstieg ins Berufsleben anstreben und vielleicht einige Jahre wegen der Kinder zu Hause geblieben waren, empfehlenswert. Der Anfängerkurs beginnt am 12. Oktober und dauert bis 18. Dezember 1992, der Fortgeschrittenenkurs am 11. Jänner 1993. Für alleinstehende Mütter mit Kleinkindern ist auch eine finanzielle Hilfe für die Kinderbetreuung vorgesehen. Die Slowenischkurse beim BFI sind außerordentlich intensiv und schon nach dem ersten Kurs haben die Teilnehmer solide Kentnisse für den Alltagsgebrauch, wobei besonderes Augenmerk auf die Kommunikation im Parteienverkehr gerichtet ist. Interessenten sollen sich bei ihrem Betreuer am Arbeitsamt melden, wo sie weitere Informationen erhalten. / \ Slovenski vestnik čestita! V___________________/ Gospe Miri Prusnik iz Čahorč za rojstni dan; gospodu Tomažu Ogrisu iz Tue za rojstni dan; gospodu Francu Wedenigu iz Celovca za rojstni dan; gospe Mili Weiss iz Celovca za rojstni dan; gospe Mariji Mohar iz Gluhega lesa za rojstni dan; gospe Mici Jug z Borovnice za rojstni dan; gospe Marti Dovjak s Kota za rojstni dan; gospe Mici Čertou in gospe Urši Mautz s Sajde za osebna praznika; gospe Tereziji Frantar iz Mlinč za rojstni dan; gospodu Francu Kuharju iz Crgovič za rojstni dan; gospodu Nantiju Pristovniku iz Sel za rojstni dan; gospodu Franciju Sternu z Rebrce za rojstni dan; gospe Mariji Jerlich za rojstni dan; gospe Marici Oraže iz Sel za dvojni praznik; gospe Mariji Jantschko iz Prible vasi za rojstni dan; gospe Neži Slanovc iz Mohlič za rojstni dan; gospodu Francu Šimencu iz Vudmata pri Podravljah za rojstni dan; gospodu Martinu Komarju iz Kazaz za rojstni dan; gospe Marici Rudolf iz Konovec za rojstni dan; gospe Ani Ogris iz Bilčovsa za rojstni dan; gospodu Francu Schlies-serju iz Šmarjete pri Pliberku za 90. rojstni dan; gospodu Francu Bogataju z Lasinj za rojstni dan. Milici in Marjanu Gallebo-vima se je rodil tretji sinček, Fabian. Iskreno čestitamo! Dr. Franci Zwitter bo praznoval rojstni dan! Vse najboljše in na mnoga leta! Naročite in širite „Slovenski vestnik” Učitelji in študenti na Univerzi v Celovcu v zvezi z nameravano okrnitvijo dejavnosti in študijskih smeri vsem kolegom, dijakom, staršem, javnim delavcem in koroškemu prebivalstvu sploh nastavljajo sledeč POZIV Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice! Univerza v Celovcu je trenutno izpostavljena neverjetnemu znanstveno-političnemu izsiljevanju in Vas zaradi tega poziva k solidarnosti. Zadnje čase se širijo različni namigi in govorice, da namerava Ministrstvo za znanost in raziskovanje uresničiti ’redimenzioniranje’ Univerze za izobraževalne vede. Sredi septembra je imenovano ministrstvo preko medijev in drugih sredstev objavilo pismeno verzijo o tem načrtu (’kon-ceptu’). Cilj takšnega ’redi-menzioniranja’ je brezobzirna in nelogično utemeljena ukinitev večjega dela študijskih smeri s področja humanističnih ved (med drugim študija zgodovine, geografije, filozofije, pedagogike, matematike). Namesto teh študijskih smeri pa je predviden razvoj smeri na področju ekonomije in informatike. Hkrati je bilo sporočeno, da bo zvezni minister Busek na posebni, časovno že določeni tiskovni konferenci 12. oktobra obvestil javnost o svojih odločitvah v zvezi s predvideno 'reformo’. Učitelji in študentje na naši univerzi z vso odočnos-tjo zavračamo po eni strani strategijo negotovosti, po drugi strani pa strategijo nesprejemljivega vsebinskega zoženja (prikrajšanja) in nenadnega časovnega pritiska. Za univerzo v Celovcu, ki je od vseh drugih univerz že v zadnjih letih najbolj občutila legitimacijski pritisk in ki je bila vedno odprta za diskusijo o novih konceptih in spremembah, je takšno ravnanje poniževalno. Univerza je s tem oropana temeljnih načel univerzitetne avtonomije in demokratičnega soodločanja. Gre za načela, ki naj- poprej zahtevajo solidarnost kolegov in kolegic. Pod pretvezo nekega vseavstrij-skega prestrukturiranja študijev s posebnimi težišči pa želi ministrstvo na najmlajši in najmanjši univerzi postaviti zgled, po katerem naj bi potekala univerzitetna reforma. Vse absolvente in absolventke pozivamo k solidarnosti, da izrazijo protest proti takemu nezaslišanemu ravnanju in se s tem pridružijo protestu celovške univerze. Pozivamo učitelje in učiteljice, da ne dopustijo, da bi na celovški univerzi ukinili izobraževanje, ki je mnogim omogočilo zaposlitev. Že sedaj kaže, da bo čez nekaj let primanjkovalo učiteljev in učiteljic za srednje in višje šole. Neznosno bi bilo, če učitelji in učiteljice ne bi imeli/e več možnosti ža nadaljnje šolanje in izobraževanje na celovški univerzi. Ravno tako pozivamo starše in dijake, da resno razmislijo o posledicah ukinitve študijskih možnosti. Predvsem dijaki iz socialno šibkejših slojev bi utrpeli hudo škodo, ker zaradi finančne obrementitve ne bi mogli študirati zunaj Koroške. Ukinitev študija humanističnih in družbenih ved pomeni hkrati veliko izgubo študijskih kombinacij z drugimi smermi, ki bi ji sledile še nadaljnje ukinitve. Pomagajte nam, da preprečimo te usodne korake in načrte. Svoj pismeni protest pošljite na naslove sledečih ministrov: Dr. Erhard Busek, Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung, Minoritenplatz 5, A-1014 Wien; Dr. Rudolf Schölten, Bundesministerium für Unterricht und Kunst, Minoritenplatz 5, A-1014 Wien; Dr. Michael Ausserwinkler, Bundesministerium für Gesundheit und Sport, Radetzky Straße 2, A-1030 Wien. Prepis oz. kopijo Vašega protestnega pisma posredujte tudi nam na sledeči naslov: Aktionskomitee zur Verteidigung der Universität Klagenfurt, Universitätsstraße 65-67, A-9022 Klagenfurt/Celovec oz. FAX: 0463/2700-100. Mladi „Miklavž“ se predstavlja „Na pobočju zeleno zasanjanih hribov Gur, na tistem delu, kjer si je strmina vzela hip za oddih...“ tako, kar nekoliko poetično, predstavlja mladi Hanzi Ogris-Miklavž Bilčovs in svojo gostilno v njem v ličnem dvojezičnem prospektu. Poleg tega so novost v gostilni tudi bogati jedilniki v treh jezikih, tako kot napis na gostilni, v nemščini, slovenščini in italijanščini. To pa še ni popolna podoba Miklavževe gostilne. Poleg vseh mogočih standardnih jedi in specialitet Vas postrežejo tudi s pravo domačo pojedino: predjed -sirnati krapi, glavna jed -rožanska juha, domači mavžl, krvavica, prekajeno domače meso z zeljem, poobedek -kvočni krap ali domači „fan-cut“ ali orehov rogliček. Za res okusno pripravljeno jed v kuhinji poskrbijo mama Mi-klavžinja Katarina, žena Lizi in Ogrisova Hani. Dober tek! Ross Perot spet kandidira NEW YORK (Reuter) - V ameriško predvolilno tekmo se je ponovno vključil teksaški milijarder Ross Perot, ki je od svoje kandidature odstopil sredi julija. Tedaj je imel precej možnosti za uspeh, po ponovnem vstopu pa mu javnomnenjske raziskave napovedujejo kakih 17 odstotkov glasov, demokratski kandidat Bill Clinton vodi s 43 procenti, George Bush pa naj bi jih prejel 32. Odločitev Perota naj bi bila posledica nezadostnih programov obeh vodečih predsedniških kandidatov na ekonomskem področju, saj je prav on v času dojulijske kampanje volil-cem obljubljal ozdravitev obolelega ameriškega gospodarstva in preko njega tudi ameriške družbe. Čosič in Tudjman v Ženevi ŽENEVA (AFP) - Hrvaški predsednik Franjo Tudjman in predsednik samozvane Zvezne republike Jugoslavije sta se prejšnji teden na pritisk sopredsednikov konference o Jugoslaviji lorda Owna in Cyrusa Vancea sestala na evropskem sedežu Združenih narodov v Ženevi. Podpisala sta sporazum o umiku jugoslovanske vojske z otoka Pre-vlaka, od koder je tolkla po Dubrovniku, o obnovitvi prometa po cesti „bratstva in enotnosti“ med Zagrebom in Beogradom ter o vračanju razseljenih oseb na vsa okupirana področja na Hrvaškem. Da bo sporazum uresničen, ne verjamejo niti največji optimisti. Po prvem krogu vodi Ion lliescu BUKAREŠTA (AFP) - V prvem krogu predsedniških volitev v Romuniji je največ glasov zbral sedanji predsednik in vodja Nacionalne fronte demokratične rešitve Ion lliescu, ki je leta 1989 vodil upor proti diktatorju Nicolau Ceausescu. Njegov glavni protikandidat, vodja liberalne romunske Demokratske konvencije, Emil Constantinescu je dosegel dobrih 31 odstotkov glasov. Oba se bosta ponovno pomerila v drugem krogu 11. oktobra. Zima se bliža Bosanski predsednik Alija Izbetbegovič je v skrbi za svoje ljudstvo že predlagal ustavitev bojev v Bosni in Hercegovini. Izčrpano ljudstvo brez poprejšnje vsaj delne normalizacije razmer (oskrbe s hrano, zdravili, zagotovilom proste komunikacije za gorivo in kurivo, električne energije in mnogo-česa drugega) zime ne bo preživelo. Čeprav leži Bosna na jugu Evrope, ima vsaj njena notranjost celinsko podnebje, torej poleg vročega poletja tudi zelo mrzle zime. K temu pa prispeva še hribovitost in v zimi težka dostopnost do posameznih krajev. Komisariat za begunce pri Združenih narodih že napoveduje smrt preko 100.000 prebivalcev zaradi podhranjenosti in mraza. Sedanja ustavitev spopadov bi njihovo smrt morda lahko še preprečila. Predsednik vlade samozvane Jugoslavije Milan Panič, ki je kljub svojemu klovnovstvu na srbski strani še najbolj pozitivna osebnost, je OZN oz. njenemu generalnemu sekretarju Butrosu Galiju že poslal prošnjo , naj iz embarga proti Jugoslaviji (Srbiji in Črni gori) izvzame prepoved nakupa kuriva, ki je nujno potrebno za preživetje zime v Srbiji in tudi v Črni gori. Beograd je en in pol mili- jonsko mesto. V moderno zgrajenih mestnih predelih s po sto tisoč prebivalci ni nikakršnih peči na trdo gorivo. Ogrevanje je centralno na olje ali zemeljski plin. Tega pa zaradi blokade ne dobivajo več. Liter bencina na beograjskem črnem trgu stane že 7 mark. Po drugi strani pa tudi Beogradu, kot tudi drugim srbskim mestom (Niš, Kragujevac, Novi sad, Kruševac, Valjevo), grozi lakota. Čeprav naj bi bilo hrane na podeželju dovolj, pa ta ne more do mest. Prometne vezi so ob pomanjkanju goriva vse redkejše. Miloševičevo geslo „heroi-zem in dostojanstvo v siromaštvu“ ne bo več zdržalo dolgo. Kako dolgo bo še kupoval socialni mir s tiskanjem denarja, katerega vrednost sproti izniči vrtoglava inflacija? Srbi v Bosni in v Kninski krajini pričakujejo, da jih bo preko zime hranila matica, ta pa še sebe ne bo mogla prehraniti in ogrevati. Opozicija odkrito podpira Paniča, tudi ljudstvo je v veliki meri zanj. Miloševičev je še priviligirani srbski državni aparat, policija in vojska. ZDA in evropski zavezniki želijo Miloševiča spraviti na kolena. Sam verjetno ne bo odstopil. V tej zimi, ob tretji obletnici Temišvara, se lahko zgodi krvavi Beograd. J. R. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sreda, 7.10. 20.00 Knjižnica Delavske Brückenschläge - branje iz hrvaške, srbske in zbornice slovenske literature v Celovcu Sreda, 7.10. 20.00 Kulturni dom na Radišah Plesni tečaj - vodi Gregej Krištof; prijave sprejema A. Lampichler, tel. 0463/39 2613 SPD „Radiše" Petek, 9.10. 19.00 univerza šotor ATI K v Celovcu Praznovanje ob prvi obletnici TANGA nastopajo: „Szelkialto" iz Madžarske, Broadlahn iz štajerske, DJ Samir Sobota, 10.10. do sob., 17.10. Trst, Gorica, štandrež 5. koroški kulturni dnevi na Primorskem KKZ, Slov. prosv. Trst, Kat. prosv. Gorica Nedelja, 11.10. 15.00 Gemeinschafts- haus Mostič (Brückl) Ponižani in razžaljeni - koncert MePZ Rož iz Šentjakoba Župnija Mostič in obč. referat za kulturo Nedelja, 11.10. 7.00 zbirališče pri Pohod na Peco - povratek okrog 14.00. Sledijo Rieplnu v Podpeci kombinirane Dart igre pri Peršmanu SPD „Zarja“ Nedelja, 11.10. 20.00 Mestna hiša v Velikovcu (Neue Burg) Srečanje v oktobru nastopajo: šentruperški kvartet in vokalno-instrumentalna skupina „Lipa“ Ponedeljek vModestovem 12.10. domu 20.00 v Celovcu Diskusija - 20- letnica Ortstafelsturma - smo se kaj naučili? Diskutanti: dež. glavar dr. Zematto, dr. Karl Stuhlpfarrer, dr. Manfred Novak, udeleženec podiranja tabel Naš tednik Torek 13.10. 18.00 v Domu v Tinjah Slovenščina za začetnike 1. del. Vodi: ravn. Mirko Srienc Dom v Tinjah Četrtek, 15.10. 18.00 v Domu v Tinjah Slovenščina za napredujoče, 1. del. Vodi: ravn. Mirko Srienc Dom v Tinjah Sobota, 17.10. 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli 20. srečanje štirih pevskih zborov: MPZ “Vasilij Mirk“ iz Proseka-Kontovela, (Italija), MPZ „Bratov Milavec“ iz Brežic, MPZ „Svoboda“ iz Stražišča pri Kranju in MPZ „Zarja“ iz Železne Kaple SPD „Zarja" Sob in ned., Odhod izpred 17. in 18.10. Juenne 13.00 v Globasnici Ogled „snežnih jam - Raduha" - srečanje s prijatelji iz Slovenije in Trsta. Prenočitev v Koči na na Loki SPD Celovec Sobota, 24.10. 20.00 v Kulturnem domu Caritas in naša pomoč v Ledincah predava: Peter Quendler z diapozitivi SPD Jepa-Baško RAZSTAVE CELOVEC - Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10.) Deželna galerija - Razstava del Giintherja Domeniga (otvoritev v sredo, 7.10. ob 19.00) - do 1.11. Galerija v mestni hiši - Classical american graffiti writers and high graffiti artists (do 31.10) Hiša umetnikov - Thomas Zaunschirm: Drau Grau Schön, Kolumb prekriža koroško meglo - Mestna hiša, mala galerija - Roman Veras, Ljubljana PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26. oktobra) MARIBOR - Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek" (do 28.11.) Naročite in širite Slovenski vestnik Vaš list s rorniatoni! Slovenija na celovškem sejmu „Componenta '92 Na celovškem sejmišču bo od 7. do 10. oktobra t. 1. potekal drugi strokovni sejem proizvajalcev komponent in posameznih delov za sestavljanje in proizvodnjo sistemov pod naslovom Componenta ’92. Na njem bo razstavljal 101 razstavljalec iz Avstrije, od tujih 122 pa je najmočnejše zastopana Slovenija s 47 razstavljala. Predstavili bodo svoje izdelke s področja metalurgije, strojegradnje, elektronike in elektrotehnike, telefonije in še mnogo zanimivega kot popolne izdelke ali pa samo posamezne komponente in dele za večje sisteme. Med razstavljalci so velika podjetja kot npr. Iskra, TAM Maribor, Železarna Jesenice, veliko pa je tudi mladih podjetij in zasebnih obrtnikov. Na tiskovni konferenci v Celovcu so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in regijske zbornice Kranj predstavili poleg asortimanov tudi sedanjo gospodarsko podobo v Sloveniji. Poudarili so, da je slovensko gospodarstvo sicer v velikih težavah (izguba trgov v nekdanji Jugoslaviji, prestrukturiranje gospodarstva), vendar pa se že kažejo nekateri pozitivni trendi. V sedmih mesecih je izvoz znašal 2,3 milijarde dolarjev, kar je za tri odstotke več kot v preteklo-letnem enakem obdobju. Zelo pomembno pa je, da se je izvoz povečal predvsem v razvite države, in to kar za 30%. V zunanjetrgovinski menjavi je na prvem mestu Nemčija, sledijo pa ji Italija in Francija, četrta pa je Avstrija, tako po uvozu kot izvozu. Slovenski presežek v mednarodni trgovini znaša trenutno kar 122 milijonov dolarjev. Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seätevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herauseebcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071 Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. SLOVENSKI VESTNIK Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jože Škoberne je spregovoril tudi o strukturnih spremembah in lastninskem preoblikovanju v gospodarstvu. Procentualno se naglo veča število zasebnih podjetij in tudi mešanih. V podjetjih z udeležbo tujega kapitala v tem času dela že vsak deseti zaposleni Slovenec, delež te proizvodnje pa je 16 proceten. Slovenska podjetja bodo razstavljala na prostoru E 25 v hali 5. Z veseljem pa pričakujejo tudi Vaš obisk! Jože Rovšek Sreda, 7.10. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 100-letnica rojstva Luke Kramolca četrtek, 8.10. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 9.10. Andrej Kokot - Čujte, zvonovi zvone Sobota, 10.10. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 11.10. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. Florian Zergoi, Kazaze) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 12. 10. 10. Okotber - deželni praznik za vse Korošce? Torek, 13.10. Partnerski magazin Na 28. srečanju o varnosti v gorah V soboto, 3. oktobra, je bilo v ViSprijah/Weißbriach 28. srečanje planincev treh dežel -Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije - pod pokroviteljstvom Avstrijskega Alpenvereina. Ta srečanja imajo poleg družabnosti predvsem delovni značaj z namenom, da se na območju teh treh dežel kaj stori v prid planinstvu. Tako je bilo v tem smislu že mnogo storjenega. Naj samo omenimo nekaj teh dosežkov. Ureditev poti prijateljstva, uresni- čitev narodnega parka Visoke Ture, izdaja vodičev za Pot prijateljstva, turno smučanje in zaščitena naravna območja, izdaja slovarčka v treh jezikih na temo Planinstvo za sporazumevanje med planinci itd... Naslov teme tokratnega srečanja je bil Varnost v gorah. Za to priložnost je Avstrijska gorska reševalna služba izdala brošuro Alpin Ratgeber/Sve-tovalec v gorah. Številne nesreče v gorah obvezujejo, da je treba vsekakor več storiti za varnost. Zastopniki treh dežel so bili pri tem enotnega mnenja, da sta predvsem neizkušenost in precenjevanje lastnih moči vzrok za nesreče, in zato menili, da je treba ukrepati na ta način, da čim več ljudi vključujejo v planinska društva, kjer prejmejo ustrezna pojasnila in nasvete, kako se je treba vesti v gorah. V Sloveniji na primer že v šolah ustanavljajo planinska društva in tako že šolarje in dijake uvajajo v gorniško usposabljanje, kar je rodilo že lepe uspehe. Res škoda, da na slovenski gimnaziji v Celovcu nimajo razumevanja za to zvrst dejavnosti, ki ima vsekakor globok smisel za oblikovanje plemenitega človeka - idealista gornika. Naslednjega dne je bil še izlet na planino Napal Alm, ki pa ga je žal motilo deževje. L.U. Od vsepovsod 7. oktober 1992 7 Protest EL Presednik Enotne liste Andrej Wakounig je javno protestiral proti kriminalizaciji obrtnikov in lastnikov hiš, ki morajo kot prehodno rešitev brez odloga urediti greznice, čeprav je v dolgoletnemu času načrtovana kanalizacija. V nekaterih občinah so priprave za kanalizacijo že zaključene, zato je samo začasno urejanje greznic veliko finančno breme. „Če se bosta sindikat in trgovska zbornica začela boriti proti tej zahtevi, ju bomo v vsem podprli,“ je izjavil Wakounig. Manjšinski zakon Slovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber ter madžarski minister za kulturo in prosveto dr. Andrasfälvy sta v Budimpešti podpisala sporazum o kulturnem, izobraževalnem in znanstvenem sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko. Slovenski minister pa se je sestal tudi s predstavniki prekmurskih ’ Madžarov in porabskih Slovencev. Dr. Gaber je mnenja, da se Madžari zavedajo, daje Slovenija naredila precej več za manjšine kot oni. Ob srečanju s porabskimi Slovenci je povedal, da je vesel njihovega optimizma, ker so v zadnjih letih napredovali za nekaj korakov, res pa je, da so še daleč od dvojezičnosti takega tipa, kot ga imajo Madžari v Sloveniji. Madžarskega ministra je dr. Gaber opozoril na to, da naj država zagotovi denar za delovanje slovenskih inštitucij, po drugi strani pa je obljubil pomoč porabskim Slovencem, učbenike in literaturo, ki jo potrebujejo. Ministra dr. Gabra so seznanili tudi s pripravami na sprejem šolskega zakona na Madžarskem, ki bo opredeljeval tudi šolstvo manjšin. Vestnikov izlet ’92 v OPATIJO Program potovanja in bivanja v Opatiji: Petek, 9.10. do 8.15 - pobiranje udeležencev na domačih vstopnih postajah 08.15. - odhod iz Kožentavre preko Ljubelja, Ljubljane in Ilirske Bistrice 12.30 (ca) prihod v hotel Opatija 13.00 - kosilo,popoldne prosto za počitek in sprehode 19.00- večerja Sobota, 10.10. 8.00 do 9.00-zajtrk 10.00 - odhod z ladjo v Rabac, prosto 15.00 - odhod proti Opatiji 17.00 - povratek v Opatijo 19.00 - svečana večerja in nato glasba za ples Nedelja, 11.10 8.00 do 9.00 - zajtrk, prosto 12.00- kosilo 13.00- odhod domov Vsi prijavljenci ste prejeli pismena obvestila s programom in voznim redom avtobusov. V kolikor bi se pojavile kakršnekoli nejasnosti, se obrnite na upravo Vestnika, Milka Kokot, tel. 0463/ 5143 00-40. Rada Vam bo posredovala potrebne informacije. Na veselo svidenje! Vodstvo Vestnikovega izleta ’92 Šahovska naloga št. 105 ŠAHOVSKA NALOGA Duras - Spielmann/ San Sebastian 1911 Tudi v partijah starih velemojstrov so se dogajale zanimive kombinacije. Ena takih je tokrat pred reševalci. Za nevarnost na diagonali al - h8 ima črni proti igro po h liniji. Beli, ki je na potezi, je pred nalogo, kako zaščititi kralja in aktivirati vso moč črnopolj-nemu lovcu na polju d4. Enaka naloga pa je tudi pred reševalci! RAZSTAVLJENA KRIŽANKA S p A s 0 D v A 0 A L ■ 2 E j R K U L A D E R V A L K ■ 0 T 2 K A M A R " 0 R M 0 S T V A A B ■ B J T A ■ 1 B R S 1 A N N J E A Z 0 R E N P R S S 0 0 K 0 R H T E 1 K A T A ■ ■ ■ S L 0 R 0 D Ploščice, ki so narisane levo od praznega lika, razvrstite v prazen lik tako, da boste dobili običajno simetrično križanko. Če vam križanke ne bo uspelo sestaviti s prepisovanjem, ploščice razrežite. sestavil Jože Petelin TRIBUNA BRALCEV „Arbeitsfreier 10. Oktober-nicht nötig!“ Man darf erstaunt darüber sein, mit welchem, sich regelrecht überschlagenden Eifer, nun auch hiesige Politiker, Zeitungen und sonstige Institutionen, auf „jenen Zug aufgesprungen“ sind, den zuvor schon „andere Kreise“, unterstützt von einer Tageszeitung, zum Rollen gebracht haben! Aber es ist geradezu lächerlich, weil nun „jeder Mitfahrer“ meint, den jeweils anderen Aktivisten im Demonstrieren „echten“ Kärntentums und „echtem“ Heimatbewußtseins, unbedingt noch überbieten zu müssen! „Bravo, das ist eine großartige Initiative“ - meinte dazu unlängst eine unserer Zeitungen. Wirklich? Das meine ich nicht! Ich glaube vielmehr, daß überhaupt kein „tatsächlicher“ Bedarf besteht, den 10.10. künftig alljährlich (statt bisher nur alle 10 Jahre zu „runden Jubiläen“) generell zum „Feiertag“ zu machen! Denn der, bei weitem überwiegende Teil der „Gedenkfeiern“ fand schon bisher immer am Abend des 9. Oktobers statt, weshalb es jedem daran interessierten Bürger auch schon immer möglich war, daran teilzunehmen! „Was“ werden die Bürger an einem zusätzlich „freien“ 10.10. also zusätzlich „feiern?“ Die einen werden sich ausschlafen, oder pfuschen, die anderen werden Ausflüge machen (u.a. wahrscheinlich auch ins benachbarte Slowenien und Friaul), oder Verwandtschaftsbesuche absolvieren usw. Den nun „zur Unterschriftenleistung“ aufgeordneten Bürgern dürfe es nämlich großteils (wie übrigens auch bei allen sonstigen Feiertagen!) völlig egal sein, warum diverse Initiatoren und deren „Mitläufer“ jetzt plötzlich einen weiteren „Ruhetag“ im Jahr einfordern (was stets populär ist und macht!) und wie jene das „begründen!“ Eine solche Unterschriftenaktion, wobei es sich überhaupt nicht um den 10. Oktober handeln müßte, wird daher immer und überall, rege Unterstützung finden! Das zu betreiben, oder auch „aufspringend“ mitzubetreiben, dürfte wiederum eher aus „eigennützlichen“ Überlegungen resultieren! (z.B. bei Zeitungen: ob es den Verkauf und somit deren Auflagen erhöhen könnte - bei Politikern ob das deren „Ansehen“ steigern und auch in vermehrten Wählerstimmen seinen Niederschlag letztlich bestimmt „in die Knie gehen!“) mag zwar gut zu begründen sein, ist und bleibt aber höchst unpopulär! Zudem kommt immer (was gemachte Erfahrungen in der Vergangenheit unzählig oft bewiesen) daß sich in diesem Lande Jeder (und so-finden könnte.) Bei einer so unmöglichen Aktion aber nicht dafür sein, wie z.B. aus „ganz anderen Überlegungen“ die Industriellenvereinigung und Handelskammer (beide werden aber mit auch „jede Privatperson“) der da nicht dafür ist, was immer auch „vordergründig“ mit dem 10. 10. „in Zusammenhang ste- hend“ öffentlich abgehandelt wird - mit Sicherheit damit zu rechnen hat, sofort gröblichsten Unterstellungen, Verdächtigungen und Schmähungen ausgesetzt zu sein! (anonyme Brief, Telefonate, Anpöbelungen in Lokalen usw.) Diese total überflüssige Aktion verlangt daher, ansich automatisch, „die Gleichstellung“ aller Institutionen und Bürger im Lande, somit also das Diktat = gleich Diktatur! - oder aber man nimmt ganz bewußt, also voll beabsichtigt, in Kauf, daß „diese Gleichstellung“ (quasi zwangsverordneter“ „Einheitsbrei der Meinung“ zu gestellten Thema) weder auf deutscher noch auf slowenischer Seite, „solcherarts“ ablaufen wird! Da man eben nur zu gut weiß, da dem SO sein wird, nimmt man also die eintretende Wahrscheinlichkeit des „neuen Aufreißens von Gräbern“ zwischen den Landesbürgern und auch Nachbarn scheinbar gerne hin! Denn zum Anderen stand kürzlich in einer der hiesigen Tageszeitungen zu lesen, warum die Initiatoren und Befürworter eines neuen lO.Oktober-Feiertages u.a. galuben, daß die Kärntner „Flagge zu zeigen“ und auch „Heimatbewußtsein“ zu demonstrieren „haben“. 1. ) im ehemaligen Jugoslawien tobt ein mörderischer, von nationalen Kräften auf allen Seiten geschürter Bürgerkrieg! (daher also „Feiertag“ in Kärnten) 2. ) unser direkter Nachbar Slowenien, ebenfalls mit neuem Nationalbewußtsein,liebäugelt mit dem Kärntner Fürstenstein und dem Herzogstuhl als nationale Symbole! (deshalb brauchen wir in Kärnten einen zusätzlichen „arbeitsfreien Tag!“) 3. ) die holländische „Stiftung für historische Wissenschaftern will (??) Kärnten überhaupt mit Slowenien in einem Staat Noricum zusammenspannen, um eine ethnisch homogene Einheit zu schaffen! (auch das ist Anlaß, in Kärnten arbeitsfrei „gefeiert“ zu werden!) Jetzt wissen wir also die drei Hauptpunkte, warum wir künftighin zwangsbeglückt, noch einen Feiertag im schon „feiertagsgeschwängerten“ Jahreslauf dementsprechend zu „nützen“ haben werden! (wer’s glaubt wird selig - wer’s nicht glaubt und nicht untertänig annimmt, kommt in die Hölle!) Ich sage aber ergänzend, noch etwas ganz deutlich und kühl: Wirklich „überzeugtes“, somit „echtes“ Staats- und Heimatbewußtsein bracht sicherlich keinen „freien Tag“, um sich zu demonstrieren - und hat es in keiner Weise „nötig“ erst verordnet werden zu müssen! Ich werde sicherlich NICHT unterschreiben! Mir kann und darf man mit „dieser Aktion“ im günstigsten Fall „den Buckel hinunterrutschen!“ Herbert Guttenbrunner, jun. Köttmannsdorf 17.srečanje narodnostnih skupnosti 92 bo v Vidmu! Delovna skupnost narodnostnih skupnosti sosednjih dežel bo svoje letošnje 17. srečanje organizirala v sosednji Furlaniji. Potekalo bo od 9. doli. oktobra v kongresni dvorani v Vidmu, glavna tema pa se glasi: Vloga nepriznanih nacij pri oblikovanju Evrope narodov: izkušnje in načrti ’preko meja’. Pokroviteljstvo nad srečanjem sta prevzela kulturni oddelek pri Videmski pokrajini in avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, koordinator pa je dr. Franci Zwitter st. Srečanja se bodo udeležili zastopniki narodnostnih skupnosti iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. SLOVENSKI VESTNIK - SPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SAK danes v derbiju s celovško Avstrijo Ker so v nedeljo SAK je v zadnjih letih štvo v Celovcu. Kljub morali tekmo med že nekajkrat igral proti temu da SAK v nedeljo ni Austrio Celovec in SAK nekdanjemu drugo- igral, pa se je lahko po- zaradi dežja in razmoče- ligašu, vendar še nikoli čutil zmagovalca, kajti nega terena odpovedati, ni zmagal. Zato so igralci eden najnevarnejših tek-se bosta moštvi končno prepričani, da bodo mečev, WAC, je z 1:0 pomerili danes ob 18.30 v tokrat dokazali, da so izgubil proti zadnjemu celovškem stadionu. trenutno najboljše mo- na lestvici, Šentvidu. Akcija s tekme Belvedur Izola-Benfica Slovenski klubi do prve stopničke V evropskem pokalnem tekmovanju so letos prvič samosotjno tekmovali tudi klubi iz Slovenije. V pokalu državnih prvakov je igrala SCT Olimpija iz Ljubljane, v pokalu pokalnih zmagovalcev Belvedur Izola, v pokalu UEFA pa Mari- bor. Žreb vsem trem slovenskim klubom ni bil naklonjen, saj je Olimpija naletela na italijanskega prvaka Milana, Izola je imela v prvem kolu za nasprotnika lizbonsko Benfico, Maribor pa madridski Atletiko. Tako v prvi kot drugi tekmi so vsa tri slovenska moštva mnogo močnejšim nasprotnikom podlegla in tako seveda izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Kljub porazom pa so moštva pokazala dober nogomet in dostojno zapustila Presenečenje odbojkarji iz Doba! Odbojkarji SK Dob, ki letos prvič igrajo v zvezni odbojkarski ligi, so v soboto v Šentpavlu prepričljivo zmagali proti DTJ z Dunaja s 3:0. (Tekme niso mogli igrati v Pliberku, ker tam ni primerne dvorane.) Najboljša igralca sta bila legionarja Boris Skudnik in 28-letni član slovenske državne reprezentance Aleš Jera- na. Tudi novi igralec Richard Fercher je blestel in s svojimi silovitimi udarci prispeval k zmagi. Če bodo Dobljani obdržali tako odlično formo, je pričakovati še marsikatero presenečenje. Vse možnosti, da se bodo uvrstili med najboljša moštva, obstajajo, in tako bi lahko tekmovali v play-off. Šah: poraz in zmagi i? SAK-Mölltal v nedlejo, 11.10. ob 14.30 v Trnji vasi (Celovec) Naskok na Anapurno Vodja slovenske himalajske odprave, na Anapurno U (809Im) Tone Škarja je sporočil, da poteka osvajanje tega osemtisočaka po načrtu. Prejšnji teden so postavili bazni tabor na višini 4100 m, dan kasneje pa še na 5000 metrih. Prejšnji teden pa se je v Ljubljano vrnila alpinistična odprava PD SCT, ki je v izredno težkih pogojih (mraz) osvojila vrh Co Oju (8201m). Če tudi Škarjevi odpravi uspe, bo to predzadnji osvojeni osemtisočak. Šahovsko prvenstvo 1992/93 se je tudi za drugo moštvo SŠZ - prva ekipa je izgubila proti Šmohorju s 3:5 - začelo s porazom. Dvoboj z Gospo sveto III se je končal z 2:6, točki za SŠZ II a so osvojili Tončka Einspieler (zmaga) ter Ivan Lukan in Boris Gallob (remi). Uspešno pa sta nastopila drugo moštvo SŠK „Obir“ in SŠZ/Poso-jilnica Celovec III: Obirčani so visoko premagali Frantschach II s 4,5:0,5 (zmagali so Harald in Flans-Christian Wolte, Hanschou in Topar, remiziral pa je ravnatelj Stossier), tretje moštvo SŠZ pa je dobilo tekmo proti ekipi slepih s 4:1 (zmage: A. Gallob, D. Lukan, B. Gallob in M. Gallob). Le še 4 ali 5 tekem do jesenskega prvenstva Dve tretjini jesenskega prvenstva imajo moštva že za sabo in na lestvici pričakovano vodi Slovenski atletski klub. V letošnje prvenstvo je SAK vstopil kot največji favorit, in to svojo vlogo je podkrepil z izvrstnimi igrami in seveda tudi z rezultati. Doslej je SAK, kot edino moštvo v koroški ligi, še neporažen, le dvakrat je igral neodločeno. Ostala moštva, ki se borijo za mesto za SAK, so zelo izenačena, kar kaže tudi položaj na lestvici. Najnevarnejši zasledovalci so Wieters-dorf, WAC in VSV. Nekoliko razočaralo je moštvo Friesach pod vodstvom trenerja Jagodiča, presenetilo pa je moštvo VSV. Povsem nepričakovano pa je v zadnji tretjini lestvice Austria Celovec. Sicer na koncu lestvice ni nobenih presenečenj, zadnji, FC Mölltal, se je že vsa leta bori za obstoj v ligi. In prav FC Mölltal je tudi prihodnji nasprotnik SAK v nedeljo v Trnji vasi. Z njim slovenski nogometaši res ne bi smeli imeti težav, težje pa bo v Beljaku proti VSV, nato pa proti Šentvidu doma. V zadnji tekmi jesenskega prvenstva pa mora SAK v goste k WAC. Če ne bo prišlo do kakšnih presenečenj, bo SAK zagotovo jesenski prvak in bo kot prvi na lerstvici tudi prezim-mil. NOGOMETNO OGLEDALO KOROŠKA LIGA Nogometna tekma med Austrio Celovec in SAK je bila zaradi dežja odpovedana. Novi termin za tekmo je sreda, 7.oktobra, ob 18.30 na celovškem stadionu. Prav tako je bila odpovedana tekma med Mölltalom in SVR Lienz. Ostali rezultati: VSV/Bank Austria - Breže 2:2, Treibach - Wietersdorf 0:/, Šentvid - WAC 1:0 (1:0), Pliberk-Wernberk 3:1 (0:0), Wolfsberg-trg 0:0, Matrei - Velikvoec 4:2 (2:0) Naslednje kolo (10./11. okto.) - Trg - WAC, Breže - Šentvid, Lienz - VSV, SAK - Mölltal, Velikovec - Austria, Wernberg - Matrei, Wietersdorf - Pliberk, Wolfsberg - Treibach. SPODNJA LIGA VZHOD Klopinj - Bilčovs 4:3 (1:3) Klopinj, 100 gledalcev, sodnik Hambaumer; postava Klopinja: Sille, Glabonjat, Rupitsch (8 1. Rothleitner), Fister, Warmuth, ambrosch, Urank, Brdčanovič, Pitschko, Reiner Klatzer. Postavaš Bilčovsa: Slattnig, Weichboth, Schlenitz, Rauter, Partl, Kuess, Schaunig, Hobel (75. Ramusch), Quantschnig, Durnig, Goli: Ambrosch (31.), Rainovic (4), Hobel (16., 38.), Reiner (80., 92), Urank (82.) Žrelec - Šmihel 0:0 Borovlje - Žitara vas 2:0 (1:0) Železna Kapla - Mostič 1:3 (0:1) Šentandraž - Vetrinj 2:2 (1:1) Pokrče - Šentlenard 2:2 (2:/) Naslednje kolo: 10./11.10. St. Leonhard - Železna Kapla, Žitara vas - Pokrče, Bilčovs - Žrelec, Mostič-Klopinj, Šmihel/L. - ASV, Vetrinj - Borolvje, ASK - Šentandraž PRVI RAZRED D Dobrla vas 3:2 (2:1) Goli za Dobrlo vas: Kuprivec, Velik, Sirnik Ruda - Šmihel 5:2 (2:0) Globasnica - Frantschach 1:1 (0:0) Metlova - Šentpavel 0:0 Tekma Sele - Galicija je bila odpovedana. Strelec tedna Karl Sommerauer, dva gola proti Železni Kapli Koroška liga 1. SAK 2. Wietersdorf 3. WAC 4. VSV 5. Wolfsberg 6. Trg 7. Treibach 8. Pliberk 9. Breže 10. Lienz 11. Velikovec 12. Matrei 13. Celovec 14. Vernberk 15. Šentvid 16. Mölltal 10 8 2 10 6 2 11 5 11 5 11 3 11 4 11 4 10 4 11 4 11 3 10 3 11 3 11 3 10 1 0 23: 5 18 3 19:16 14 4 20:11 12 4 16: 8 12 2 13:10 12 3 13:12 12 4 17:16 11 4 16:15 10 5 14:21 10 5 14:16 9 6 8:12 7 7 14:24 7 7 6:18 7 6 9:24 5 Spodnja liga-vzhod 1. ATUS Borovlje 10 6 4 0 19: 7 16 2. Klopinj 10 4 6 0 18:12 14 3. Pokrče 10 4 4 2 16:11 12 4. Bilčovs 10 3 5 2 17:12 11 5. Žrelec 10 4 3 3 16:13 11 6. ASK 10 4 3 3 13:10 11 7. Mostič 10 4 3 3 16:17 11 8. Vetrinj 10 2 6 2 13:14 10 9. Žitara vas 10 3 3 4 9:10 9 10. Šmihel 10 0 9 1 7: 8 9 11. ASV 10 3 2 5 14:21 8 12. Šentandraž 10 2 3 5 14:21 8 13. St. Leonhard 10 1 4 5 8:14 6 14. Železna Kapla 10 1 3 6 14:27 5 1.razred D 1. Dobrla vas 10 9 1 0 39:14 19 2. Ruda 10 6 3 1 25: 8 15 3. Šentpavel 10 5 3 2 22:16 13 4. Grebinj 10 5 2 3 24:23 12 5. Metlova 10 3 4 3 20:18 10 6. Šmarjeta 10 4 2 4 10:11 10 7. Štebei) 10 4 2 4 20:22 10 8. Eitwcg 10 4 1 5 18:14 9 9. Globasnica 10 2 5 3 9:11 9 10. Šmihel 9 3 2 4 11:16 8 11. Sele 9 3 0 6 12:20 6 12. Galicija 10 2 2 6 10:21 6 13. Frantschach 10 1 0 9 10:28 2 14. Labot 8 0 0 8 7:25 0 Lista strelcev 7 golov: Kreuter (Trg) 6 golov: Gross, M. Hober (oba SAK) 5 golov: Rupp (WAC), Modre, Petschnig (oba Velikovec), H. Lippusch (SAK).