i-ued dalljr ««P» Sundars and Holidajs. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Urvdnlik! In upravntSki pruatuii «69? South Lawndal« Av« * Offlca of Publication M07 South L« w itd m t* A v* Tatophonr »Wkwrl1 «U04 leto-yea* XXX VL Oana liata Ja 16.00 .t chu^TČ!*?1*" J«u*r7 i«, un. «t ttM •t ChtoM«. UttMta. uadtr th* Act o« Com« •« kUrct> a 1HI CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 20. OKTOBRA (OCT. M). 1944 Suheorlption » nu Y*arly ŠTEV.—NUMBER 210 VELIKA POMORSKA BITKA V TEKU PRI FILIPINIH! Acccptanee for maliing at ipecial rete of poatage provided (br to aectlon 1)03. Act of Oct I. IfIT. autb«ru»d on Juna 4. 101« Japonska bojna mornarica se pojavila v vodah — pri centralnih Filipinih. General MacArthur Aroinriio frnnrti naznanil okupacijo nadaljnjih otokov Fili- frflnCO- pinske grupe.—Ruske kolone prodrle več milj daleč v notranjost Vzhodne Prusije na 87 milj dolgi fronti in okupirale 14 nemških trdnjav. Nemško poveljstvo zagnalo oklopne kolone v akcijo proti Rusom.—Druga britska armada v ofenzivi na holandski fronti skih časnikar jev Ruski špion obsojen v zapor WASHINGTON. D. C« 25. okt. -Admiral Ernoat J. K Ing. vrhovni poveljnik ameriške mornarica. ie nasnanil, da so ekoro vse enote japonske bojne mornarica udeležene ▼ bitki, kl divja v bližini Filipinskih otokov. Daljd je rakal. da so poročila o raiple * tu bitke pomanjkljiva, nima pa nobenega dvoma o Izidu. PEARL HARBOR. HAVAJI. 25. okt.—Bojna letala tretjega ameriškega brodovja SO potopila enega japonskega letalonoeca, dva druga in pet ali iest oklop-nih ladij, eno krlšerko ln več manjših ladij pa poškodovala v bitki pri Filipinih. Ameriški le-talonosec Prlnceton Jo bil poškodovan pri eksplosljl in potopile 10 ga ameriške ladje. Poveljnik letalonosca ln 1360 članov posadka ae je rešilo. Pearl Harbor. Havaji 25. okt. - Japonska pomorski sila se je pojavila v vodah pri centralnih Filipinih, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Nimitza. Ta uključuje oklopne ladje in kri-žarke. Poročilo dostavlja, da so letala tretjega ameriškega brodovja napadla japonske ladje. Poveljnik tega brodovja }e, admiral Halsey. (Radio Tokio je naznanil, da so bile tri japonske ladje potopljene v ljuti pomorski bitki v bližini Filipinov. Tokio trdi, da so Japonci potopili enajst ameriških bojnih ladij, dve pa poškodovali. Japonske podmornice so v isti akciji potopile štiri ameriške transporte.) Japonska letalska sila je dobila težke udarce v bitki pri Filipinih 19. junija tega leta. A-meriški letalci so takrat uničili čez 400 japonskih letal. Očitno je, da japonska letalska sila še ni okrevala od udarca, kateri ji je bil zadan takrat. Layte. Filipini. 25. okt. — Ameriška sila, ki je invadirala * otok, je zasedla nadaljnje japonsko letališče pri San Pablu. Tri japonska letališča so zdaj pod ameriško kontrolo. Ostali dve sta pri Dulagu in Taclobanu. glavnemu mestu tega otoka. Ameriške čete prodirajo naprej na otoku in drobe odpor japonske sile. Operacije čet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. General Douglas MacArthur je naznanil osvoboditev nadaljnjih treh otokov v Filipinski jjjupi Ti so Dinagat, Suluan in Homonhon. Ameriške čete so jnvadirale tuki otok Samar, ki Mi med I,evtem in Luzonom. Slednji i« največji otok Filipin Kk' grupe. Na u.m je Manila, Klavno filipinsko mesto. ^ndon. 25. okt. — Ruske kopi'»drle več milj daleč v j t Vzhodne Prusije na Moskva molči o operacijah na ozemlju pri Memelu, prista-niščnem mestu ob Baltiškem morju, naznanila pa je okupacijo Chusta, češkega mesta in železniškega križišča. Prej je poročala o okupaciji desetih središč v karpatsko-ukrajinskem distriktu. notr r"; dolgi fronti, poroča Mo-^ V zadnjih 24 urah so o-Mpiral.- )4 nemških trdnjav in :'rd..iZdle Gumbinnenu, važ-u '•« lezniškemu križišču, so oddaljene samo £ milj«, od Gumbinnena. , tunike, objavljen danes di druge sovjet ["odirajo proti Vzhod-južnovzhodne stra ' Usedle Augustow, ob-' javsko mesto, in čez '<"s*lbin. ' poveljstvo je zagnalo kolone v akcijo, da u-ran je Rusov proti u in Koenigsbergu ' glavno mesto Vzhod- ni F' Rusko čiščenje Transilvanije se nadaljuje. Sovjetske čete so okupirale Satu-Mare, zadnje važno mesto v Transilvaniji, po zdrobitvi odpora nemške sile. V operacijah na Ogrskem so Rusi zavzeli Kiskunhalas, železniško križišče, 70 milj južno od Budimpešte, glavnega ogrskega mesta. London. 25. okt. — Oddelki druge britske armade, katere poveljnik je general Dempsey, so udrli v Hertogenbosch, nemško vojaško trdnjavo, ki ščiti vso zapadno Holandijo. Okupacija tega mesta bi potisnila v past nemško silo okrog 70,000 vojakov v zapadni Holandiji. Poročilo pravi, da Nemci še drže glavni del mesta. V bitki za posest Hertogenboscha so Nemci utrpeli velike izgube. Zavezniško poveljstvo ne o-menja operacij prve ameriške armade znotraj Nemčije. Prej je bilo naznanjeno, da so oddelki te armade odbili napade nemških kolon na svoje pozicije pri Geilehkirchenu, dvanajst milj severno od Aachena, nemškega obmejnega mesta, ki je v rokah ameriške armade. oljska u bežna vlada v zagati Odmev poloma pogajanj v Moskvi London. 25. oktobra.-Poljska ubežna vlada je v zagati glede rešitve kočljivega vprašanja o začrtanju bodoče meje med Poljsko in sovjetske Rusijo. Premier Stanislav Mikolaj-czvk, ki se je vrnil v London po polomu razgovorov s Stalinom in Člani narodnega odbora za osvoboditev Poljske, ki je bil ustanovljen v Rusiji in cigar glavni stan je v Lublinu, je sklical izredno sejo članov svojega kabineta. On je imel včeraj raz govore z več ministri. Doznava se, da Stalin vztraja pri zahtevi* da mora Curzonova linija tvoriti bodočo mejo med Rusijo in Poljsko. Vsa druga vprašanja glede Poljske se mora potisniti na stran kot uvod v dosego dogovora. Britski premier Churchill je podprl Stalinovo stališče. Sled-nji jc zavrnil predlog poljskega premierjs, naj pride Lvov v okvir poljske države. Poljska naj bi dobila povrscilo za ozemlje, ki ga odstopi Rusiji, v pokrajinah ob reksms Oder in Neisse. Britski zunsnji minister Anthony Eden je izrazi dvom. ds bi bila taka uredi ev meje med Rusijo in Po jslw praktična. On je p. zakl£*-nju konferenc v Moskvi odpotoval v Kairo, Egipt. Poljska ubežna vlada upa^da bo Amerika posredovsla v Moskvi v njen prilog. Stalin je da razumeti Mikolajczvku, da morajo voditelji poljskih giup »ml ! odločiti 9 bodoči poljski ustavi. Parls. 25. okt.—Nadaljnjih sedem časnikarjev je bilo aretiranih na obtožbo sodelovanja z ^emci v času okupacije. Med temi je Suzy Mathis, ki je bila uposlena pri pariškem listu Soir. Zaporno povelje je bilo izdano za Georgesa Rivolleta, bivšega ministra v Lavalovi lutkarski vladi, in Charlesa Spinassa, urednika lista,1»ki je izhajal v Lyonu. Pred posebno sodišče, ki ga je ustanovila začasna francoska vlada, pride admiral J. P. Esteva. Njegov apel, naj se obravnava vrši pred tribunalom admiralov, e bil zavržen. Esteva je obtožen sodelovanja z nemško okupacijsko silo. Michael Detroyat, francoski etalec, je bil aretiran na obtožbo, da je izročil več letal Nemcem. Štirje njegovi pajdaši so sili tudi aretirani. Rus Boris Teodošenko, ki je bil obtožen, da je bil v službi Ge-stapa, nacijske tajne policije, kot špion, je bil obsojen na sedem et zapora. Smrtni kazni se je zognil, ker je bila na sodišču predložena evidenca, da je deloval tudi proti nacijem. ; Mtske čete zasedle grški otok Napadi na nemike parnike na Jadranskem morju Rim. 25. okt.—Britske čete so okupirale grški otok Evvoia v južnozapadnem delu Egejskega morja, se glasi poročilo. Nemška vojaška posadka na otoku je sila uničena.. Evvoia leži sto milj južnoza-padno od otoka Lemnosa, katerega so britske čete prej okupirale. Slednji otok je v bližini Dardsnel. Nemške čete še vedno beže lz Grčije in z grških otokov na Sgejskem morju. Nemški parniki in transporti na Jadranskem morju v bližini Dalmacije so tarča bombnih na-psdov. Zavezniški letalci so v zadnjih dneh potopili in poškodovali več nemških parnikov na tem morju. britska vlada se izrekla za volilne reforme Velika opozicija proti proporini rpprezen-faci/i REDISTRIBUC1JA SEDEŽEV NA VIDIKU L o n d o n. 25. okt —Odločitev britske vlade glede ustanovitve posebne komisije, katera naj bi sestavila program volilnih reform, se smatra as važen dogodek in izzvala je splošno odobravanje. Da so volilne relorme potrebne, ni »nobenega dvoma. Zadnje parlamentarne volitve so se vršile pred devetim* leti in čez 200 poslancev se mora zahvaliti za sedeže, katere drže, političnim mašinam. Od 1. 1930 ni bilo volilne registracije in mnogo jih je v volilni etarosti, ki niso Še nikdar volili. To velja za one, ki so stari manj ko 30 let. Pojavile so se zahteve za re-dlstribucijo parlamentarnih sedežev. V teku debate o volilnih reformah je bilo v*č stvsrl razjasnjenih. * Nastala je velika o-poziclja proti proporčni repre-zentacljl s strani konservativcev ln laborltov. Za tako repre-zentacljo se bore liberalci, ki predstavljajo manjšino, toda znamenja kažejo, da ne bodo uspeli. Delavska stranka zahteva od pravo sedežev, katere Imajo u-nlverze ln nekatsre druge ustanove, konservativci pa so proti, ker kontroliraj* te«ede*e. Zna-čilno je to, da ao oni, ki zehte-vajo proporčno reprezentacijo, liberalci. Izgleda, ds to načelo nima nobene opore pri lsboritlh in konservativcih. TI zavzemajo stališče, da močna vlada nI mogoča, če bl se morala naslanja ti na različne politične grupe. Argument, da mora biti par lament zrcalo volilne moči političnih strank, nima podpornikov. Vodilni politiki zavzemajo stališče, da šibka vlada ne bi mogla ščititi interesov dežele. Pojavili so se resni problemi v letih od zadnjih splošnih volitev. Od rešitve teh problemov zavisi bodočnost brltskega parlamentarnega sistema. To je realnost, s katero je treba raču- No va grška vlada formirana Gerilci zasedli pristaniiče ob . Egejskem morju Atene. Grčija. 25 okt —Premier George Papandreou je naznanil formiranje novega kabineta. V tem Ima reprezentacijo osem političnih strank. Papandreou ima v novi vladi tudi poziciji zunanjega in vojnega ministra. Premier je naznanil, da je vlada dobila zaloge zlata iz Londona, ki bodo omogoči-e stabilizacijo grškega denar-stva. Grške gerllske grupe so porazile nemške čete v bitki pri Vo-osu, pristaniščnem mestu ob Egejskem morju, ln ga zasedle. Druge gerllske enote so okupirale Trikkalo, strategično mesto v dolini Pinlos, centralna Grčija. To leži 60 milj zapadno od Vo-iosa. Trije uradniki rudarske unije obstreljeni Chicago, 25. okt.—Trije uradniki petdesetega rudarskega dis-trikta UMWA so bili obstreljeni v teku zaslišanjs, ki se je vršilo v poslopju ns 35 S. Desrborn st. Obstrelll jih je zsmorec Arthel Shelton, organizator tega dis-trikta. Obstreljeni so bili Henry Johnson, Frsnk L. Alsup in Ed-wsrd Hcckelbech. fcrtve so bile odpeljsne v bolnišnico jetniini-ce Bridewell. Sheltons in dvanajst drugih, ki so se udeležili zaslišanjs. Je policija aretirala. Velika ameriška sila na frontah New York, 25 okt- Vojni podtajnik Robert P PatUrson je v svojem govoru pred člani organizacije odvetnikov razkril, da se 6,100.000 ameriških vojakov naheje na frontah onstran morja. On je naglaAal. da vojna za te vojeke š^ ni končene in de bo zahtevele šr mnogo žrtev, p re-dni boats Nemčije in Jeponske poraženi Nemški civilisti beže pred Rusi Pustili so pridelke na polju Moskvs. 25. okt -Prva poroči la lz Vzhodne Prusije, katera so objavili sovjetski Usti, pravijo da ruske čete niso našle niti en« ga nemškega civilisU ns ozemlju v obsegu dvs tisoč kvsdrstnlh milj, kstero so zasedle, Dopisniki poročajo, da so sovjetske čete našle na tem ozem Iju le ruske žensk« ln moške, ka tere so Nemci odH)*1* v Vzhodno Prusijo iz Ukrajine, Litve in celo iz l^ningreda. Ti so delali ne kmetijah, v trgovlnsh ln vojnih industrijeh. Vse ksže, ds so nemški civilisti pobegnili lz pruskih krsjev v zadnjem momentu, ko so ruske čete stale že pred mejo Vzhodne Prusije. Krompir ln drugI pridelki so oetali na poljih. To. do-! kazuje, da Je bils evakuacije lz-vedena v naglici Nemci niso posnemsll Rusov v opustoAevsnju zemlje in požige-nju vasi, iz katerih so pobegnili. Rusi ao našli v mnogih krejih zaloge Žita In drugih pridelkov i katerih Nemci niso utegnili uni-ČiU. Dewey odobril i vzdrževanje sile Amerika naj sodeluje v naporih za zaičito miru Mlnaeapolls. Mlnn.. 25. okt.— Governer Thomas E. Dewey, predsedniški kandldst republi ksnske stranke, je v svojem govoru v mestni dvorani v bistvu odobril zunanjo politiko Roose-veltove administracije, ko se je izrekel za sodelovanje Amerika v svetovni organizaciji, kl naj bl vzdrževal* ln ttltlla mla v povojni dobi. Shoda, na katerem je govoril, se je udeležilo 10,000 ljudi. Dewey je dejsl, ds odobrsvs program, kl dovoljuje uj>orabo ameriška oborožene sile za pre-prečenje agresije v bodočnosti, brez ssnkcije kongresa. Ta pro-grsm je orisal predsednik Rooševelt v svojem govoru zadnjo soboto v New Yorku. Predsedniški kandidat republikanske stranke je v svojem govoru udrihal po Rooseveltu ln mu očital, da je skušal potolsiltl Japonsko s pošiljanjem staregs železjs in oljs za rabo v vojni proti Kitajski. Zaloge, katere je Japonska tskrst nakopičila, se zdaj rabijo v operacijah proti ameriški armadi in mornarici. Dewey je dejal, da bl bil moral Rooševelt vedeti, da se Japonske pripravlja za vojno proti Ameriki. I)ewey je aj)elirsl na ameriške vol lice, nsj mu oddsjo svoje gls-sove v novembru. Trdil je, ds bo kongres sodelovel z njim, Če bo izvoljen zs predsednika. Dewey je odpotoval iz Minnespollsa v Chicago, kjer bo nocoj imel go-vor v Stadlumu. • Nemike čete dobile zavetje v Španiji Pariz, 25 okt —List Combst pravi, ds je 40,000 nemških vo-jakov dobilo zavetje v Španiji f>o osvoboditvi Francije, da so bili regrupiranl tamkaj in zdaj tvorijo dobro oboroženo armado l.iat poziva zsveznike naj store korake, da ne bo ta alla prekoračila meje in udrla v Južnoza-ped no Francijo. Francoski avtni magnat umrl Pariz, 25 okt —Louis fU-naull | je umrl v bolnišnici, v katero je bil pripeljan Iz pariške Jetnišnl-ce pred nekaj dnevi Podlegel je erčni hibi. Keneult je bil sreti-rsn ns obtožbo, ds Je sslsgel nemško armado z motornimi vozili. Vlede je zeaegle njegov« tovorne v periškem predmestju po aretaciji. Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.—Zadnji torek je umrla Ana Mladič, žena pokojnega Moharja Mladiča ln članica društva 550 SNPJ. Rojena je bila 1. jul. 1888 v vaai Brltof pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča več odraslih otrok ln drugih sorod nlkov. Njeno truplo leži v kapeli na Millard ave. in 22nd st. Pogreb se vrši v soboto ob eni uri popoldne od njenega doma na 2310 So. Millard ave. 8ta ušla smrti Benld, 111.—Dne 7. okt,. je bil v rovu št. 3 Superior Coal Co. precej pobit Kocjan Kralj. Nanj se je usula plast kamenja, kar ga je vrglo pod stroj; če bl bil pa del nazaj, bi bil lahko na mestu mrtev. Plast ga je zadela v hr bet,-Dne 16. okt. pa je bila bli zu smrti Justine Wldmar, naj mlajša Widmarjcva hčerka, ki jt strojepiska pri Curtis Wright Co. v St. Louisu. Ko so se vozili z dela, se je neki avto zaletel v njihovega, ki se je trikrat okroj prevrnil. V avtu so bili štirje, toda nihče ni bil resno pobit, kar je pravo čudo, ker nanje Je teke' gasolin in vse šipe so bile zdrob ljene. Iz avta so jih Izvlekli sko zi okno. Justine je pobita na no gi. Oba, Kralj ln Justine sta čla na društva 356 SNPJ. Povišan Llbrary, Pa.—Znani odvetnll Frank R. Bolte je bil 13. sept povišan od poročnika do kapeta na (stotnika). V ameriški arma di je služil Izven Združenih držav deset mesecev kot poročnik potem pa Je bil poslan v vojaške sodnljsko šolo v Ann Arbor, Mlch., kjer je napravil Isplt 13 nov. 1043. Od tedaj Je napredoval toliko, ds Je zdaj dlvlzljski sodnik. Čestitka! Detrollske vesti * Detroit.—Anton P a d a r, k upravlja pošto v Rlngu, Kan sas, le dvanajst let, je bil tu nr obisku pri svojem bratu Frank« in prijateljih.—Oeorge Werhol* član društva 121 SNPJ. se je mo ral podvreči operaciji.—V Glrar du, Kansss, je umrls Msrgarets Shiltz, ki zspuščs možs, v_De troitu ps tri sinove in dve hčeri Pogrošen ns bojišču Johnstovvn, Ps.~Helen Plls J t bila obveščena od vojnega de partments, ds je v Franciji po grešen njen mož tehnični sai žent Caslmlr Plls. Pred dvem mesecema je postal že drugU oče, toda novorojenke nI videl ker se je nahajsl preko morjs Vsa družina je včlanjena pri SN PJ.—Enako poročilo je prejel dolgoletni člen Jednote John Bo žlč, da Je njegov sin Pvt. Wllllanr Edward pogrešan od 6. sept. K vojakom Je bil poklican deceni bra 1943. Padel v vojni Imperial, Pa.—Agnos Vehar je bila obveščena 9. okt,, da j« bil 21. sept. ubit v Nemčiji njei mož Sgt. August Vehar. K vo Jakom j« bil poklican rnsrcs 1941 ln v Anglijo poslsn oktobri 1943. Poleg žene zapušča tri I« ta starega sina, mal«i, tri brsU (eden je pri mornarici) in dvi sestri. On Je prvi član društvs 106 SNPJ, ki Je padel v tej vojni Obsedno stanje preklicano na Havajih I Wsshington, I), C., 'Jft okt Bela hiša je naznanlls, ds je predsednik Rooševelt preklleal obsedno stanje na HayaJsklh oto kih, ki je bilo okllcano po js|»on 1 hkem nspedu ns Pesrl Harbor Ingram M StaJnbeck. governer otokov, je bil instruirsn, naj ls vrftuje svojo oblest v smislu Rooseveltove akcije Stavka voznikov taksijev v Evanstonu I Chicago, 25 okt —Vozniki tak sijev, upoelenl pri tr«h kompa nijeh, so zastevkeli v Kvensto nu, člkaškem predmestju Stav ke Je proteat proti odloku urada obrambne trenaporteclje, ki pre poveduje voznikom vožnje zunaj I Evenstoris. Prizadete »o Evans- francija zah teva sedež na | konferencah Predstavništvo v zavezniški posvetovalni i__ • • •• komisiji STALIŠČE MALIH DR2AVIC London. 25. oktobra.—Začaana francoska vlada, katere predsednik Je general Charles de Gaulle, le naznanila, da bo zahtevala se-ieš na konferencah reprezen-tsntov velesil, ns katerih se bodo vršile diskuzije o policijskem nadzorstvu Nemčije ln drugih iroblemth, nanašajočih se na preureditev Evrope. Velika Britanija, Rusija ln Amerika so priznale to vlado zadnji ponde-Ijek, kar je izzvalo veliko veselje v Franciji, Britski uradnik krogi so namignili, da bo Francija dobils tredstavništvo v zavezniški posvetovalni komisiji sa Evropo, 'mela bo besedo v diskusijah lede usode Nemčije. Trdi se, ds britska vlsds ne issprotuje načrtu glede okupa-ije Saarskega distrikta po fran-oskl armadi. General De Gaul-e je za francosko udeležbo v o-tupaciji Porenja ln Porurja, Če-irav se zaveda, da mora Francija mobilizirati večjo oboroženo silo, da bo lahko vršila funk-:lje v zvezi s okupacijo. Male države v okviru Združenih narodov so tudi pojasnile voje stališče, čehoslovaška lada je formslno apelirala na fellko Britanijo, Rusijo ln A-nerlko sa soudeležbo svoje ar-tsd« v okupaciji Ogrske. Dr. Mvsrd Beneš je Informiral ve-'»sile, da čehoslovaška armada tora biti udeležena tudi v oku-•acljl Nemčije. Sedanji načrti loločaio lo okupacijo Nemčije o ruskih, brltsklh ln ameriških *tah. Doznava se, da tudi jugoslo-/ansks vlada zahteva soudelež-mi v okupaciji Ogrskf. Slično tališče je zavzela poljska vlada. Priznanj« De Gaullove vlade »o velesilah Je (Mlprsvllo mnogo jotežkoč. Ta je dobila uprsvno iblsst v vseh fisncosklh pokra-mah, katere so osvobodile za-/esniškc armade Stroga vojaika vlada v Nemčiji Razpust nacijske stranke in kontrola civilistov Parls. 25. okt —Zsveznlškl vojaški zakoni, na katerih podlagi jo slonela vlada v okupiranih lemških |>okrajlnah, uključujejo z se od razpusta nscljsk« strank« lo kontrole nemških civilistov, Nečrte glede vladanje Nemčije Je razkril general Jullus C. folmes, pomožni načelnik dlvlzt-e za civilne zadeve ssvezniške kspedlcljak« armada. On Je dal azumetl, da s« bodo vojaški sezoni izvsjsH z vso strogostjo v Vemčljl, ko se bo zrušile pod idsrcl zavezniških sli, Za kršenj« vojaških zakonov e ka/eri smrt, toda Holmes Je lejal, da n« bo nihče obeojen v .mrt biez obravnave. Odbori Va-eznlške vojaške vlade, kl bodo izvajell oblast, so bili le ustanovljeni. Vse nscljsks sodišča bodo U-kvidiratts Nemška civilna eo-llšča bodo reatavrlrana na podlagi zakonov, katere Je Hitler azveljavil, ko je prišel na krmilo Zavezniške vojaške svtorlte-*« prevzsmejo kontrolo nad nem-\kimi industrijami, prometom ln iomunikecijaml. ton Cab Co , Radio Cab Co. In Cit> Ceb Co. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (SLABILO l* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Sedel? «1 *nd publisbod bf Sl*v«n* National Naročnino ta Zdruiono dršave (laven Cblcaga) la Kanado 00 n. lato »3 00 aa pol leta. S1J0 »a čeiri letai aa Chicago la okolico Cook Co~ «730 aa colo loto. »3.75 ia pol leto; aa inoaomatTo S100. Suabcription raiaa: for tho Uniiod Stala« (encept Chicafo) and rtntg, it.oo por foar. Chicago and Cook Countr S7^0 par roar. forolon countrtaa St.00 por yoer. Ona oglaaor po dogoToru^-Rokopiai dopiaov In nenaročenib člankov so no vračajo. Rokopisi Utorarno vaobina (črtioo. poTOall «r.mo potmi itd.) »o vrnojo poiUJatalJu lo v slučaju, če Jo petlešil Aavortiaing raiaa on agree ment, ManoiStipAi of communlcetiona «od unaollcitod articlos «rill not be roiurned. Other manuacrtpta .uch aa aiorios. pUrs. poorn«. aic* will bo roturnod to sendev only «ban accompaniad by aali-addraaaed and ataaaped envelope. Naslov na vsa. kar trna stik a Usiornr PROSVETA 2857-59 So. Lavrndal« Ave.. Chicago 28. IUlnole MEMBER or THE FEDERATED PRESS Borba za Balkan—I. Balkan je pred prvo svetovno vojno in tudi pozneje slovel kot "smodnišnica Evrope". Na splošno se je v obči javnosti to tolmačilo tako, kot da so balkanski narodi silno zdražljivi in čakajo le kdaj se zopet udarijo med sabo. To tolmačenje je seveda napačno in tudi krivično za balkanske narode. Dejstvo je, da je bila ostala Evropa prav toliko smodniš-nica kot Balkan in drugi evropski narodi vsaj toliko, ako ne Se bolj zdražljivi kot balkanski narodi! Vsaj zgodovina nam pove, da je bila na primer zapadna in tudi centralna Evropa v zadnjih 500 letih večkrat pozorišče krvavih bojev kot pa Balkan, ki je bil skozi več kot štiri stoletja pod turško dominacijo. Razen uporov proti turški nadvladi in suženjstvu, ki so se ponavljali od časa do časa, je bil Balkan skozi več stoleti j relativno miren. Zapadna in centralna Evropa pa se je med tem časom zelo pogosto kopala v krvi in ognju. Toda kolikor je bil Balkan zadnjih par generacij "smodnišnica Evrope", so to smodniinico ustvarile zapadne velesile s carsko Rusijo vred, kl so se borile za tamkajšnjo "sfero vpliva". In za to sfero vpliva so se borile predv;;em zato, ker tvori Balkan geogra-fična vrata ali mostišče med Mulo Azijo in Evroj^o ter vzhodni del Sredozemlja. Zadnja desetletju je Balkan postal važen tudi zato, ker so bile v njegovi zemlji odkrite bogate žile raznih rudnin. Imu tudi bogate gozdove, oljne vrelce v Rumunijl in Albaniji, kakor tudi velika žitna polja v Bunatu. Skratka: Balkan nudi tudi dobre prilike za dobičkanosne investicije in kapitalistično eksploatacijo. Tudi pridnih pa cenenih delavskih rok mu ne manjka Z drugo besedo: kapitalistični svet je na Bfilkanu zudisul dobre prilike za grmadenje velikih profilov in zato je iz njega napravil tudi—"evropsko smodnišnlco". Po zadnji vojni sta dobili vpliv nad Balkanom Anglija in Francija. Anglija si je ustvarila sfero vpliva v Rumunijl in na Grškem. Francija pa v Jugoslaviji. V Rumunijl je angleški kapital odstopil del "sfere" tudi ameriškim oljnim interesom, Francija pa v Jugoslaviji angleškemu in v manjši meri tudi nemškemu in švicarskemu kapitalu. Od tega kapitala je žela bogate divldende tudi belgrajska čaršija, ki )e čez noč prišla do velikega bogastva in tudi držala vladno oblast popolnoma v svojih rokuh. Žetev je bila bogata za vse izkoriščevalce. raketirje in krvosese, ki so se redili na telesu jugoslovanskega ljudstva. Grki pa so bili popolnoma pod oblastjo Anglije, ki jim je poslala tudi svojega kralja. Vse te interese je pred trem*, štirimi leti vrgel z Balkana Hitler, ki je sanjal, da postane absolutni gospodar nad vso Evropo, ves ostali svet pa bo plesal kot Ijo on žvižgal. Ampuk vse te Hitlerjeve in nacijske sanje so se k sreči razblinile v nič. Odkar so nacijski gangeži in raketirji pričeli izgubljati bitko za Evropo, se je za kulisami pričelu novu borba za balkansko "sfero vpliva" med Anglijo in Rusijo. Prav za prav je to obnova stare borbe, kateri je začasno napruvilu konec velika ruska revoluciju, ki se je pod Leninom odpovedala vsem imperialističnim težnjam in tudi ruskemu vplivu na Bulkunu, za katerega se je carNka Rusija toliko borila. Sedanja vojna jc zopet oživila stare ruske imperialistične težnje, ki gredo za tem, da razširijo ruski vpliv čim dalj po Evropi, predvsem jaa na Baltiku in Balkanu. Bultiške državice so že deflnitivno pod okvirjem velike Rusije, prav tuko del Finske na severu in jugu, vsa Besarabija ln del Bukovlre. Odrezan bo tudi dober kos predvojne Poljske in mogoče del V/hodne Prusije, kl zna biti razdeljena med "svobodno" Poljsko in Rusijo. Tudi pretežni del Balkanu^ >o v mskem žaklju. Pred nekaj dnevi smo čitall značilno vest da zastopa Rumunijo na neki londonski konferenci neki ruski general. Se prej pa smo čltuli, da je prišlo do "sporazuma" uu»d sovjetsko vlado in izgnanim rumun-skim kraljem Kurolom, največjim luketirjem na Bulkunu in sploh v Evropi, ki si je nu račun revnega rumunskegu prebivalstva nagrmadil ogromnegu bogustvu nu tipično Ca ponijev uli nacijski način. - • Ta tumunski raketlr z izgubljeno krono je pred svojim odhodom iz Mehike priredil sijajen bunket v Mexico Citvju v porast sovjetskemu poslaniku Oumunskemu. s katerim sta napravila kupčijo za jjovratek v domovino. In kupčijo sta menda nupravila vsled tega, ker je Karol baje pridobil svojega sina, dn je obrnil hrbet Hitlerju, naznanil kapitulacijo Komuni ie ter proglusil deželo za zaveznico "velikih demokracij". l)a-li K molov po v rate k v Rumunijo pomeni, da bo zopet zaaedel kiuljevski piestol, m* ni jasno. Povsem pu je jasno, da je Kumunija deflnitivno v ruski vreči, /.u lomunski narod slubše itak ne more biti. kajti pod lakeiitfcktmt vladami nt poznalo nobene svobode in tudi je ilvelo v siromaštvu. H>lo je izkoriicuno po tujem kapitalu in domačih raketlijih. Todu povratek Karlu z ruskim dovoljenjem tudi ni znamenje, du je v načrtu kakšna socialna revolucija, kl bi pometla z vso laket irsko in l/koiiščevalsko navlako. Ce Kutlov povratek kaj pomepli« je pomen tega vsekako to, da se bo rumun»ku rcukctja jkmI »ttronamn Moskve še vzdržala no ki milu Plesati b«» seveda nv rsla tako, kakor bodo godil v Moskvi. Za slepita bn lahko vila nod svoje «*kr»l»e tudi "komuniste." ki s«* bodo v svoii novi poziciji čuttll —- "velike slu/tli v prvi vrsti Moskvi m se povrhu m- lahko razvili v buržuje ... Ce ameniki btowomanj kanje, ter sklenilo, drse iz društvene blagajne daruje $10 v pomoč trpečin v stari domovini. Poleg tega sc se posamezni člani odzvali s sledečimi darovi: po $3: P. Benich in S. Komjenovich.; j>o $2: M Zgela; po $1: A. Zgela, ,L. Turk F. Turk, F. Zoner, T: Sabolic B. Young in T. Zgela. Vsega skupaj se je nabralr vsota $25, zakar naj bo vsem darovalcem izrečena iskrena zahvala za njih naklonjenost ir pomoč najemu hrabremu naro du, ki se bori za svoje pravicc in svobodo. Bratski pozdrav. Paul Benlch. tajnik št. 238 SNPJ. NUJNA PpMOČ SLOVENCEM Little Falla, N. Y. — Na konvenciji SANSa, ki se je vršile 2. in 3. septembra v Clevelandu, se je precej govorilo, še več pe navduševalo za pomožno akcijo za staro domovino. Dasiravnc je SANS j>olitična organizacija pa vseeno ni pozabila svojih rojakov v gmotnem oziru in je v tem oziru posvetila precej časa Mislim, da se s stem lahko strinjajo vai zavedni Slovenci, kajti vemo, da SANS ne dela jamo na političnem polju, pač pa tudi skrbi v veliki meri za naše uboge sirote v stari domovini. Ako pa malo globlje pomislimo, lahko tudi vemo, da vse go-vorenje in navdušenje ne pomeni ničesar, ako malo globlje na posežemo v naše žepe. Slovenci zbiramo prispevke za slovensko pomožno akcijo že TRI LETA, pa smo zbrali skupaj borih $77,000. Dragi rojaki in rojakinje po Ameriki, uli se vam vidi, da je to res kakšna vsota za nas? Statistika kaže, da nas je približno 250 tisoč—z drugimi besedami povedano: do sedaj še nismo prispevali niti 50 centov na osebo! Vsak ve, da nismo primorani pomagati našim v stari domovini, na drugi strani pa tudi vsakdo lahko vidi, kako dobri in plementi smo do tistega narodu, iz katerega smo izšli... Louis Adamič je na konvenciji SANSa apeliral na vse Slovence v Ameriki, ako bi mogli v prihodnjih šestih mesecih, prispevati pol milijona dolarjev za |>omoč stari domovini. Pou- daril je, da se sliši velika svota za nas, toda m v primeri s potrebo in trpljenjem naših rojakov v domovini. Adamič ima dobre zveze s staro domovino in ve, kaj »e tam dogaja, zatorej on ne pretirava. Da bi zbrali omenjeno vsoto, bi prišlo na vsako osebo samo $2, vključivši otroke. Ali se vam zdi to preveč? Lahko se spomnimo časov pred nekaj leti, ko smo delali iamo tri ali štiri dni v tednu, nekateri pa nič, toda smo se vseeno prš£iveli. Nl bilo lahko, toda šlo je za silo. Sedaj pa delamo pet dni na teden in tudi več, zato bi lahko utrgali vsaj en dan zaslužka, kar ne bi rtič bolelo, toda nebrali bi lahko precej za naš trpeči narod. Pa še to bi bilo jako malo za nas, če primerjamo, kaj vse so žrtvovali drugi narodi za svojce v Evropi. No, saj tudi pri nas ne bi bilo tako slabo, ako ne bi imeli med seboj gotove klike, katera ie briga bolj za vero kot pa za narod. No, saj veste katero kli-ko imam v mislih: to je Zveza ilovenskih župnij, od katere zastopniki so šli v Washington meledovat za katoliške Slovence v Jugoslaviji. Mar mislijo, da oni niso Slovenci, ki ne trobijo v vaš rog? Namesto, da bi vašim vernikov prigovarjali, da bi pomagali, jim pa še odsvetujete. Taki ni Ko se Je morala 14. ameriška letalaka sila umakniti ls Jugozahodne Kitajske radi japonske ofenzive. Je razdejala svoja letališča, katera Je uporabljal* predvsem zs bombardiranje japonskih ladij. Slika kaše kitajske delavce, ki pod vodatvom ameriških oUclriev razdevajo letališče, kakor tudi pol ione težko bombo, kakršne so uporabljali za demollranje letališč, da Jih ne mo*e J o' uporabljati Japonci. 1 v enem ali drugem Slovenskem domu, ali pa naj imajo pripravljeno, kadar jih obiščejo pobiralci.' Frank Gregorln. VABILO NA VESELICO Herminle. Pa. — Želim sporočiti članom in članicam društva št. 87 in 613 SNPJ in vsem našim prijateljem, da je naš posebni odbor sklenil priredij plesno veselico v korist tukajšnjega slovenskega pevskega zbora Sokol, in sicer v soboto, 28. oktobra, , . ob osmih zvečer v slovenski dvo- io vsi duhovniki, kajti nekaj jih1 rani Za ples ^ igrai Franks je med njimi, kateri so resnično Trio Igrali bodo tudi siovenske narodni, Vsa čast onim, ki so na pravi poti. Na vse zadnje pa bo e narod imel zadnjo besedo, ter bo vedel kdo mu je bil v pomoč in kdo ne. Uradniki vseh tukajšnjih organizacij, vključivši št. 7 SANSa, so imeli zadnjič sejo z namenom, kako najuspešnejše pomagati slovenski pomožni akciji. Prišli so do sledečih pključ-kov: Potreba slovenskega naroda je nujna, zato so bili izvoljeni itirje nabiralci, in sicer: Frank Masle, Mary Hughes, Joe Cve-Ležar in Frank Gregorin. Oni bodo šli od hiše do hiše in pobirali obleko in prispevke. Vsakdo si lahko predstavlja, kako je biti tri leta brez doma, lačen, premražen,rv večni nevarnosti, a poleg tega pa se morajo še bojevati. Ko bo konec vojne, ne bodo imeli nikjer nič vzeti, ako jim ne bomo pomagali ameriški Slovenci. Sklenili smo tudi, da pošljemo vsaki slovenski družini posebno, prošnjo, ker vsi najbrže ne bodo čitall tega dopisa. Določili smo kvoto $1000 za Little Falls. To se morda sliši veliko, v resnici pa nl tako veliko, zlasti ne za sedanje čase. Tukajšnji Slovenci so bili do sedaj še vedno med prvimi, kadar je bila pomoč potrebna. Upamo, da bomo tudi sedaj, ko je naš narod tako prizadet in bolj jjotreben kot je bil kdaj v svoji zgodovini. Torej, naprej rojaki iz Little Fallsa, na delo, da dosežemo določeno kvoto! Prosimo tudi vse. kateri imajo kakšno obleko, ki jo več ne rubijo, naj jo oddajo valčke in polke, tako da bodo zadovoljil? stare in mlade. Poleg plesa bomo imeli tudi prosto zabavo in dosti jedil za lačne, pečenega prašička, in prav tako za žejne. Torej še enkrat, vsi ste vljudno vabljeni, do se v polnem številu udeležite te veselice. Na svidenje dne 28. oktobra! (Prišlo prepozno za sredo.—Ured.) John Klančlšar. 87. OBISK PRI STARKI Brookfleld, Mo.—Takoj drugi dan, ko sem prišel v to mesto, sem se odpeljal s taksijem v osem milj oddaljeno mestece Marceline. Dospel sem do neke koče in potrkal. Kmalu zaslišim capljanje v koči. Oho, si mislim, starka je še vedno živa. Vrata se odpro in na pragu se prikaže vsa upognjena starka. Nekaj časa strmi vame, potem pa reče: "Odkod te je zlodej pri nesel?" Dejal sem ji, da sem prišel malo pogledat, nato pa sem stopil 1 njo v kuhinjo, kjer sva pričela kramljati. Pokazala mi je dve sveči in povedala, da Je bilo že vse pripravljeno, ker je samo malo manjkalo, da ni pred tednom umrla. Pričela mi je tožiti, da je popolnoma osamljena: sin Frank dela kot sprevodnik na železnici Santa Fe, drugi sin je nekje v Illinoisu, dva pa sta pri vojakih, oba čustnika. Hčerin sin je tudi pri vojakih. "Oj, kako se časi spreminjajo, kako je bilo včasih in kako je danes!" je vzkliknila. "Sama sem ostala na stara leta," je nadaljevala, "sinaha me ne mara; sicer pa sam veš, kakšne so take frklje. Čes t okra t jočem, a vse skupaj nič ne pomaga . . . Komaj čakam, da pride smrtna kosa in pokosi te moje stare kosti." Smilila se mi je starka, nato pa sem se poslovil z obljubo, da se zopet vidimo^ Nato sem obiskal nekega Italijana, ki ima že 88 let, a je še korenjak. V Marceline sem šel z namenom, da si bi našel kakšno barako, v kateri bi se nastanil in pečlaril. Ker pa nisem mogel nič najti, sem se odpeljal nazaj v Brookfield. Peljal sem se z bu-som, katerega je šofirala 18-let-na gospodična. Jeziček se ji je dokaj dobro vrtel. Povedala mi je, da je prišla iz Kansas Cityja. Dejal sem ji, da je najljubkej£e dekle v Marcelinu. Moji komplimenti so ji tako ugajali, da je pričela počasneje voziti. Saj pravim, danes je ženski sjpol res vškri{>cih. Mnogi to izrabljajo. Zlasti razni profesionalni lopovi. Čim več razporok, tem več denarja zaslužijo. Ko se bo končno nežni spol popolnoma izobrazil, bo to udarec za vse profesionalne lopove. Toda danes imamo še vedno veliko zgagarjev in razdiralcev zakonov. Frank Kroll. VABILO NA VESELICO IN SKUPNO SEJO No. Braddock. Pa.—V soboto, 28. oktobra t. 1., bomo priredili' veselico v dvorani Sokol v No. Braddocku, Pa., v pomoč SANSu in pomožni akciji. Igral bo orkester Billy Pernišek in vstopnina je samo 50 centov. V nedeljo, 29. oktobra t. 1., je pa sklicana velika skupna seja vseh društev iz Braddocka, Ran-kina in East Pittsburgha. Povabili smo na to sejo tudi žene, o katerih mislimo, da bodo delale pri pobiranju obleke, itd. Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter člane društev iz omenjenih krajev in okolice, da se v obilnem številu udeleže na še prireditve v soboto, kakor tudi skupne seje v nedeljo. Z bratskim pozdravom, Anton Rednak. tajnik podružnice št. 104 SANSa. borijo po vseh bojiščih, se bori,0 za svobodo vsega sveta, želimo da se bi kmalu vrnili zmagoviti domov k svojim staršem, ženam m drugim sorodnikom in da bi zopet zahajali v veselo družbo v SND. zt>0 O vsem tem smo razpravljali na septembrski direktorski sen in smo prišli do zaključka da nismo imeli v zadnjih Štirih ]e tih nobenega razvedrila, to Je da bi Slovenski narodni doni priredil prispevateljem kakšno zabavo ali kaj podobnega. Zato smo sklenili, da priredimo žaba-vo dne 29. oktobra. Pričetek je ob dveh popoldne, konča pa se? Naj še omenim, da bo ta zabava obenem božičnica. Da smo tako zgodnji, je vzrok, ker po na-vadi prirejajo društva ali klubi zabave ob božiču, zato smo mi odločili, da malo pohitimo, da ne bomo drug drugemu na poti. Vljudno ste vabljeni vsi del-ničarji jn delničarke Slovenske-ga narodnega doma, da se goto-vo udeležite vsi brez izjeme in da se napijemo ječmenovca, da držalo do božiča. Za prigrizek bomo servirali pečenega pujska in okusne kranjske klo-, base. Seveda, ako pa se bomo dobro počutili, se bomo pa tudi malo zavrteli. Za ples bo igral naš dobro poznani mojster Frank Matko. In menda.bomo ftidi kakšno rekli, če druge ne, pa tisto "Prej pa ne gremo dam! da se bo delal dan . . ." Torej na svidenje na peto nedeljo, 29. oktobra, ob dveh popoldne v Slovenskerti narodnem domu. Pripravljalni odbor bo vse pripravil po svoji najboljši moči za vse delničarje in delničarke, vi pa gotovo upoštevajte to vabilo! Za pripravljalni odbor SND: - Louis Znidsrsic. Br Itake padalno te prt Arkemu. Holandake. se prtpeavljaje na napad Nemcev, kl ao ae neka Jall aam o ato lordov dalet-na druat strani vlaeke šive male. Od 8000 padalnlh fet. kl ao bite spu-aa tU v tem aoktorju Holan&ke. ao Je rešilo Ia VESELICA SND V INDIANAPOLISU Indianapolla. Ind.—Ko naslov- ljam to vabilo na naše delničarje in delničarke Slovenskega narodnega doma, so minila štiri leta, odkar smo imeli slavnostno otvoritev novega poslopja SND. Vsa štiri leta smo pridno znašali skupaj, kakor znašajo pridne čebelice med v svoje panje. In tako smo nanesli toliko medu ali gotovine, da smo v tako kratkem času plačali ves dolg, kar smo ga imeli. Da smo Slovenci plačali SND v tako kratkem času gre v prvi zasluga vodstvu SND in vsem onim, kateri ao'kuj žrtvovali za Dom, bodisi ria ta ali oni način.' Prav tuko je zasluga onih, kateri zahajajo v klubove prostore in pripeljejo tudi svoje znance s seboj. Danes lahko s ponosom rečemo, da je Slovenski narodni dom NAS. last zavednih delničarjev in delničark. Resnica je. da pogrešamo naše mlade fante, kateri se borijo POROČILO O SHODU V LIVINGSTONU ' St. Louis. Mo.—V nedeljo, 2Z oktobra, se je vršil shod v Liv-ingstonu, 111. Shod je aranžiralo društvo št. 96 SNPJ, kateremu gre; vse priznanje. Shod pa so sklicali člani in članice podružnice št. 23 SANSa iz St. Louisa, Mo. Shod se je vršil v lepem redu in zanimanje za pomoč stari domovini je, bilo veliko. Iz Noko-misa so rtekaj kar s seboj pripeljali. Sledeči kraji so bili zastopani, bodisi po društvih ali posameznikih: Witt, Nokomis, Staunton, Gillespie, Virden. Iz drugih naselbin pa so poslali opravičila, kar je v teh časih razumljivo. Brat Rugel je bil pooblaščen, da obišče bližnja društva, ki niso bila zastopana. Prav tako brat Illersich, ki ima obiskati Auburn, Lincoln, Springfield in druge naselbine. Po shodu smo kazali film "The Battle of Russia". Le žal, da je bilo svetlo v dvorani. Na shodu so bili zastopani iz St, Louisa sledeči: John Spiller, Theresa Speck, mrs. Hochevar. Peter Dolenz, Frank Roshel in Sophie Vertovšek. Upamo, da bodo šli naši bratje in sestre pridno na delo v južnem Illinoisu, da čim prej in kolikor največ mogoče naberemo oblačila in denarnih prispevkov za naše zatirane in trp^e brate in sestre v domovini. Theresa Speck. dva tieoč vojakov po ponearetenih operacijah, na vseh koncih sveta. In ker NA DELU ZA STARO DOMOVINO V SPRINGFIELDU Springfield. 111. — Seja podružnice št. 15 SANSa. ki se je vršila 15. t. m., je bila uspeSna. bolj kot smo pričakovali. Odzvali so se mnogi člani društva št. 47 SNPJ ln se zavezali, da bodo plačevali $1 članarine na vsakih šest mesecev Sklenili smo tudi, da m* takoj odzovemo klicu za takojšnjo pomoč našim bratom in sestram in vsem o«talim rojakom v naši stari domovini. V ta namen smo izvolili odbor, sestoj« a osmih članov, kateri so Jul'» Krmelj, Blas Strukel. Anna. Ovca, Antonia Church. Rf';1 Zavtrl . John Mochnik Goršek ml. in John (. ' Temu odboru je bils P"v£ jena naloga, da oaebn<» vsako alovensko oziroma jui^ slovansko družino in jo vpr**1 za prispevke v gotovini m raznovrstno obleko Razumi vo. da mora biti obleka < na in zakrpana in prsv ta» drugo blago. Uko da bo vse f (Dalje na J. sUano t,, ) razgovorih v Moskvi Napisal Dorufld Bell Ichill v teh pogaj Napisal Doru^ld Bell lasno je, da ni bil le slučaj, da JSton Churchill prišel v SJkvo skoro iztočasno s pubh-S zaključkov konference v Sarton Oaksu. Churchillov h,sk je imel odločiti o tem, da-f£iJ objevljenega devetdeset-Li^ntnetfa sporazuma nastal sto-jloten ^^um ali ne. Ako logično premislimo, bomo videli, ia so v Moskvi govorili o naslednjih predmetih: 1. Poljsko vprašanje. 2. Balkanska vprašanja. 3. Nemčija. 4. Daljnji vzhod. Ako si te točke ogledamo bolj od blizu, bomo videli, da se ti-Za prve tri mnogo bolj Anglije in Sovjetske unije kot Amerike. Četrta točka je videti kot da je ie ugibanje, toda vendar so dokazi da je bila na dnevnem redu churchill-Stalinovih razprav. Namestnik angleškega ministrskega predsednika, Atlee, je izjavil v angleški zbornici, da je bil maršal Stalin, ki se ni mogel udeležiti, konference v Quebe-cu zelo vesel, da mu je s tem dana prilika, da vidi Churchilla Uko kmalu po tej konferenci. A na konferenci v Quebecu se je opravljalo le o Pacifiku. Razen tega je nastopil Churchill v spremstvu Sira Allana Brooka, 0 je šef generalnega štaba angleškega imperija. Vojna na Bal-tanu je premajhna, da bi bila tako visoka osebnost prišla v Moskvo radi nje, a kot zastopnik generala Eisenhowerja je Sir Alan Jrooke najbrže tudi šel tja. Pred vsem pa je jasno, da je vsako razpravljanje o konvenci v Dumbar-ton Oaksu moralo privesti do pogovorov glede Daljnega vzhoda, cajti bodočnost Japonske je eno joglavitih vprašanj v vsakem •izgovoru, ki se tiče vprašanja organizacije mednarodne varnosti v povojnem svetu. Doseči sporazum v teh prašanjih je neobhodno potrebno, ako naj se delo nadaljuje v zarisanih smernicah. Vse kaže, da se je delo začelo poljskim in balkanskim vprašanjem. Poljski ministrski predsednik je bil poklican v Moskvo takoj po prihodu Churchilla, in ruski radio je objavil, da želita Stalin in Churchill, da se poljsko vprašanje razčisti. Na kakšni po-Uagi se bo razčistilo, je tudi po-ftalo jasno. Vprašanje vzhodne poljske meje je za tri velesile že zapečatena zadeva. Poljska vlada izgnanstvu v Londonu bo imela priliko, da te meje prizna ter si tako odpre pot nazaj v Varšavo, cim bo poljska prestolnica osvobojena, ali pa jih bo zavrgla in v m slučaju ostala v izgnanstvu. Ako bo pri poznala meje, ni ne-»'igoče, da se bosta obe vladi nojili v eno samo vladajoče te-(80. Beseda "razčiščenje" pomeni ton-j. da bo prišlo do odločitve, kdo bo vladal na Poljskem. Balkanski problemi so bili že razpravi — to je razvidno iz Na. da je bolgarska vlada spreta premirje pod pogoji, katere naložili zavezniki na rame-p ' • i liki . k, je obstojal, je bil P -o Bolgari zahtevali del « k i je bila grška posest P !" <>d angleškim vplivom, ;,,luna in obale Egej-m > do turške meje. Ra-1 'udi verjetno, da po- . 'j* angleških čet na • ' '' di. da bodo Grki do-'•"je glede nekaterih K,t> pokrajin na jugu. uvprašanjih Zedinje-Amerike niso nepo-/'l"itcicsirane. "' pa je to v pogledu Nemčije. Vprašanj, ki i I Oljnega vzhoda in pro-" '»stali nerešeni v Oaksu. Ko je pred-' '-veh dejal, da Chur-'Aavnik Amerike v / dvoma mislil ra-l" 'šania. To tej vojni potisnjeni v revščino kot so bili po končanju prejšnjih vojn." AGITIRAJTE ZA PROSVETOI svojem počet k u sprožila razna u-gibanja, pomisleke in odobravanja ter vzbudila veliko zanimanje med najširšimi plastmi našega ljudstva. V tem času in pa v takih okoliščinah ustanavljati civilno bolnišnico. Iz nič! ln vendar, komaj so pričeli ti črnogledi modobni več onim, ki so nekoč o Ji. ali kmečkega človeka, ko je najbolj potreben pomoči-Zdravnik pri nas postaja apostol trpečih ljudi, njihov reiulj in ljudstvo ne čuti do njeg i le sp<»-štovanje, ampak ga naravnost ljubi. m , SANS. Reguliranje civilnega letalstva Vprašanje pred angleško zbornico London. 25. okt. -- Vprašanje reguliranja civilnega letalstva v povojni dobi je bilo predmet dis* kuzije v zbornici lordov. Lord Beavcrbrook je prizna), da bodočnost britskega letalstva ne izgleda zelo svetla sedaj, zaeno pa jo naglasil, da ima zaupanje v voditelje letalske industrije ln da bodo skrbel^ da bo Velika Britaftlja dobila mesto, katero ji spada, v civilnem letalstvu. "Napori Velike Britanije morajo biti sllčni ameriškim," je dejal. "Skrbeti moramo, da bo produkcija letal tako velika kot katere koli druge države. Civilno letalstvo bo Igralo važno vlogo v povojni dobi, kar moramo upoštevati." Beaverbrook jc posegel v debato, katero je sprožil lord Lon-donderry, bivši letalski minister. Slednji je izrazil dvom, da bi mogla Velika Britanija tekmovati z Ameriko v letalstvu. Velika Britanija bo poslala delegacijo na letalsko konferenco, ki se bo vršila v Chicagu. Za načelnika delegacije Je bil Ubran lord S w in ton, ki je bil imenovan za ministra civilnega letalstva. Lord Londonderry je v teku debate svaril, da bo Velika Britanija dobila status druge sile, če ne bo zsvzela prvega mesta v letalstvu po zaključonju sedanje vojne. Amerika je že storila korake glede ustanovitve letalskih črt, ki bodo objele ves svet. NE POZABITE ŠTEVILKE POŠTNEGA OKROŽJA I Chlcago, IlU-Trgovcl in pro-fesionalistl vedo, kako važno Je za dostavljanje pošte In koliko hitreje bo ta dostavljena, če na pismih ln zavojih zapišemo tudi številko poštnega okrožja, kamor spada oseba, kateri Je pošiljka namenjena. Tako ima na primer I^avvndalska okolica, ki spada v področje Hawtborn postaje na S. Pulaski Rd„ številko "23". Ta številka naj bo vedno napisana na naslovu za besedo "Chlcago" takoler "Chicago, 23, Illinois Vsaka poštna postaja v Chicagu ima drugačno številko. V katero poštno okrožje kd«i spada, lahko vidi, če pogleda svojo "Voter's Identification Card". Če pa ne vest« številke poštnega okrožja za oseb«; v Chicagu, ki Ji želite pisati sli kaj drugega poslati po pošti, se pa blsgovolit* obrniti za obvestilo na Postmaster, Koom 400, Main Post Office, 433 VVeat Vari Muren Street, Chicago 7, Illinois. Toda vprašajte takoj zdaj; kasneje bodo uradniki najbrž preveč zaposleni z drugim delom, da bi vam mogli dajati taka posebna pojasnila. Ta številka je rrfajhna stvar, |>a jt zelo važna o vsakem času, najbolj pa tedaj, ko pritisne naval pošte za prazniško dobo Blagovolit« torej sodelovati tudi v t*m o/lru s svojim poštnim uradom, ker bo v vašo lastno korist. —---------- ~ ----r Clevelandakl šupan Frank J. Lauache konferlr* v delavakiml ln lavnimi (clvlc) voditelji sa ohrano raane harmonije ln povojno upo aliiev. Od leve na desno aot Kapitan Ferdinand Mulsac od na* rodnega polltičneqa odbora, šupan Lausche, Ferdinand Smith. tajnik unije prlsianlštaih delavcev CIOi v sadnjt vratii Bernard Mc-Groarty od unije Stereotypers It. Elecirotypers ADF ln direktor skupnega delavskega odbora sa politično akcijo. Frank Jonas. poslovni uradalk unije pristanlščnlh delavcev. Sldney Wllllams. iaj • nlk samorske organlsadle Urban League, tn Wllll«m Davy, tajnik časnikarskega gllda CIO. Domača fronta Office of War Information Washington, D. C. AMERIKANCI POMAGAJO ŽRTVAM V 20 DRŽAVAH Washington. — Joseph E. Da-vies, načelnik predsednikovega kontrolnega odbora za vojni re-' lif, je izjavil, da so dali Amerikanci več kot $175,000,000 • za podporo žrtvam vojne v času od napadu na Poljsko pa do danes. Podpora je bila razdeljena v 20 različnih deželah, Te podrobnosti so bile objavljene v zvezi t drugim nabiranjem za Wor Fund, ki se vrši v mesecu oktobru. Davles je objavil skupne zneske podpore, katero so dali državljani Zedlnjenlh drlav raz-ličnim tujim deželam. TI skupni zneski so pokazali, da so š)l največji ameriški darovi—ako izvzamemo Rdeči križ—v naslednje dežela: Kina'.............................»20,000,000 Rusija ............................ 30,000,000 Francija ........................ «,000,000 Poljska .....,„;;.,............... 9,000,000 Velika Britanija .......... 40,000,000 Palestina ..................... 12,000,000 Jugoslavija .................. 2,000,000 Grčija .......................... 12,000,000 Ameriška pomožna društva pa so tudi podpirala begunce, vojne ujetnike in vojake naslednjih dežel: Norveške, Nizozemske, čehoalovaško, Belgije, Italije, Danske, Litve, Utvije, Luksem-burga, Filipinov, Albanije in Ks-tonije. KAKOVOST OLJA ZA KURJAVO Washlngton,—Namestnik ad-ministrstorja za petnilej, Ralph K. Davles, zagotavlja k«m/umen-te olja, da se Jim to zimo "ne bo treba pritoževati" radi kakovosti olja za domačo kurjavo. "PAW Je napravila pregled, ki je pokazal z vso jasnostjo, da bo kakovost olja za domaČo kur-Javo najmanj enakovredna oni prejšnjih let, ko ni bilo nobenih teftkoč", je dejal Davles, ___ e___š_i PRODAJA ŠOLSKIH AVTOBUSOV VVashington.—Urad za vojne transporte Je objavil, da bo pro- daja starih avtobusov za šole ln druga lokalna transportna podjetja od 15. oktobra naprej zopet prosta. Dosedanje določbe so bile popolnoma ustavile razpeča-vanje vseh avtobusov, vozov cestnih železnic, tovornih avtomobilov, predelanih za transport potnikov, splavov in drugih ladij. ♦ • BANKE POLNE DENARJA Waslilngtun.—V vseh trgovskih bankah in hranilnicah v Zedlnjenlh državah Je bilo 30. Junija 1044 naloženega skupaj $130,560,000,000 denarja. To Je zopet nov višek, pravi kontrolor denarnega tečaja Preston Delano. Omenjena vsota je za $22,-300,000,000 večja, t. J. za 10.03 odstotka preko denarja, naloženega dne 30. junija 1043. V SEPTEMBRU JE BILO ZGRAJENIH 7,Ml LETAL Washington.—War Produetion Board poroča, da je bilo zgrajenih v septembru 7,508 letal vseh tipov, kar je 0H odstotkov načrta. Uradniki VVPB so dejali, da je to "zelo lep uspeh", ako pomislimo, da je bil september Jako kratek mesec z le 2fl delovnimi dnevi, ako vštejemn konec ledna od Labor dayja. BRITANIJA IZGUBILA NAJVEČ UMETNIN VVasliington.—Francls N. Tay-lor, ravnatelj newyoršk«ga Metropolitan Muscum of Arts, je dejal, da je dedščlna umetnin Velike Britanije v splošnem trpela večjo škodo od vojnih dogodkov kot na primer Francija ali Italija. Taylor Je Član ameriške komisij« za protekcijo in reševanje umetnostnih ln zgodovinskih spomenikov v vojnih ozemljih. Vrnil se Je pred kratkim iz Londona, kjer je bil na različnih jiogajsnjlh, Poročilu pravijo, da je ostalo precej fruncoskih in Italijanskih umeliiostulh zbirk skoro nepoškodovanih. Na Angleškem pa je bilo poškodovanih 4000 zgodovinskih, 2800 jia jih Je bilo porušenih. Tudi poškodlie drugih javnih spomenikov so občutne v mnogih krajih. Skupina ulrul.nlh .mtrlikth p. BONDS STAMPS Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« « 2. strani) koj uporabljivo, ko dospe na pristojno mesto, Brstje in sestre, rojaki Ju-goslavani, kadar vas kateri zgo-iaj Imenovih obišče, pojdite mu ns roko in dsrujete po svoji rm>či, bodisi denar all pa obleko in druge potrebščine, Tisti, ki boate darovali obleko, ste! prošenl, da Jo prinesete 5. okto- < bra popoldne v Slovenski delavski dom. Odbor »bo obleko, ptegledal in uredil vae potreb-j iio. potem pa jo poslel na prU-i lojno meeto Prav tako b«»d«» pregledan* vse nabiralne pole' in darovan* vsote prHMet* ln1 nato bomo poslali tudi denar na' pristojno mesto. 8torinv> svojo dolfnost in pomagajmo našim zatiranim r«ija kom v stari domovini. Jokn Goršek. tajnik POPRAVEK Presto, Pa. — V mojtm poročilu o nesreči članice Marjane JJemšer se Je vrinila pomota, M«iralo bi s« glasiti, da je šla sestra Dem&er če/ cesto, tedaj |)o Jo je /adel avtomobil in vrgel na tla, da se Je pobila. Helen Roblch. RDEČI KRIŽ IŠČE JUGOSLOVANA Chlcago. III. — .Sorodniki Milana Stepanova so nas vprašali, da bi /vedeli, kje ae nahaja. Njegov ptejšnji naslov je* bil :tH4H Kvend, Chlcago. Za Mlla-noni Si epa novem poizveduje sotodnik Petar Ignjatov is Ju-i:o»lav i j« Ako bi kdo veotoki bridkosti in trpljenja strnili v neizmerno, pokojno morje, ki se je razpenjalo tiho in jasno pod tihim in jasnim nebom. Položil je lice na marsko pot. Šla je v globočine, oči. IV. Ko je Lenart na hladnem materinem vzglavju zatisnil oči, je šla njegova duša na dolgo romansko pot. Šla je v globočine, kamor stopi samo ona, ki je od vekomaj. Videl je vse od začetka, tako bistro, kakor da 50 bile njegove oči izpregledale že v materinem telesu. Videl je strah<#o tistega večera, slišal je glas preklan in hripav: "Od lakoti! Od lakoti! Vsi bomo počepali od lakoti!" Čisto natanko je videl mater; drobna je bila kakor otrok, mlada je bila in lepa; njena li- FLOWERS FOR A LIBERATOR ca so bila gladka in bela, njene ustnice so bile polne, rahel zadnji dih pomladi in sreč je še tiho, pritajeno trepeUl na njih; ali v njenih očeh, velikih, rjavih, nastežaj odprtih, je bila silna groza, nemo strmeča smrt: "Jezus! Jezus!" Tudi njen glas je razločno slišal in ga je spoznal. Vse drugo • je bilo v mraku, mnogo dalje; očrnela, temotna izba, mrki obraz očetov, prestrašene, solzne oči bra- tov in sester. In pod Vse„ . nad vsem je bU težki vzduh / losti, je bilo trpljenje nja, molitev brez vere. ^ (Se nadaljuje.) u mali 0gla»i proda se 9-SOBNA zidana hiša, lota loo*,* na 4343 So Wells st., ina ^S družino. Se proda po_2tn,.r., ^ OPERATORJI izkušeni na POWER SEVVING MACHINE" DOBE STALNO ALI za najmaju 4 URNO DELO. Izberite si čas od 4 P.M. do 12 p fc Za šivanje "Mattress C o ve rs" služite lahko do $1.00 na uro. Lahka prijazno delo in stanje. Oglasite se od 8. ure A. M do ure P. M. A. BRANDVVEIN CO 2361 So. State Street DELO DOBI srednje starosti slui kinja; tri odraščene osebe, nič pra. nja, svojo sobo, dobra plača. HOLlycourt 5334. RADI BI ZVEDELI za naslov Johna Langa, tiskarja po poklicu, živi nekje na severni strani Chicaga. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj nam g^ blagovoli naznaniti, Če pa sam čita ta oglas, naj se zglasi pri Adria Printing Co., 1838 No. Halsted St., Chicago 14, IU. Phone Mohawk 4707 WOOD WORKERS~ Mizarsko vseh vrst delo; Shapers, Planners, Sawyers, Sanders, Cabinet Assembly Etc. Izkušenost ni potrebna. Dobra plača in bonus. ROCK-OLA Mfg. Corp 3232 Chicago avenue, ali pa telefonirajte RANdolph 3227 za pojasnila. Potrebujemo KOVAČE IN POMAGAČE za delo na Power Hammer in nakovalu. STENBERG FORGING co., 3717 Milwaukee Avenue Phone Avenue 8290 V Prosveti so dnevne svetov, ne ln delavake vesti. AU čitate vsak dan? TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa • v tiskarsko obrt spadajoča dola Tisk« v«bil« z« veselico in shode, vizitnice, Časnike, knjigo, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvoUkem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NABOČA V SVOJI TISKARNI . . . . Vs« pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Ceno smerne, unijsko delo p*ve vriie t Pišite po informacije n« naslov: SNPJ P RlN T E RY 2867-69 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23, Illlnota TEL. ROCKWELL 4S04 a eokUar Oiat gwU t>» ladlee and this Uny • Luaembourg, le ao dlilarent than her sietars ali ov*r the * rJm her home Wn »he m*hed forvrerd Wil**terrt«ffsrtng. Signal Corp. photo. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redna konvencije se lahke naroči na lisi Protvelo ia prišteje eden. dva. trL štiri ali pat članov Is eae družine k eni naročnini List Prosveta stane sa vse enake, sa člane ali nečlane S6 00 u eno letne naročnino. Kei oa člani la plača)« pel aaeeaeniu 91J0 u tednik, sa jim to prišteje h naročninL Torej sedaj al vsroka. rtx da je lisi predrag sa člana SNPJ. Ust Prosveta Je vaša legalne ia gotovo ja v vsaki drušlni nekdo. Id bi rad čital lbt vsak dan. Pojasnilo:-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti t jn SNPJ, aU če se preseU proč od družine in bo zahteval sam »voj i* tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu 11»». In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako trg« " stori, tedaj mora upravnlŠtvo snlžatl datum sa to vsoto naročnina Cena ustu Prosveta )at Za Zoruš. dršave in Kanade 99.00 1 tednik ln . 2 tednika ln 3 tednike in. 4 tednike in 6 tednikov ln Za Chieago In okolico )• - »J JJ 1 tf*"lb Is___________1,30 2 tednika ta-—-............— ^ 3 tednike ln 4 tednike ln i tednikov „_ 2.70 13« Izpolnile spodnji kupon, priložita potrebne vsoto denarje ejl Money Order v pismu ln al naročite Prosveto. UsL ki )e vsie U.taiaa. PROSVETA. €NPJ. 28S7 So. Levrndale Ave. Chicago 23. UL Priloženo pošil)em naročnino sa Ust Proeveto veoto I - — 1. Ime__________________________ČL društva H*-------— UUavite tednik ln ga pripišite k moji naročnini od članov moje družine: 2. _______________________________________ČL društva ------- 2.___:____________________________ČL društva ------- 4. _.____________________6L društva M-----— ž. ___________________ČL Meete _________________ □ Nov naročnik Q