O zemljepisnem pouku. 3. L e t n i č a s i. Učilo: Zemeljsko oblo z nagnjcno osjo in sveča ali svetilnica. Postavimo mizo tako, da učenci dobro vidijo na njo ter narišinio na mizi zemeljsko drago kot krog (zemeljska draga je sicer pakrog ali elipsa, ki se pa ne loči mnogo od kroga). Delimo krog v stiri jednake dele, katere zaznainenujemo s prvira dnem letnih časov. V krogovo srodišče postavimo svceo ali svetilnico, ki nam prodocuje solnce. Lur inora biti v jodnaki višini s središčem zpmeljskega obla, in ze- meljskega obla os nagnjena proli zcnicljski dragi v kotu 661//'. Postavimo sedaj zemeljsko oblo v znamenje 21. susca tako, da gre incja ined razsvetljeno in temno poloblo ravno skozi oba tečaja. Razsvetljena sta oba tečaja in polovica vsakega vzporednika. Dan in noč sta torej na vsi zemlji jednaka in tcdaj je poniladani-sko jednakonočje. V znamenji 21. rožnika se postavi zcnieljsko oblo tako, da je severna polobla nagnjena proti sveči ali svetilnici. Laliko jp jiokazati, da jp na scvcrni polobli pri vzporodnikih voč nego polovica razsvetljona. Čim severneje so vzporedniki, tcni večji del njih kroga je razsvetljen. V našib krajih so vzporodniki razsvetljoni do dvcli tretjin svojega kroga. Mi iinamo polctje. Dne 23. kimovca stoji zemeljsko oblo zopot tako, da gre nioja razsvetljene polovioc skozi oba to.aja. V jesenskr-ni jednakonotiji sta zopet razsvetljena oba teč-aja in polovica vsakega vzporednika. 1'ostaviino še zeineljsko oblo v znaliienje 21. grudna tako, da je južna polobla bližo sveči ali svetilnici, severna polobla ])a od nje bolj oddaljena. Severni teeaj in vsi vzporedniki od severnega tefiaja do severnega teeajnika so v temi, drugi vzporedniki na severni polobli so pa z večjini delom svojega kroga v teini. V naših krajih stoje vzporedniki do dveb tretjin svojega kroga v tomi. Pri nas se začenja zima, na južni polobli pa poletje. Posamezni letni časi se tudi dajo razlagati pri oknu v solnčnem svitu, kar bode ugajalo, ako hočemo predočevati sanio jeden letni čas. Tu bode umestno opozarjati na dnovne razmere različnih vzporednikov. Da pa dobijo učenci pravi pojoni o vseb letnih časib in o zemeljski dragi, treba še potein razlagati letno čase po prcj navedenem načinu. Dnevno in. letno gibanjc zonilje je nekako slično ,,vrtalki". Spustiino li vrtalko na mizo ali na tla, tedaj se ne bode samo sukala krog sebe, ampak se tudi pomikala. Tudi kolesa pri vozu se ne sučejo sarao krog osi, ampak se tudi premičejo. 4. Lu n ine preniombe. Urilo: Zomeljsko oblo. S tem je v zvozi manjša lunina krogla, katera je tako pritrjena na držalu od žice, da se da sukati.' — Kakor nani predočuje zenieljsko oblo naso zemljo, tako nadomestuje manjša krogla luno. Opozarjati ireba urence, da kaže luna na5i zomlji vedno jodno in tisto polovico. Vzomimo n. pr. dva urcnca, ka- torih jeden stoji, drugi pa hodi jedonkrat krog svojega sončenca ter mu kaže vedno jedno in tisto stran. Pri svoji hoji krog souoenca se je jedenkrat tudi zasukal krog sebe. Tako se tudi luna pri svojem gibanji krog zemlje v jednem (siderionem) meseci zasuče jedenkrat krog svoje osi. V lažje razumevanje luninih premeinb preoblecimo od solnca neobsijano lunino polovico z votlo polkroglo od proževine ali kavčuka ali pa pobarvajmo temno polovico s črno barvo. Svetlobarvana polovica lunine krogle mora vedno biti obrnjena proti solncu ali proti luči, katcra nam predočuje solnce. Jeden cetrtnik ali !)()" oddaljeno stoji lunina krogla na levi od zemeljskega obla ter kaže nain na zemlji polovico od solnca razsvetljene lunine strani. Tu je ji r v i krajec in mi vidhno luno od poldneva do polnoči. Zopet za oetrtnik oddaljeno kaže luna vso razsvetljeno polovico terani ali nočni strani zemeljskega obla. Mi imamo š č e p, kateri sveti vso noč. Lunino kroglo jc treba tako postaviti, da ji ne zakriva zemeljsko oblo solnca ali luoi. Stoji li lunina krogla prvcnm krajcu nasproti ravno na desni zemeljskega obla, tedaj kaže zopet samo polovieo svoje razsvetljene strani, toda v drugi obliki nego pri prvem krajci. To je zadnji krajec, kateri sveti od polnoči do poldneva. Posebno je treba opozarjati učence, kedaj nam sveti luna v posainoznih proinombab in kako obliko irna za nas v posanieznih slučajili. o. M r k n c n i c s o 1 n c a i n 1 u n i U č ilo : Zeincljsko oblo z lunino kroglo. Lahko se razvidi, da nirkne solnce samo v ralaji, luna pa raore mrkniti samo v _čepu. Ker pa preseče hmin pot zemeljsko drago v naklonskem kotu, kateri meri o° 8', ne nirkne pri vsakein nilaji solnce, a tudi luna ne pri vsakem šrepn. Mrknenje solnca ali lune je sanio mogoro, ako stoje solnco, luna in zomlja v jedni in tisti ravnini ali vsaj približno tako. To se pa dogaja 1p rodkokodaj. Brez težav so toroj da razlagati mrknonje solnca in lune. Lahko bodo tudi učenci uvideli, zakaj se inrkiipnje solnca vidi sanio na razmerno niajhnpin delu naše zemlje. Mrknpiijp luno se pa vidi hkratu in v jednakcni obsegu na vsi polohli. katera je obrnjena proti luni. fi. R a 7.1 i k a v č a s u m p d p o s a ni e zn imi kraj i. Učilo: Zemeljsko oblo in zpinljevid cesarstva. Solnce vzhaja vsakenni od nas za jedno stopinjo bolj zahodno ležečemu kraju za štiri minute pozneje, a za jedno stopinjo bolj vzhodno od nas ležečemu kraju za štiri niinnte prej nego nani. Treba je torej le prešteti za koliko ¦stopinj je kak kraj zahodno ali vzhodno od nas, da poznamo čas dotičnega kraja. N. pr. ako imamo v Ljubljani poldne, manjka v mestu Fpldkirch na PmlarlskiMii približno še 20 niinut (4 X r>) do poldnpva, ker leži to mesto nialo ne 5" zahodno od Ljubljane. V Cernovicah pa imajo tedaj že 48 minut (4 X 12) rez poldnc, ker so Černovice skoraj 12" vzliodno od Lj abljaiip. 7. D n e v n i i n 1 e t n i e a s i p r i n a S i li všt¦ričnikih, protidoinc ili in pro- t i n o ž <• i h. Učilo: Zemeljsko oblo z nagiijeno osjo. Oblo se postavi pri solnčnem svitu k oknu. Ko so učenei dobro razunieli letne čase v nažih krajih, opozarjali jili bodenio tudi na dnevne in letne case vštričnikov, protidomcev in protinožcev. Učencem se bode eudno zdelo, kako morojo na nasprotni strani naše zertilje stanovati ljudje, ne da bi padli z zemlje. Tudi to se lahko razjasimje. Pomocimo pero v vodo. Potegnemo li pero iz vode, pade tedaj kaplja s j)eresa. Spustiino pa kapljo n. pr. na zemeljsko oblo, tedaj sp bodemo uverili, da se kaplja obdrži na večjih prednietili, z manj&h pa pade na tla. Mala telesa so prijemajo velikih ali velika telesa potegujejo na se mala telesa. Tudi prah se drži zemeljskega obla in človek v prinieri k velikosti naše zemljc tudi ni več nego prašno zrnce. Ker so naši vštrirniki, protidomei in protinožci vsi na morji, mislimo si kot take ljndi na kaki ladiji. Ljubljanski vštric'niki so v Velikem niorji zahodno od severoameriškega inesta Portland; protidomci so v Atlantiškem morji jugozahodno od Capetovvn (Capstadt), protinožci pa jugovzhodno od Nove Zelandije. Vse te točkc se zaznainenujejo s kredo ali z žrebljičkoin ter se poteni lahko predočujejo dnevni in lctni č-asi teh krajev in so primerjajo z istodobnimi dnevniini in lotniini fasi nažih krajev. Vsi ti pojavi in naloge se lahko rešijo z navedeninii pripomočki. Na montiranem zoineljskem oblu se da rešiti še več drugih nalog. Za ljudske šole pa bodo popolnoma zadostovalo do sedaj povedano. Poglavitno je, da učenci dobro razumejo vso te pojavo iz zvezdoznanskega zemljepisa. \' dodatku slcde zeniljevidni obriski petpro zemljin. Ti obriski služijo v ponavljanje tvarine in v primerjevanje zemljin glede velikosti in drugih značilnih posebnostij. Zpmljevidna obriska Evropp in Avstralije sta risana v merilu 1:50,000.000, Afrika, Azija in Amerika pa v merilu 1 : 100,000.000. P,-of. F. Orožen.