qloSA kARikATURA DRAGOCENA IGRAČKA Ko sem bil še majhen, mi je ati nekoč kupil pravi avtobus, seveda lesen. Bil je moja najbolj dragocena igračka in čuval sem ga kot punčico svojega očesa. Z mano je spal, spremljal me je od jutra do večera. Za moje tovariše v igri je bil nedotakljiv, le če mi je kdo ponudil v zameno kaj vrednega, sem ga dal za trenutek v tuje roke. Potem sem se nekega dne spomnil, da ne obvladam demontaže svoje najljubše igrače in sem se je lotil najprej z izvijačem, in ko ni šlo narazen do zadnjega delca, sem si pomagal še s kladivom. Demontaža je uspela. Tam nekim Slovencem, ki se zanje pravzaprav ne ve, ali so Južni Slovani ali Veneti, zagotovo pa Slovenci, je korajžno naključje podarilo kar celo državo. Tudi njim je demontaža uspela. ep KRIVIČNA OBDOLŽITEV č! 73 - Moja stara...hik...mi vedno pravi, da sem pijana svinja. Malo lepši...hik... sem pa še koj! kOMENTAR USTVARJALNE DILEME Spoštovani bralci Prepiha, napočil je čas, da se spet ozrem v preteklost, da ponovno preletim vseh 21 številk časopisa, ki je zelo vztrajno prihajal iz delavnice podjetja Voranc d.o.o. Se letni premor je samo navidezno vplival na časopisno odsotnost, medtem, ko je delovni ansambel (uredniški odbor), bil ves čas v aktivi, z namenom, da bo časopis v jesenskem času še prepričljivejši in uspešnejši. Saj nimam kaj posebej poudarjati za ta pretekli čas, bralci, ki ste bistveno povečali interes in nakup časopisa ste mi dokazali, da je obstoječi vsebinski koncept zanimiv in aktualen, dovolj specifičen za Koroško krajino in seveda tudi dovolj vznemirljiv ob drezanju v gospodarske, infrastrukturne in v čisto preproste zasebne zadeve.Tudi politizacija določenih vprašanj in odgovorov se nam je zgodila, še zlasti v obeh večjih občinah, medtem, ko se v eni izmed štirih občin le ta ni mogla dogoditi, ker je parlamentarni način življenja povsem zamrl. Zadovoljen pa sem nad dejstvom, da so se pišoči novinarji in dopisniki skozi vse leto kar dosledno sprehajali po vsej Koroški in uresničevali tisto mojo zamisel, ki sem jo pred letom dni razvijal na medobčinskem svetu koroških občin, da je Prepih koroški, da je Prepih podlaga za vsebinsko in finančno nadgradnjo, ki bi jo posamezni občinski proračuni lahko mimogrede z manjšimi finančnimi sredstvi sfinancirali. Hkrati pa tudi vsebinsko dopolnili, oziroma omogočili veliko bolj poljuden in karakterističen tednik, namenjen večini koroškega prebivalstva. Dogodilo pa se je, da sta dve občini, praktično preko svojih "samo" izvršilnih organov zaprli vrata časopisu, ki dejansko živi in dela na tržni platformi in se ukvarja s vsebinami ter dogodki neodvisno od strankarskih nagibov in hotenj. Skoraj ne morem razumeti posameznih poslancev v koroških parlamentih, ki ne sprevidijo nekaterih vsebinskih primankljajev na informativnem področju in se prepuščajo iluzijam, da bo morda nekdo tretji nadomestil te praznine z bogve kakšnimi kadri in z denarjem, bogve od kod? Ne mislim tarnati nad stanjem, saj lahko mirno zapišem, da je Prepih v poslovanju izplaval iz najhujšega in da je s pomočjo vrste dobrih oglaševalcev reklam dosegel stanje, ki daje dober obet za leto 1994. Preden pa karkoli zapišem o načrtih, pa moram biti tudi jaz nekoliko subjektiven in samokritičen ter bralce seznaniti s svojimi obremenitvami, ki presegajo moje osebne zmožnosti in bom po vsej veijetnosti predal štafetno palico kakšnemu mlajšemu nasledniku, ki bo delal samo v enem podjetju, ne pa v dveh, tako kot rta. meni minevali zadnji dve leti. Če je ta moja misel ali odločitev tik pred zdajci, naj še bralcem Prepiha izdam, da bo časopis v letu 1994 prišel na svetlo dopolnjen po tehnično - grafični plati, po notranji vsebinski plati, z večjim avtorskim pristopom oblikovalca časopisa in še s čim, kar bo časopis naredilo lepšega za oko, prijaznejšega za branje in upajmo,ničkaj posebej dražjega za bralčev žep. Naj ta naslov, ki sem ga zapisal pred iztekom 93. leta, kar velja za teh nekaj dni, še zlasti za to, da bi naletel na ustrezen odziv med pišočimi in med bralci, ki naj svoj ustvarjalni delež prispevajo za "ta pravi" Prepih, s katerim bomo zadovoljni v ČZP Voranc d.o.o. in s katerim bodo zadovoljni v celotni koroški krajini. NIKO R.KOLAR PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Ivko, Ravne Tisk: Koroška tiskarna. Slovenj Gradec Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. iz VSEbiNE: > Je bil stečaj Lesne -prodaja in inženiring programiran? stran 4 > Božični intervju: župnik Lovro Kašelj stran ' 5 > Avstrijski denar za Ribe stran 6 > Ravenska' LDS ne miruje stran 7 Kotlje - najlepši slovenski kraj stran 8 > Družabna kronika in prepihane čveke str. 13-15 > Samo Vidovič, najboljši nogometaš Koroške stran 22 > Pisma oclmevi str. 24-25 > Črna kronika stran 27 >* Norosti silvestrSkč noči str. 28-29 VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Na naslovni strani: Praznovanje Foto: Albin Kac --------------------------- V OSpREdjU Je bil stečaj sprogramiran? PRODAJNI INŽENIRING LESNE -MAČEHA SVOJIM DELAVCEM! Razpad jugoslovanskega trga z osamosvojitvijo Slovenije je Lesno dobesedno vrgel po tleh. Izgubili so premoženje, delovna mesta, kaos ob tem pa so očitno nekateri izkoristili za prilaščanje premoženja, ki je bilo takrat še družbeno. Kdo vse je tiho žegnal dogajanje, ne bo nikoli do konca znano. Lesnino podjetje Lesna-prodaja in inženiring je bilo pred osamosvojitveno vojno paradni konj, ki ga je poznala cela Jugoslavija po reklamnem sporočilu: Lesna, to je partner. Povprečno je vsak delavec naredil na mesec za 25.000 mark prometa, nenehno so širili svojo dejavnost in hkrati z njo so lahko druga, prizvodna Lesnina podjetja, širila svojo. Bili so organizirani v osmih enotah s sedmimi inženiringi po Jugoslaviji in ko so jeseni zgodovinskega leta 91 delali bilanco, so ugotovili, da so izgubili premoženja za 34 miljonov takratnih dinarjev, enormno se je zmanjšal promet, kar naenkrat je bilo delavcev preveč. In če je bilo pred junijsko vojno v Lesninem prodajnem inženiringu zaposlenih še 138 delavcev, jih je bilo zdaj nekaj takoj prepoznanih kot začasni višek (k tej pravni manipulaciji se bomo še vrnili), drugi, posebej vodstveni, pa so mirno gledali kako premoženje polzi v neznano. V Pamečah so trgovino, ki je edina še kolikor toliko normalno delala, prevzeli z vsem inventarjem in zalogami (ki niso bile popisane) nekateri vodstevni delavci, drugi vodstveni pa dopuščali, da so tamkajšnje zaloge razprodajali tako, da so lastniki dobivali zanje komaj od 15 do 35% prave vrednosti. Kam so puhtele razlike, bi zdaj že moralo biti znano če...če bi se odzvali na obupane proteste sindikata tisti, ki so jim pozive opeharjeni delavci pošiljali: SDK, policija, tožilstvo... No, odzvali so se, le prepozno in tudi ukrepov še vedno ni, če sploh bodo, kajti vlak je medtem za nekatere že odpeljal. Medtem, ko so se vodstveni delavci lotili registracije svojih, zasebnih podjetij brez sramu kar z imenom Lesne, razprodajali zaloge Lesne inženiringa, poslovali z inventarjem in Stečajni postopek se je na predlog v.d. direktorja Karla Božiča začel lanskega 9. septembra. Ker delavci niso bili nikoli opredeljeni kot trajni višek, bodo dobili iz stečajne mase, kar jim gre po prisilni poravnavi in nič več. Tudi po več kot 3o letih dela nekateri ne bodo videli odpravnine, v firmi, ki je naslednica Lesne-Prodaja in inženiring, pa za nekaj deset dela ni. Dobivajo ga drugi, morda sposobnejši? Ali tišji in pokornejši? Pred stečajem je sindikatu v Lesni pomagala s svojimi nasveti odvetnica Sonja Kralj. Plačeval jo je sindikat po pogodbi, toda osnovnimi sredstvi svojega prejšnjega matičnega podjetja, kot da je njihovo, ga posojali, izgubljali, prodajali in počeli še kaj, kàr se bo razkrilo, ko bodo znani rezultati preiskave, so bili drugi delavci na čakanju z beraškimi plačami ali pa so jih potiskali sem in tja. Skratka, Lesna - Prodaja in inženiring je nezadržno drsela proti stečaju. glej čudo, Sonja Kralj je bila 9.9.1992 imenovana tudi za stečajno upraviteljico in tem istim delavcem, ki jim je prej svetovala, razdelila delavske knjižice. Bi jim jih tudi, če bi jim prej svetovala, da naj zahtevajo, da bodo opredeljeni kot trajni viški, če se jih je že hotel kdo znebiti? Je morda kot stečajna upraviteljica končno spoznala, da gre za zakonito manipulacijo z delavci? Imajo odvetniki tudi svoj kodeks? Pred dnevi so delavci, ki menijo, da so bili grobo izigrani, družbeno premoženje pa enostavno pokradeno, hoteli novinarjem dopovedati, da stečaj v Lesnini prodaji ni bil potreben. Da organi, ki so poklicani za nadzor nad dogajanjem, niso pravočasno reagirali, da inventurni elaborat, ki so ga še uspeli narediti, razkriva tudi pravi kriminal, da so ogorčeni nad brezbrižnostjo, s katero lahko nekateri manipulirajo s premoženjem in z ljudmi. S policije so jim uradno odpisali, da so zadevo že predali javnemu tožilstvu. Tam bodo rekli, da imajo visoke kupe zadev, ki čakajo na rešitev. Bodo spet razumeli kot vmešavanje v svojo neodvisnost, če jih javno opozorimo, da na rešitve čakajo ljudje? Da se je na Koroškem nabralo preveč nerešenega kriminala, za katerega vemo, da jim je bil z ovadbami predan v reševanje, zato ker je šlo za ljudi, ki so bili okradeni in ogoljufani. In čakajo, da zvemo, ali pravna država morda le nima kolesja, ki je zarjavelo. Saj ljudje še niso pozabili vseh mogočih zadev, ki so dvignile ogromno prahu, zdaj pa so brez epiloga. Od ovadb, ki jih je sproducirala SAMAJA-MA, do teniških igrišč na Ravnah in tako naprej...Bojim se, da bodo sčasoma ljudje ob omembi pravne države samo še zamahnili z roko... Edi Prošt ---- V OSpREdju Slovenec v srcu in duši LOVRO KAŠELJ Ko sem se deževnega in mrzlega jesenskega dne ustavila na začetku vasi HODIŠE na avstrijskem Koroškem, sem imela pred seboj podobo dobrega filmskega posnetka, ki bi ga kamera dobrega snemalca za vse večne čase poslala v svet, sama sem jo za vedno deponirala v sebi.... A dolinica sedmerih jezer je resničnost. Tod žive prijazni ljudje, ki imajo vedno znova čas za prijazen pozdrav "Gruss Gott" in za človečnost, kajti tod človek že od nekdaj išče sozvočje z naravo in s sočlovekom. ♦ Gospod Lovro Kašelj, rojeni ste v Avstriji, a vseskozi kot Slovenec verujete v našega človeka.... Rodil sem se 7. avgusta 1913. leta v Stari vasi blizu Grebinja, kjer sem preživel svoja otroška leta. Kar sem takrat v danes niti več ne obrobnem jezikovnem območju doživel, se mi je vtisnilo v spomin za vse ževljenje. Prav gotovo so ta doživljanja oblikovala moj značaj in odnos do domovine in do naroda, ki ga imam rad in ki mu pripadam.... ♦ V gimnaziji ste bili vneti za slovensko kulturo...... Da, lahko rečem, da sem že v gimnaziji pokazal velik smisel za slovensko kulturo in da sem bil vnet sodelavec dijaškega lista "Zvezda". Ker sem bil, kot pravijo, sočen in prav nič hudoben, so me imeli prav vsi v Marijaničšu radi, bil pa sem priznan tudi pri nemških dijakih, saj so me v Marijanski kongregaciji izvolili celo za prefekta. Tudi kot bogoslovec sem se narodno in kulturno angažiral, saj sem urejal glasilo "BOGOLJUB". Nekaj časa sem bil tudi predsednik Akademije slovenskih bogoslovcev. V svojem navdušenem delu sem vedno vzpodbujal mlajše študente in gimnazijce. ♦ Potem pa ste postali duhovnik.. Da. Po duhovniškem posvečenju 1939 leta sem bil kaplan v podjunskih in rožanskih farah, v Šmarjeti, Šentjakobu, Pliberku... Leta 1942 sem dobil mesto administratorja v Pečnici. Rečem lahko, da sem bil eden redkih slovenskih duhovnikov, ki ga nacisti niso izgnali. To prav gotovo zato, ker sem bil še mlad in zato še ne zapisan kot "nevaren element". To so zlasti cenili slovenski verniki, saj so me na pomoč pri slovenski spovedi klicali tudi nemško govoreči duhovniki iz sosedni far. Po vojni sem bil najprej premeščen St.Vid v Podjuni, kjer sem pobliže spoznal gospoda Werneja Berga, slikarja, podjunskega človeka. Tako sem postal dober poznavalec njegove umetnosti, lahko rečem, tudi njegov prijatelj. ♦ Potem ste prišli v Hodiše... Leta 1952 sem postal hodiški župnik in to sem še danes. Sem pa v začetku imel malo težav zaradi slovenščine, a to se je z leti zgladilo. Maše imamo dnevno v nemškem in slovenskem jeziku. Opazili ste lahko, da je pri nas visoko razvit turizem, da imamo ogromno tujcev, predvsem Nemcev, Švicarjev, Nizozemcev in da je nemščina kot mašni jezik nujna. Pač pa lahko spoznate še eno zanimivost. Mi smo verjetno edina vasica na svetu "VAS 50 kilometrov" (toliko je omejitev na uro)" To pa zato, ker smo imeli težave s postavljanjem dvojezičnih krajevnih napisov, in ker se nismo mogli sporazumeti za slovenski in nemški napis, pač ni nobenega." ♦ Tudi pišete, kajne? Če mislite pesmi, da - te imam skrite v mojem predalu in čakajo na čase, ko bo lep, preprost jezik spet priljubljen. Tudi mnogo oderskih prizorov sem napisal, pa nekaj igric. Dolga leta sem bil predsednik slovenske krščanske kulturne zveze, in tam doživel mnogo lepega. ♦ Znani ste kot odličen prevajalec... Res me poznate kot prevajalca? Lepo, kajti res je, da sem se veliko ukvarjal s prevajanjem tako iz nemščine v slovenščino kot obratno. V verzih sem tako prevedel" Igro apostolov" Maxa Mella. Sodeloval sem tudi pri njeni uprizoritvi na celovškem radiu. Z velikim veseljem sem prevajal in prevedel "PODKORNOŠKEGA GOSPODA" Korošice Dolores Vieser." T.Repnik Vrhnjak Razgledni stolp, visok nad 50 m, ki pričara pogled po vsej Koroški ---- V OSpREdju — RIBA SMRDI PRI GLAVI (PREGOVOR) Vedno bolj se kaže, kako prav so imeli tisti, ki so trdili, da so dogajanja okrog hidroelektrarne Golica kot neizpeta pesem. Vedno znova prihajajo na dan novi problemi, tako na meddržavni kakor tudi na lokalni ravni. Za vse pa je kriva ta sporna elektrarna: če Golice ne bi bilo, ali bi v preteklosti k gradnji pristopili drugače, ne bi bilo močvirja teh problemov. Vendar: nekateri so na račun HE Golica zaenkrat potegnili kar lepe denarce, kot denimo podjetje Ribe iz Maribora. Mimogrede pa velja omeniti tudi to, da je lansko leto podjetje Kelag pridelalo nekaj več kot 200 milijonov šilingov izgube in tudi v luči te izgube gre iskati njihovo pripravljenost, da je vendarle ostala v veljavi meddržavna pogodba med Avstrijo in Slovenijo, po kateri naša država sedaj že dobiva elektriko iz Avstrije. Mariborsko podjetje Ribe, nekoč tozd Agrokombinata, pa je nemara zaenkrat edino, ki je z Avstrijci in njihovo elektrarniško družbo Kelag lahko zadovoljno. Ribe so namreč že pred dvema letoma dobile odškodnino v višini 3,5 milijonov šilingov, in sicer strogo namensko, to je za gradnjo čistilnih naprav na izlivnem delu ribogojnice. Leto se je prevesilo v 1994, na Muti pa Ribe doslej kajpak niso naredile čistilnih naprav, ampak se s sprenevedanjem tej naložbi spretno izmikajo. Gre pač zato, da so avstrijske šilinge že lepo porabili in investicije nimajo s čim plačati. Dušan Repuc, direktor podjetja Ribe, sicer pravi, da gre za tehnološke dileme in so sedaj na plan prinesli spet novo rešitev čiščenja odpadnih voda iz teh ribogojnic. Sprva so na Muti kanili delati bistriine lagune, ki bi zavzele precej prostora, sedaj so na Ministrstvo za okolje in prostor poslali v presojo nov projekt, ki je menda v zadnjem času uveljavljen drugod po evropi. V radeljski občini pa vse skupaj označujejo kot manever podjetja Ribe, da bi vso zadevo še bolj zavlekli. Posredno pa se v to dogajanje vključuje tudi mariborsko podjetje Hidroing, ki je pravni naslednik VGP Inženiringa, ki je pred mnogimi leti delal bazene na Muti, vendar izredno nesolidno in so v Agrokombinatu tudi uveljavljali reklamacijo. Zato so Ribe tudi tožile VGP oziroma današnji Hidroing in to tožbo tudi dobile. Vendar hočejo Ribe sedaj za sanacijo teh bazenov vrnjen denar, medtem ko je Hidroing pripravljen nastalo škodo sanirati sam. Hidroing pa ima spet svoje računice: na radeljsko občino hodijo in pišejo o tem, da bi oni že bili pripravljeni sanirati slabo opravljeno delo, vendar želijo zagotovilo, da bodo Ribe tod resnično naredile čistilno napravo. Obstoj ribogojnice na Muti je namreč vprašljiv, če v kratkem ne bo narejena čistilna naprava. Podjetje Ribe jo sicer obljubljajo prihodnje, kar pa le redko kdo verjame. V KS Muta pa podpirajo dejavnost ribogojnice, želijo celo, da bi se razširila, vendar ob predpogoju, da iz ribogojnice prihaja čista voda. Na Muti so v najboljših letih vzgojili tudi do 220 ton rib na leto, sedaj se letna proizvodnja vrti med sto in 150 tonami. Resnici na ljubo: nekaj tudi na račun zmanjšanega pretoka reke Bistrice. Medtem ko bi čistilna naprava morala že delovati in se v Ribah pogovarjajo šele o tehničnih rešitvah, pa avstrijska stran zvesto krši določila meddržavne pogodbe, ki predpisuje deset mesecev minimalni pretok reke Bistrice kubik na sekundo, v dveh mesecih pa 800 litrov na sekundo. Avstrijci so to pogodbo povsem ignorirali in celo želijo, da bi jo revidirali in minimalni pretok skorajda prepolovili. Posebna sloven-sko-avstrijska komisija se o tem že pogovarja in na zahtevo radeljske občinske vlade in po zagotovilih republiških organov na nižanje minimalnega pretoka slovenska stran ne bo pristala. Pri tej zmedi vseh zmed pa jo ponovno lahko najbolje odnesejo prav mariborske Ribe. Slovenska stran se je pritožila zaradi kršenja minimalnega pretoka reke Bistrice in državni sekretar za energetiko Boris Sovič je dejal: "Zaradi vztrajanja slovenske strani je avstrijska stran izrazila pripravljenost, da dodatne morebitne odškodninske zahtevke rešuje z neposrednim dogovorom s prizadetimi, npr. s podjetjem Ribe," Torej so Ribe v ponovni igri, da jim v blagajno kane kakšen šiling. (mp) V OSpREdju "MEDICINO JEMLJEM KOT HOBI" Tine Tretjak: "Delati želim v Slovenj Gradcu" Tine Tretjak. Slovenjegradčan, star 23 let. Študent 4.letnika medicinske fakultete v Ljubljani. Pred kratkim je prejel priznanje dr.Janeza Plečnika, katero so letos podeljevali štiriindvajsetič. Tokrat jo je prejel edini, to pa je vzpodbudilo že kar obvezo, da ga predstavimo bralcem Prepiha. Bržkone tudi zato, ker je mlad, ambiciozen, uspešen pri študiju, realen in perfekcionist. Ja, pa dober sogovornik. Kakšen kriterij moraš zadovoljiti, da te doleti čast prejeti Plečnikovo priznanje? "Obstajajo trije izpiti, anatomija in histologija v drugem ter patologija v tretjem letniku, katere moraš imeti ocenjene z 10. To je edini kriterij." Zdaj si v četrtem letniku, seveda pa ne spadaš med povprečne študente. Kaj je še takega, kar povzroča, da "štrliš" nad ostalimi? "Ne vem, koliko so ocene odsev nečesa. To je na vseh fakultetah zelg subjektivna stvar. Moje trenutno povprečje je 9, 92. Zase sem prepričan, da za temi ocenami stoji tudi določeno znanje. S tem namenom sem se tudi učil, izpite opravljal v prvih rokih. Sigurno ocene niso padle z neba. Nisem pa samo v golem študiju, ampak se ukvarjam tudi z drugimi stvarmi. Vrgel sem se prevsem na organizacijsko področje. Četrto leto sem že predstavnik letnika, ki skrbi za izpitne roke. Sem tudi član štirih komisij in demonstrator na vajah. Kako poteka študij medicine? "Šest let študiramo vsi enako. Predelamo celo medicino, kolikor se je da. Potem imamo pripravništvo in šele zatem pride na vrsto specializacija. Sam še ne vem, za kaj se bom specializiral. Najprej moram predelati klinične predmete, da bom videl, kje je kaj, zavisi pa tudi od možnosti. Rad bi namreč ostal doma, v Slovenj Gradcu." Vrniva se k nagradi. Na kakšen odziv si naletel kot nagrajenec?" Bil sem zelo navdušen, predvsem zaradi mojih staršev. Bil sem vesel, da sta lahko bila ponosna name. Prisotni so bili še ostali sorodniki, prijatelji in znanci. S kolegi na fakulteti se dobro poznam, sploh s temi, s katerimi delam v skupini. Tu se ni kaj spremenilo, drugače pa je v domačem okolju, kjer ta plaketa niti ni tako znana. Pač se ne ve, oziroma je to izvedel določen krog ljudi." No, namen tega intervjuja je, da to izve širši krog ljudi. Si ti pri svojem delu po naravi perfekcionist?" Ja, bi lahko rekel, da sem." Konkreten primer... "S Tadejo, s katero živim v Ljubljani, sva si kupila računalnik. Dobil sem nek program in se spravil nanj. Tri tedne me ni bilo iz sobe. Vsi so se držali za glavo, češ, zmešalo se mi bo. Toda jaz sem to dobil in to hočem znati. Cele zadeve sem se dosledno lotil od začetka do konca. Dokler nisem zadovoljen s svojim znanjem, ne neham. To mi je uspešno vodilo tudi pri študiju. Na srečo so moje zahteve tako visoke, da zadostujejo za visoke ocene." Potemtakem si tudi precej samokritičen? "Ja, pa samozavesten tudi." Se imaš za neke vrste genialca? "Ne, to pa ne. Hm, to je pa zdaj tako vprašanje... Ne vem. Sicer bi se lahko pogovarjala strokovno na to temo. Sam sem zaverovan v dober sistem študija. Mislim, da to pomeni največ. Tega moja fakulteta omogoča in to je dobro. Tako je možno uspeti." "Kaj pa sicer tvoje študentsko življenje? "Nikoli nisem hodil na "gaude". Odkar sem v Ljubljani, še nisem bil na kakšni zabavi. Pa ne zato, ker bi se cele dneve učil. Enostavno mi ni do tega. Sicer pa sem z življenjem v Ljublhjani zelo zadovoljen, tako da ga ne bi menjal za nič na svetu." Bralci bi po povedanem vendarle lahko zaključili, da si knjižni molj. Vem, da se ukvarjaš še s čim drugim kot z medicino. To pa je? "Na začetku študija sem vzel medicino kot hobi, kar je tudi zelo zanimiva rešitev. Vsi, ki se bodo odločili za študij in jih bo ta veselil, bi predlagal, da ga vzamejo kot hobi, ne pa kot obvezo in muko. Drugače pa je tu moja punca Tadeja, ki je večkrat pri marsičemu prikrajšana zaradi mojega zagnanega študija. Zadnje čase se veliko ukvarjam z računalništvom, predvsem z uporabniškimi programi. Tri leta sem se intenzivno ukvarjal z astronomijo. Doma imam dva teleskopa, napisal sem tudi dva zvezka svojih opazovanj. Do določenih zakonitosti sem prišel čisto po svoji poti, šele nato pa sem preveril v knjigah in ugotovil, da se ujemajo. Takrat sem cele noči visel zunaj. Ob petih zjutraj sem na avtobusni postaji gledal Venero pri minus 25 stopinjah. Tega ne bom nikoli pozabil. Prisoten je še šport. Poleti kolesarim, za zimski čas pa sem si doma omislil mini telovadnico, za zdrav duh v zdravem telesu." Idealen zdravnik po tvoje? Težko vprašanje. Večkrat se zgodi ta napaka, da postane zdravnik avtomatičen. Vsak se pač po svoje trudi, da bi bil dober. Prvi pogoj je seveda znanje, ki ni zastarelo. Zdravnik mora biti na tekočem z dogajanji v stroki, predvsem pa mora biti človek, ki zna prisluhniti ljudem. Odvisno pa je tudi od vsakega posameznika. Zdi se mi, da vsak pač ni primeren za zdravnika, tudi za sebe še nisem čisto prepričan, glede na to, kar si jaz želim. Zato si tudi rte upam preveč natančno razmišljati o svoji prihodnosti." ROK TAMŠE CZP "VORANC" Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Telefon: 0602 22 999 po koRoški koroški utri BELA PECA Projekt smučišča na slovenskem delu Pece je prevzela KS Črna, ki ni ponovila katastrofalnih napak ravenske vlade pri dogovarjanju s tujci. Črnjani so za razliko od ravenske vlade našli s tujim partnerjem kosenz, da zemljo oddajo le v najem, ne pa da jo oddajo kot delež v novo družbo. V tej družbi bo slovenska stran povsem enakopravni partner, saj se bo o bistvenih zadevah odločalo s konsenzom (po verziji občinske vlade bi tuji partnerji našo stran lahko v vsaki zadevi preglasovali). Sicer pa je na Peco te dni že pričela voziti gondolska žičnica, seveda le iz Bistrice na avstrijskem Koroškem. Naložba v novo gondolo je deželno vlado avstrijske Koroške veljala nekaj več kot 60 milijonov šilingov, opravili pa so jo v rekordnem času štirih mesecev. 59 MALIH HIDROELEKTRARN Na Koroškem (in občini Velenje) deluje že 59 malih hidroelektrarn. Največ jih je v občini Slovenj Gradec, kjer jih deluje 24, v ravenski občini jih je deset, v Radljah ob Dravi osem, Dravogradu šest in Velenju štiri. Po podatkih Elektra Slovenj Gradec, ki pokriva štiri koroške občine in Velenje, je v teh MHE skupaj instalirne osem MW moči, kar nikakor ni zanemarljivo. Elektro šteje med MHE tudi tako imenovane industrijske elektrarne, kjer sta največji elektrarni v mežiškem rudniku. Na elektro Slovenj Gradec pravijo, da je v zadnjih letih manj vlog za graditev novih MHE. V letošnjem letu so prejeli štiri vloge, vendar se investitorji za razliko od prejšnjih let odločajo za močnejše elektrarne. NAJLEPSI KRAJ V SLOVENIJI Koroška, moja dežela - urejena, lepa in čista Turistična zveza že nekaj let razpisuje tekmovanje za najlepši kraj v Sloveniji. Tekmovanje poteka v več kategorijah, in sicer se za naslov potegujejo zdravilišča, izrazito turistični kraji, turistični kraji, izletniški in tranzitni kraji, mesta z več kot 20.000 prebivalci in drugi kraji. Turistično društvo Kotlje v tej akciji sodeluje že več let. Tudi letos so se prijavili in uspelo jim je doseči prvo mesto v Sloveniji. To je priznanje, ki Hotuljcem veliko pomeni in so nanj upravičeno ponosni. Gre za urejene hiše z rožami na oknih in urejenimi vrtovi, počiščena in pospravljena dvorišča, smeti v koših, urejen pločnik, urejene javne zelenice, lepo okolico hotela Rimski vrelec ter vedno urejeno 41 : čisto Ivarko jezero. Tu je še prijazna okolica šole in vrtca ter skrb in trud pri urejanju ■ Krajevna skupnost Kotlje, za skrb in trud pri urejanju parkov, zelenic in javnih površin. ■ TCP De Profundis, za urejenost Rimskega vrelca in Ivarčkega jezera, ■ g.Avguštin Raščan - župnijski upravitelj, ?a skrb in trud pri urejanju cerkvenih objektov. Hotuljčani so podelili tudi dve priznanji za trud pri razvoju kmečkega turizma, ki sta cerkvenih objektov. Vse to dokazuje, da je priznanje last vseh, ki so kakorkoli prispevali, da so Kotlje lepa, prijazna in urejena vas. Poleg republiškega priznanja pa so Kotlje prejele še priznanje Koroške turistične zveze za najlepše urejen kraj v Mežiški dolini. Turistično društvo tudi podeljuje priznanja za najlepše urejeno hišo in kmetijo z okolico. Priznanj je bilo v osmih letih podeljenih že 29. Tudi ta priznanja pomenijo vzpodbudo za urejanje in skrb za čistočo hiš in kmetij. Brez sramu lahko pokažejo marsikatero kmetijo in kmečko dvorišče, ki je lahko vzgled urejenosti. Lahko rečemo, da je tudi ta akcija pripomogla k prejemu najvišjega priznanja, k čemur pa so največ prispevali: ju prejeli kmetiji Ošven in Pavšer. Posebno priznanje za dolgoletno delo je bilo podeljeno g.Petru Jamerju, hotuljskemu harmonikarju, ki Hotuljce vedno in ob vseh priložnostih razveseljuje s svojo harmoniko in dobro voljo. Hotuljčani imajo načrte tudi na naprej. Upajo, da jim bo v teh prizadevanjih priskočila na pomoč tudi občina, saj čutijo veliko problemov, ki jim sami niso kos. V Kotlje pogosto pridejo obiskovalci, ki ne vedo, kam naprej, ker so pomanjklivi kažipoti, ali pa so zelo uničeni. Turistično društvo in krajevna skupnost pa nimata denarja za postavitev novih. V Kotljah upravičeno pričakujejo, da bo prejeto priznanje odprlo pot tudi do kakšnega tolarja iz občinskega proračuna. Janez Gorenšek po koRoški "SONCE ZAIDE, PA SPET PRIDE V Stražah pri Mislinji, le streljaj stran od glavne ceste, ki pelje od Slovenj Gradca proti Velenju, živi FINKOVA PAVLA. Kar nekakšna posebnost kraja je, hkrati pa tudi med najstarejšimi Mislinjčani, saj je letos dopolnila 94 let. FINKOVA PAVLA Tudi njena lesena hiška je posebnost, saj lahko v njej zaznaš kanček preteklosti in ujameš trenutek časa. Pavla nima elektrike ne radia in njena edina zveza s svetom je le telefon. Vse potrebno ji prinesejo dobri sosedi. In vendarle je srečna. Toliko vsega je doživela, da se veliko stvari enostavno ne da opisati. Vseskozi sta jo spremljala skromnost in misel - biti zadovoljen z malim. V rani mladosti je služila pri številnih kmetih po Koroški, pot jo je zanesla vse tja do Maribora, nazadnje pa se je ustavila v Otiškem vrhu pri Dravogradu, kjer je bila tkalka v tamkajšnji tekstilni tovarni. 1956 leta se je upokojila in se preselila v to njeno in samo njeno hiško, ki je hkrati ostanek Hribernikove žage in mlina. Finkovi Pavli čestitate za praznik, stisnete ji roko, ona pa s tem ni zadovoljna, želi vas poljubiti. Morda je to znamenje, ki želi biti hkrati tudi sporočilo, da bi se resnično ljubili med seboj, da je življenje vendarle vredno toliko, kolikor ljubezni smo vtkali vanj in da mora biti ljubezen bistvena vsebina našega življenja. Včasih se navadno tega zavemo prepozno. Pavla je doživela in preživela obe vojni, v prvi je izgubila brata, v drugi ji je zbolel edini sin, ki je kasneje umrl. Pa ženila se ni nikoli in pravi, da ji je tudi tako bilo lepo. "Življenje ki se izteka...", pomisli marsikdo, ki se mu je zahotelo videti in slišati človeka take starosti. Od kod sploh še ta smeh in kaj misli ter doživlja Pavla pri teh letih? Samo zamahne z roko in se nasmehne, kot bi hotela reči: "Ah, kaj bi to. Veselim se slehernega novega dneva, vsako jutro mi veliko pomeni, samo tile zimski dnevi in š^ bolj noči so v tej samoti nekoliko dolgi." "Živeti, živeti, življenju je dana oblast," poje pesnica Novy. Vse drugačna je tudi človekova radost ob tem spoznanju. Kdo more Pavli zagotoviti, da je zapisana izničenju. Za to obliko življenja morda, ne pa za tisto, ki je vanj verovala. Ona sama je optimist in življenje sprejema takšno kot je, veruje vanj in upa vedno znova in znova, ko se smeji, misli, pozdravlja-ko ŽIVI. Silvo JAŠ Ze 14 šol V osnovni šoli Dravograd je bilo že drugo srečanje otrok osnovnih šol, ki se ljubiteljsko bolj uspešno ukvarjajo z likovno dejavnostjo. Tokratne likovne kolonije otrok koroške regije se je udeležilo kar 14 osnovnih šol. Ob koncu so seveda pripravili tudi zanimivo razstavo, ki je na ogled v OŠ Dravograd. Sicer pa je dravograjska šola že prej gostila vrsto podobnih likovnih srečanj in na tem področju tudi dosegla nekaj celo mednarodno priznanih rezultatov. Prijetno domače Gostinsko podjetje Košenjak je v začetku meseca temeljito obnovilo Restavracijo Košenjak na Klancu. Pri obnovi so se odločili za veliko lesenih elementov in primernih kombinacij, ki dajejo temu gostišču, ki mu domačini pravijo "Pri Kajzerju" pravo in prijetno domačnost. UNZ SLOVENJ GRADEC SPOROČA Že nekaj let ob praznovanjih Božiča in Novega leta policija ugotavlja vedno bolj množično uporabo različnih pirotehničnih izdelkov in celo strelnega orožja ter eksplozivnih sredstev. Z njihovo uporabo se povzroča hrup, s Starše opozarjamo, da je otrokom do 16 leta dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev samo pod njihovim nadzorom. V primeru uporabe pirotehničnih sredstev v okolici šol, v šolah, v bližini Prejeli smO katerim se moti šolski pouk, delovni proces, nočni mir in počitek ter javni shodi in prireditve. Ob nestrokovni uporabi pa prihaja do hudih telesnih poškodb in večje materialne škode. Občane obveščamo, da posamezni- kom ni dovoljen uvoz pirotehničnih sredstev, razen s posebnim dovoljenjem, ki ga izda Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi 41. člena Zakona o prevozu nevarnih snovi. zdravstvenih organizacij, hodnikih stanovanjskih blokov, hiš, v okolici vrtcev, cerkvenih objektov ali v njihovi neposredni okolici bodo delavci policije ukrepali v skladu z veljavnimi predpisi. Vse občane prosimo, da praznikov ne obeležujejo z objestno in nevarno uporabo pirotehničnih sredstev. Zvone Ulcej, dipl.iur. NAČELNIK UPRAVE CVETLIČARNA in KAVABAR MARJETKA Marjetka Slivnik-Hribar gostinstvo "DELALUT" Prevalje Srečno KOLEKTIV ŽELI SVOJIM KUČEM IN GOSTOM PRIJETNO PRAZNOVANJE, VSE NAJLEPŠE IN SREČNO NOVO LETO loótom P PRENOVA d,o.o. Podjetje za opravljanje trgovskih, storitvenih in tržnih poslov Žerjav 18, 62393 Črna na Koroškem Tel.: 0602 39 140 POSLOVALNICE: □ Žerjav 18, Črna na Koroškem □ Partizanska 13, Ravne na Koroškem ZAHVALJUJEMO SE USEM KUPCEM ZA ZAUPANJE IN ŽELIMO SREČEN BOŽIČ (N SREČNO N0U0 LETO [> fmJlJ ^TLJ] ik ie < -j Ss" « a o a «o n CM □ Izdelava in vgradnja protivlomnih in protipožarnih alarmnih sistemov za stanovanje, hiše in vse ostale objekte z vezavo na alarmnointervencijski center □ Organiziran prevoz gotovine in dragocenosti □ avtoalarmi □ ZIDNI IN POHIŠTVENI TREZORJI <ši> © Cenjenim kupcem in sodelavcem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo sreče, zdravja in uspehov v novem letu 1994 OMANT HOTEL MERX d.o.o. Ravne na Koroškem' Restavracija □ malice - 250 SIT d jedi po naročilu □ originalno češko pivo D prostor za zaključene družbe □ Slaščičarna: tudi vse vrste sladic svečane priložnosti Hotelske usluge: □ posteljne kapacitete (preko 40 postelj) □ dva apartmaja □ poln pension: 45 DEM Od novembra deluje vsak dan tudi Night Club prostorih, odprt od 20. do 3. ure. po naročilu za v kletnih Vsem ceqjenim gostom in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo in jim želimo vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1994 Telefon: 0602 23 86 L 20 750 BnOTRq d.o.o., Čečovje 5, Ravne na Kor. konkurentnt cene solidna postrežba velik parkirni prostor GUKO, d.o.o. Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem ^3ac> Tel.: 0602 / 20 165 fax: 0602 / 21 076 'Dragi posCozmi partnerji! Za Vaše zaupanje v starem letu se y^am najkpše zahvaljujemo, loščimo Vam Ves e C 'Božič in srečno 9{pvo teto 1994! 9fasvidenje v novem Cetu. GUKO, d.o.o. 'Ps. Vašega oBis^g bomo vedno veseti ! (TRGOVSK^PODJETJEh SLOVENJ GRADEC TRG0YSK0 PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC ŽELI VSEM SVOJIM KUPCEM VESELE R0ŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 1994 PA VELIKO ZDRAVJA, MIRU IN OSERNE SREČE. KOLEKTIV ŽILE SE ODVEZUJE, DA RO TUDI V RODOČE SKRREL ZA NAJROLJŠO PONUDBO IN ČIM NIŽJE CENE ŽILA DANES - ZA VAŠ ROLJŠI JUTRI! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jim voščimo vesel Božič ter srečno Novo leto MESNINA O T I Š K I VRH BOŽIČU IN NOVEM LETU DOBER TEK TER USPEŠNO IN ZADOVOUNO NOVO LETO 1994 ZASEDALI STA SKUPŠČINI Zadnjič v tem letu sta se na zasedanjih zbrali tudi radeljska in ravenska občinska skupščina: slednja ima v zadnjem času ponovno velike težave s sklepčnostjo. Na Ravnah so med drugimi poslanci poslušali poročilo o poteku sanacije v Slovenskih železarnah, s poudarkom na lokaciji Ravne, kjer se obetajo novi viški. V Radljah ob Dravi pa so poslanci dali zeleno luč za še eno preimenovanje kraja: Branik nad Muto bi rad ponovno postal Sv.Jernej nad Muto. DARILA ZA VSE OTROKE Tudi Koroško društvo za cerebralno paralizo se je že v začetku novembra pričelo pripravljati za novoletne praznike, za nekaj prijetnejših trenutkov za svoje otroke. Povedali so, da bodo 26. decembra v domu upokojencev obdarili vse otroke, obolele za cerebralno paralizo z našega območja. Za darila so prispevala podjetja, organizacije in posamezniki. Seveda pa je organizacija takšne prireditve na ramenih društva, kjer znajo in zmorejo kljub nekako težjim časom premostiti tudi takšne ovire. Upravičen optimizem Predsednik dravograjskega izvršnega sveta, gospod Kotnik, je tokrat optimist. Dela na tistem tolikokrat opisanem "stebrišču" namreč polagoma a vztrajno napredujejo. Povedal je le, da imajo dogovorjeno za etapnogradnjo, samo delo pa seveda opravičuje ta zmerni optimizem. L SAMO TRIJE V POKRAJINI Folklorna skupina Muta je nedavno proslavila peto obletnico svojega plodovitega dela. V katalog "Naših pet let" so zapisali celo vrsto nastopov, gostovanj doma in v sosedstvu, predstavili so morda svoje največje delo, raziskavo o noši, o načinu oblačenja tukajšnjih ljudi na začetku stoletja. Tako so postali tudi tretja folklorna skupina v pokrajini, ki ima svoje plese. Pred njimi so se v "svoje noše" oblekli folkloristi iz Podgorja in tisti s Šentanela. S to novo nošo, v oblekah kakršne so nosile naše prababice in pradedje, in s plesi, ki se jih še komajda spomnimo, so razveselili številne in hvaležne obiskovalce v avli osnovne šole na Muti. Pa ne samo to. V goste so povabili še pevski zbor z Ojstrice, ki se upravičeno ponaša s petjem starih, marsikje že pozabljenih pesmi. Prišli so tudi člani ansambla Diaton, ki zaigrajo stare in nove skladbe in vse skupaj se je ujelo v zares lep večer. Kot bi trenil, so minile skoraj tri ure, za konec pa je jubilante obiskal še Miklavž, Skupina je teh pet let res trdo delala! Zavzeto so se trudili in delali folkloristi, pomagali in spodbujali so jih starši, z denarjem so jih podprli mnogi posamezniki, vse tja do občinskih mož, odgovornih za kulturno dejavnost. Ne bi pa vsega tega bilo, ideje ne bi šle v tako kratkem času v klas in uspeh, če ne bi bila za vsem neumorna gonilna sila, vodja folklore Teja Ropoša. Ne smemo pozabiti še krajevnih dejavnikov, do kmetov in babic, ki so strokovnjakom pomagale pri dokaj zahtevnih raziskavah. Terensko strokovno delo je opravila dr.Marija Makarovič, slike modelov oblek je naredila plesalka in likovnica Anita Korošec, fotografske preslikave in vrsto povečav pa je z vso skrbnostjo in precizno opravil mladi fotograf Blaž Fras.Raziskava je bila opravljena na obširnem območju od Mute do Kaple. Vse to je bil šele prvi del pomembnega dela. Šivanja po predlogah sta se lotila upokojena mojstra stroke Anica in Franček Klemen. Ob velikem delu in časovni stiski so jima priskočili na pomoč Nada Golob, Vilma Poročnik in Jože Lubej. Zanimivo je, da so zapisali prav vse nastope, omenili so tudi organizacijo izdelave svojih prvih noš, to je prekmursko nošo, ki jo je zašil Boris Žalig. Skromno, preskromno pa so zamolčali ure in dneve dela v teh petih letih. Zanimivo je, da je skupina tudi "ostala skupaj”, razen nekaj izjem, kar kaže, da je življenje v ansamblu prijetno ali (če smem zapisati) tovariško. Končno je tudi kar 21 plesalcev in plesalk prejelo Maroltova priznanja in bronasto značko za pet let dela. Vodja, Teja Ropoša, pa je prejela za deset let dela že srebrno značko in posebno Maroltovo plaketo. Pa še beseda o godcih. Res ni lahko najti godca, ki bi mu zapel instrument kot v tedanjih časih, ko so tu še živeli ti naši domači plesi. Največ časa je s folkloristi preživel Franc Marko ali, kot so mu rekli, “naš Franček" iz Podvelke. Ob njem je vedno pritegnil mladi klarinetist Robi Repnik z Mute, občasno so jima priskočili na pomoč še Ernest Brezovnik, Matjaž Isak, Nado Pečnik, Avgust Štajner in Peter Vaiti. Deloma iz teh in drugih se je izoblikoval ansambel, ki je po domače spremljal jubilejno prireditev. Ne smemo prezreti Miha Lorencija in ob njem Simona Hartmana, Franca Kobolta, Ivana Močilnika in umetniškega vodjo glasbenikov Adija Smolarja. In koliko je bilo iskanja, da so našli "Štirne"? Mnogo opravljenih ur, trpkih, vsekakor pa več lepih trenutkov. Ali, kot je zapisal predsednik sveta KS Muta Marjan Špegel: "Če ne bi oživili ta del naših vrednot, bi bili veliko revnejši, to je delo, ki ga cenimo"! K.valtl po koRoški NA ČAKANJE 30 DELAVCEV Številni pretresi in kriza, ki jo doživlja slovensko gospodarstvo, je med drugimi zajela tudi žago Mislinja. Ta 50 članski kolektiv je namreč veliko časa vztrajal in kjuboval vsem preprekam, naposled pa vseeno ni mogel mimo nakopičenih težav. Direktor PETER REPOTOČN1K za trenutne težave krivi predvsem pomanjkanje hlodovine. Te pa zaradi povečanega, izvoza v tujino ni, saj je organiziran z direk- tnim odkupom preko kmetov. Ob vsem tem se kaže nelojalna konkurenca in kopica pomanjkljivosti sistema glede odkupa lesa. Žaga Mislinja je namreč veljala v sistemu Lesne za vzorno, ob izgubi dobršnega dela južnega trga pa so se dodatno nakopičili številni novi problemi. Posebno poglavje so tudi številne zasebne žage, ki s svojim delom konkurirajo tudi tako velikim kot je mislinjska. V začetku meseca decembra je tako odšlo na čakanje 30 delavcev. Kako dolgo bodo doma, je v tem trenutku težko reči, žago- tovo pa vse tja do novega leta. Ostaja skromno upan- je, da bi se razmere v pri- hodnjem letu le nekoliko spremenile v prid žage in njenih delavcev. Nekaj je le ostalo Pomanjkanje denarja in zato tudi večjo kulturno sušo še najbolj občutijo manjše, gospodarsko šibkejše občine. Kljub temu pa k sreči le ni povsem usahnila kulturna dejavnost. Zanimivo, med ljudmi je pripravljenosti po svoje celo več. V sezoni 1992/93 v Dravogradu niso imeli več delovnega mesta tajnika Zveze kulturnih organizacij, ki je prej bil praktično gonilna sila kulturnih dejavnosti v občini. K sreči pa, pravi podpredsednik ZKO Franc Veršnik, dejavnost le ni povsem odpadla. Na področju likovnega ustvarjanja in razstav je bila celo zelo dinamična. Likovna, glasbena in celo lutkovna dejavnost so živahne in so med letom domala nepretrgoma prikazovale svoj utrip. Tako je bila v cerkvi Sv.Vida, ki je kar primerna za manjše razstave, najprej razstava Antona Repnika, za tem pa je zaživela glasbena dejavnost. V februarju je bila občinska revija pevskih zborov od Pliberka do Traberka, kjer je sodeloval tudi MPZ iz Žitare vasi, v marcu pa zaključna prireditev, na kateri je sodeloval tudi MPZ Stanko Rek. V maju je bila občinska revija otroških pevskih zborov in še srečanje oktetov in malih vokalnih skupin. MPZ Šempetrski pavri pa je sodeloval tudi na zaključni prireditvi Koroška poje v Slovenj Gradcu.V Juniju so sodelovali na regijski reviji zborov v Radljah in pripravili zares lepo razstavo Koroških likovnikov, pravtako v cerkvi Sv. Vida. Lutkovna dejavnost je dala vrsto predstav za otroke, največ v času njihovih praznikov, potekale pa so vse od januarja do aprila. Odprtje letošnje likovne sezone pa je bilo nekaj posebnega. V Dravogradu se je predstavil makedonski slikar Goce Kalajdžič. To je bila razstava ikon, kar 24 del smo videli, strokovnjaki pa so o delih in razstavi izrekli samo pohvalne besede. Ob naštetem pa na dravograjskem območju deluje še druga glasbena dejavnost, od godb na pihala, ki dosegajo že opazno kvaliteto in so tudi organizatorji srečanj, kot je bilo v Trbonjah. Še več zborov poje in razveseljuje ljudi, pa tudi amaterska odrska dejavnost nikakor ni izumrla, celo nekaj lepih amaterskih predstav smo si med letom lahko ogledali. K.Valtl DRAŽJA SLOVENJEGRAŠKA KOMUNALA Letošnja izguba Komunalno stanovanjskega podjetja Slovenj Gradec bo v primerjavi z lanskim letom skorajda podvojena (62 milijonov SIT), zato se je na predvečer novega leta slovenjegraški IS odločil povečati cene komunalnih storitev. Vodarina bo tako že ta mesec za 138 odstotkov (kubik vode bo stal 22,49 SIT), kanalščina bo dražja za 144 odstotkov (za kubik 8,35 SIT), čiščenje odplak za 37o odstotkov (1,85 SIT za kubik), odvoz smeti pa bo dražji za 120 odstotkov, kar pomeni, da bo odvoz smeti po novem stal nekaj manj kot sto tolarjev na osebo. Ogrevanje bo dražje za 51 odstotkov, kar pomeni, da bo v blokih za kvadratni meter potrebno plačevati 99,13 SIT. Za individualni odjem bo fiksni del poslej stal 64.126,72 SIT na leto (sem je vključenih tudi porabljenih sedem MWh na leto), MWh nad to porabo pa bo po novem stala 5977,49 SIT. RAVENSKA LDS NE MIRUJE Občinski odbor LDS Ravne na Koroškem je ponovno sklical novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o nekaterih nadaljnih aktivnostih okrog dela občinske vlade. Tako bodo na novo ustanovljeno komisijo pri Državnem zboru Republike Slovenije posredovali pobudo, da bi pregledali delo na področju javnih financ tudi v ravenski občini. Na javno tožilstvo pa bodo posredovali pobudo, da bi "pospešilo postopek pri ugotavljanju odgovornosti predsednika IS, saj so pristojni organi že podali ovadbo pri javnem tožilstvu." LDS je na tej konferenci postregla tudi s podatkom, da si je predsednik IS dr. Matic Tasič protipravno povišal plačo za deset odstotkov, saj o tem ni poprej sprejela sklepa Komisija za volitve in imenovanja, ki je edina pristojna o tem odločati. s »žii: §g JELOVICA™» radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa ,100 REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62380 SLOVENJ GRADEC, p,p. 92 telefon: 0602 41-630 telefax: 0602 41-244 radio alfa «o» PROPAGANDNA AGENCIJA Efenkova 61 63320 VELENJE telefon: 063 851-788 telefax: 063 851-788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE (^) lek d.d. DpIbOjainia tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 G E M i $ Oskrbimo vas s kvalitetnim) gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z: - IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo - ukrivimo in polagamo bet^nskp železo - vse vrste betonskih meja - KO-TLAK plošče - betonski zidaki in druga J galanterija - separirani agregati - kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO Vsem svojiM kupcEM ŽeLiMO pRijETNE Božične pRAZNikE In SREČNO Novo IeTO 1994 v Utrujeni Tisnikar Znameniti slikar Jože Tisnikar je na nedavni otvoritvi razstave del Borisa Zaplatila v Galeriji Kolar utrujeno obsedel. Na vprašanje prijateljev, kaj ga je tako zdelalo, je odgovarjal, da je imel v letu 1993 izjemne napore, saj je sodeloval na treh slikarskih kolonijah, na samostojnih in skupinskih razstavah, doma in po svetu, celo do Litve ga je zanesla pot. Nič pa ne kaže kaj boljše za leto 1994, že v naprej ga obremenjujejo vabila za gostovanja daleč naokrog. dRUŽAbNA kRONikA nncRADno vpimmiije Zoper katerega znanega politika na Koroškem je bilo v letošnjem letu vloženih največ kazenskih ovadb? Odgovore pošljite do sredine Januarja prihodnje leto. Pravilne odgovore bomo nagradili z izletom v Dob(jo vas). OBISK (Z MAKEDONIJE Nedavno se je v Radeljski občini mudil gospod Arsovski, akademski slikar, ki je svojčas učil na muški srednji šoli, zdaj pa že nekaj let živi v rodni Makedoniji. Ko je Arsovski zvedel, kakšno plačo dobiva zdaj njegov nekdanji ravnatelj in bivši republiški poslanec Ervin Kokošinek, je prebledel in dejal, da je za to plačo gospoda Ervina zaslužen tudi sam. Arsovski je namreč tisti, ki je Ervinu pred leti zakuhal mrtve duše na muški srednji šoli, na račun mrtvih duš pa je postal Ervin zelo znana medijska osebnost, ki je na prvih demokratičnih volitvah tudi dobil toliko glasov. Sedaj je Ervin na KVLAZ, to je na komisijo za volitve in imenovanja pri Državnem zboru RS, naslovil zahtevo, da bi plačo v višini kakšnih 170 tisočakov vendarle še dobival leto dni. ŽIVLJEN JE V MOZAIKU Akademski slikar Karel Pečko si pred leti ni mogel predstavljati, da bo lepa Sanja iz Ukrajine dajala tako konkreten pečat njegovim v mozaik izdelanim linijam. Slišati je, da si profesor še ni uspel ogledati nočnega programa v hotelu Kompas, čas pa bi bil, da si ob kakšni priložnosti le ogleda rezultate svojih vizij. dRUŽAbNA kRONÌkA ÌN pREpi^AINE ČVEkE a M ■ IS ASI I Vlil V GALERIJI MISI Galerija Kolar v Slovenj Gradcu je tradicionalno poskrbela za decembersko oziroma novoletno poslastico, saj je odprla prodajno razstavo akademskega slikarja Borisa Zaplatila iz Ljubljane. Da ima galerist Kolar srečno roko pri izbiri avtorjev, je dokaz 11 rdečih oznak na robovih oljnih slik, kar pomeni, da so slike prodane. Seveda ob tej priložnosti Galerija Kolar ni pozabila na novoletni koktajl, namenjen obiskovalcem in kupcem slik. m družabna Komentar na Trdi tič I d.c.c. Brez dvoma je napisal ta članek anonimen alkoholik, ki ni imel korajže napisati svojega imena. Pozna le svojo "medicino" (vinjak, vodka in podobno), sicer pa o medicini, farmaciji in psihologiji pojma nima. Če njegovi sobrati slučajno ne berejo Prepiha, naj jim povem - to velja tudi za avtorja, da sprej deluje le pri treznih oziroma nealkoholikih. Ta tuji proizvajalec seveda tega v navodilih ni napisal, ker ni računal, da ga bodo uporabljali tudi Slovenci. Kritika naj bo tudi Prepihu, ki objavlja takšne življensko bistvene stvari kot parodijo. Ali pišejo primitivci, alkoholiki ali neizobraženci. Matjaž Sušnik "Eilc kuda, marke svuda" o smo lahko prebirali ponudbe za odkup takoimenovanih železarskih C-družb, sta se ičajnemu Korošcu postavili dve temeljni vprašanji: * a)ali ne gre za razprodajo par exellence in b)od kod tem ljudem vendarle toliko mark. Va* Cvetje v jeseni Cvetovje koroških občin se te dni zbira na sprejemih, ki jih navadno organizirajo občinske vrhuške. Zaželijo si srečno v novem in zahvalijo se za sodelovanje v letu, ki mineva. Prav je, da se sre- čujejo tudi ob takih priložnostih, saj je drugačnih, bolj resnih, kar preveč. f NAVIDEZNA ZA§EDELJE- NCST Zaskrbljenost znanega koroškega novinarja Ivana Praprotnika je le navidezna. Rokometašem Preventa gre dobro, idej za Koroške solzice ne bo zmanjkalo, dokler bo na Ravnah ostala na oblasti današnja struktura. Delo se bo počasi olastninilo. Njegova zaskrbljenost bi lahko bila povezana samo s planetarno problematiko ozonske luknje. V_____________ Irena in Ingrid - lepotici decemberskih noci Ker v Prepihu vztrajno popisujemo in propagiramo utrinke iz nočnega življenja v hotelu Kompas Slovenj Gradec, smo pridobili dovoljenje vodje PE Gine Kuserban za objavo nekaterih ukrajinskih lepotic in s tem tudi bralcem Prepiha dokazali, da naše objavljanje ni bilo samo reklamiranje hotela Kompas, ampak tudi, ob vročem politiziranju, še smisel za lepotna dogajanja v decemberskih nočeh. ( \ ZAOBLJUBA Župan ravenske občine Adi Cigler te dni resno razmišlja, kaj narediti v vse bolj ostrem sporu med občinsko LDS in dr.Maticcm Tasičem. Rešitev je v zaobljubi, da LDS v letu 1994 ne skliče več nobene tiskovne konference okrog dela občinske vlade, ta pa se s svojim predsednikom zaveže, da v letu 1994 na račun občine v zaselku Gonje II ne bodo zakopali niti ene lopate. V___________________J NIMA CASA Vplivni Korošci, ki živijo v Ljubljani, bi radi pomagali koroški regiji in so nedavno tudi sklicali pogovor z predsedniki občinskih vlad, v Ljubljano pa sta odpotovala le Franc Fras (Radlje) in Janez Komljance (Slovenj Gradec). Mirko Kotnik (Dravograd) je povsem upravičeno izostal, saj je bila na taisti dan svečana otvoritev prenovljene gostilne Kaiser v Dravogradu. m iyu ih NA M I VI VAH NUDIMO: • 7 VLEČNIC NA 60 ha TRAVNATIH SMUČIŠČIH, PRIMERNIH ZA ZAČETNIKE IN TEKMOVALCE S KAPACITETO 6000 SMUČARJEV NA URO • DEL SMUČIŠČ JE OSVETLJEN IN OMOGOČA NOČNO SMUKO • TEKAŠKE SPREHAJALNE STEZE • SPOSOJEVALNICO SMUČARSKE OPREME • ŠOLA SMUČANJA DISCO@,, JOLLY” in gostilna POGORELČNIK tel.: 0602 71 161 Zahvaljujemo se vsem svojim gostom za zaupanje, obenem pa jim voščimo vesele božične praznike, srečno Novo leto 1994 in jih še v bodoče vabimo, da nas obiščete. BERITE PREPIH ÌK VELEBLAGOVNICA NAMA Ravne na Koroškem, Prežihov Tel.: 0602 / 22-431, Fax: 2\ # V ČASU BoŽiČNih ÌN INOVoIeTNÌIh^pRAZlVtkoV NAkupu/lE ZA pRijATEljE, OTRokE ÌN dRUZ okRAskE, pEciiav čokolAd NO dARÌtA, NAkil/ boNbo^ ačUa, SMUČARsko OpRElVIOL ÌN ŠF ul TiSTEtjA^čkAR IŠČETE, NAjdETE NA ENEM MESTU, m še po uqodNib cenaIi! KD0R ISčikTA NAJPiE\.V NAMI ! Nama Ravne Vam žeMVveseI Božič ìn srečno \/ "BOROVO TRADE" TOMŠIČEV TRG 18 CELJE BOROVO TRADE d.o.o. Celje odda v najem cca. 80 m2 prodajnega prostora v prodajalni Borovo na Prevaljah, Trg 57/a, za opravljanje trgovske dejavnosti. Interesenti naj pokličejo na telefon 063/441-531, kjer bodo dobili natančne informacije o pogojih in vsebini najemnega razmerja. TEKSTILNA INDUSTRIJA OTIŠKI VRH, d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 226, 85 234; Fax: 0602 85 279 NAŠ PRODAJNI PROGRAM JE PRILAGOJEN VAŠEMU OKUSU ! Bogata izbira ženskih, moških in otroških nogavic, ter športnih in kratkih nogavic, dokolenk. Tudi za našo konfekcijo se boste zlahka odločili, saj smo za Vas sešili ženske, moške in otroške frotiraste in plišaste halje, spalno perilo iz satena, svile in bombaža, spodnje perilo Naturane in kakovostne brisače Vossen. V prodajnem programu pa imamo tudi VMS kasete super High grade in elektroizolacijske cevke - bužirke kakovosti G, GSR in GSE. KOROTAN Kolektiv TP "KOROTAN" Ravne želi vsem svojim cenjenim kupcem in ostalim prebivalcem Mežiške doline vesele božične praznike, srečno zdravo in veselo Novo leto 1994. Ob tej priliki Vas vljudno vabimo v naše prodajalne, kjer smo Vam pripravili veliko izbiro prazničnih daril in vseh vrst blaga po zelo ugodnih cenah. Vsak nakup nad 3.000,00 SIT primerno nagradimo. Delamo za Evropo, za svoje kupce smo se odločili sami - ponujamo jim kakovost. \S SREČNO 1994 v - TlO bO LET Pri nakupu tekstilnega blaga nudimo kupcem 10 do 20% novoletni poust. HOM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 Tfooui oftnentCL uteči Ttovo- iefo 1994 čk fviifiMoča, ttA&ufi tudi u fnidodupeut Cetu V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a (0602) 44 185, 41 144 (068) 21 674 vae. bc MK Slovenj Gradec > MK Ravne na Kor. 61000 Ljubljana, Slovenska 58 ABANKA P.E. MARIBOR # v# AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolska 5 tel.:0602 42 116,42 117 fax: 41 012 AGENCIJA PREVALJE Trg 12 TEL.: 0602 33 571, 33 572 fax: 33 573 # .... ......... i* & X BANKA PRIJAZNIH IN * ^ & PODJETNIH LJUDI ^ PODJETNIH LJUDI VAM ZELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994 KTV KRAJEVNA SKUPNOST PREVALJE se priporoča za oglaševanje na njihovih malih ekranih, ter obenem vošči VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1994 ql0SÌRANA ČRNA kRONÌkA A RO H S TORBO Če bo zaradi novih, zvišanih kazni za prekrške v prometu tudi na koroških cestah vsaj ena smrtna žrtev Da se prav zares bližajo dolgi in veseli prazniki, kaže dejanje NN, ki je 15.12. vlomil v trgovino Mesnina Otiški vrh na Ravnah in odnesel mesa in izdelkov za 20.000 SIT. Direkcija tega podjetja ga obvešča, da ne bo odgovarjala za morebitno zataknjeno kost v njegovem grlu. Sicer pa naj ne "žre" toliko med prazniki, da mu po njih ne bo slabo. Svoj "nakup" naj si raje porazdeli čez vse leto 1994, da ravenske mesarije ne bo slučajno ponovno obiskal. manj, bo ta ukrep svoj namen že dosegel. Seveda pa bo šele čas pokazal, če lahko hujši udarec po žepih kršiteljev zares tudi prinese večjo varnost. In ni več novica, pa vendarle za osvežitev spomina: od lO.decembra veljajo za štirikrat višje kazni. Ne želim sicer, da bi koroški vozniki izpadli kot notorični alkoholiki, pa vendar je alkohol na cestah tega dela Slovenije že od nekdaj bil pri vrhu vzrokov za prometne nesreče, zlasti za tiste z najhujšimi posledicami, smrtjo enega ali več udeležencev. Zato morebiti ne bo odveč ponovno povedati, da lahko poslej kazen za vinjenost (in seveda tudi za kaj drugega) znaša do 48.000 tolarjev. In, da ne bom samo grozil: kot že rečeno, seveda strožja kaznovalna politika sama po sebi ne more prinesti večje prometne varnosti. Še vedno je človek tisti, ki lahko k temu najbolj pripomore. Če hoče! Za ilustracijo pa še malo statistike. Iz policijskih zapisnikov zadnjega štirinajstdnevnega obdobja izhaja, da je bilo na koroških cestah 9 prometnih nesreč z bolj ali manj hudimi posledicami. Pri eni izmed njih naj bi eden izmed udeležencev (voznik osebnega avtomobila) v času nesreče v krvi imel kar 2,4 grama na kilogram alkohola. Prav v zvezi s to nesrečo še razmislek: voznik, ki naj bi bil vinjen, nesreče sploh ni povzročil, marveč je šlo za klasično izsiljevanje prednosti drugega udeleženca. Pa vendar bo razplet zanimiv, saj povzročitelj nesreče ni “napihal" nič več kot 0,00 promile. Iz tega pa seveda ne gre sklepati, da nesreče povzročajo trezni vozniki, pijani pa so samo žrtve! Smrt po udarcu Že nekajkrat sem v svojih kronikah poročal o nenavadno močni agresivnosti ljudi, ki ima bržkone - vsaj po moje - precej korenin svojega zla tudi v nenehnem medijskem .pritisku na ljudi v zvezi z vojno v Bosni. Kar nekako navadili smo se, da tudi najbolj tragične in krvave dogodke spremljajo bolj hladno, neprizadeto. Na nemalo koga pa to lahko vpliva tudi drugače: zlomijo se nekakšne notranje zavore in v kriznih ali kritičnih situacijah pride do grobega reagiranja. Tudi v zadnjem obdobju je bilo v policijski kroniki zabeleženih nekaj pretepov s hujšimi posledicami. Zdaj pa se je žal pokazalo še, da je udeleženec ene- ga izmed takšnih pretepov, ki jih je "fasal" zgolj s pestjo, kasneje v bolnišnici tudi umrl. Nas bo tudi to pustilo spet hladne? Telešček Komu je želela ugajati K.T. iz Slovenj Gradca, za zdaj še ni znano. Dejstvo pa je, da je odšla v Namo in si brez plačila "izposodila" spodnje perilo tako imenovani body ali, kot bi mu jaz rekel lepo po slovensko "telešček". Kaže pa, da je K.T. že ob tem svojem "nakupu" vedela, da je ni dovolj skupaj za ukradeni modni dodatek in je mimogrede, prav tako po francosko, vzela še tri čokolade in štiri kinderjajčke. "No, zdaj s teleščkom ne bo prišla niti do drugih jajčk, posladkati in zdebeliti pa se tudi ne bo mogla," bi to komentiral moj prijatelj (gostilničar) Miran, ko bi izvedel, da so K.T. blago zasegli in vrnili trgovini. Bližajoče praznike potrjuje še en dogodek. Za zdaj prav tako še neznani storilec (NN) je iz Tovarne ivernih plošč Otiški vrh odnesel kovinski embalirni strojček, vreden 94.600 SIT-Storilca bodo najbrž odkrili med prazniki, ko bo nekdo prijavil, da je prejel preveč profesionalno zavita darila. Jemal na veliko Trinajsti tega meseca je bil -glede na polocijsko kroniko -kar vreden svojega renomeja. V rubriki kriminaliteta je bilo tega dne zabeleženih kar 6 kaznivih dejanj. Zastavonoša, ki so ga prijeli tega dne, je vsekakor M.H. iz Slovenj Gradca. Prav zares je "haral" v svetu kriminala. Za objekt svojega delovanja si je izbral bivšo ravensko železarno. Tako je v podjetju STO odtujil ploščato železo za rezanje, v energetiki je vzel tri plinske jeklenke in 22 kg C02 ter argonina in za navrh še 20 kg C02 plina. V Metalu Ravne pa 200 metrov cevi, nekaj profilov, 27 komadov pločevine in cevne krivine. Posegel pa je tudi v svoj bivši dom, saj je svoji nekdanji ženi odnesel hladilnik, sesalec in televizor. V družbenem sektorju naj bi deloval tako, da je z delovnimi nalogi prikazoval višjo porabo potrošnega materiala in delovnih sredstev. Robo so mu zasegli na njegovem domu. M.H. je naredil toliko tega, da mu pri kadiji tudi sklicevanje na zakon o lastninjenju ne bo kaj prida pomagalo. Še en za zdaj neznani storilec se zavzeto pripravlja na bližnje praznike. Iz stanovanja F.J. v Črni je namreč odnesel glasbeni stolp in zvočnike. To bo prav zares prava party. Upajmo, da bo tudi glasba dobra in da bo na "čago" povabljen pravi lastnik sound matchine. Leti kot aboh Če bo v prihodnjih dneh kakšen lovec sestrelil aboha s črno torbico v kljunu, naj jo prosim vrne lastniku M.O. Torbico mu je namreč nekdo sunil v hotelu Mant na Ravnah. V njej pa je poleg žepnega kalkulatorja bile še štempiljka Društva za prosto letenje Aboh Ravne na Koroškem. Sklepati je, da je torbico pač odnesel kakšen izmed pernatih "sočlanov" tega društva. Dravograjska Venera (bistro Venera) z enim izmed svojih obiskovalcev in oboževalcev ne bo nič kaj zadovoljna. S.O. iz Dravograda je namreč utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari. V tem lokalu je namreč 4.12. igral na avtomatu poker in izgubil okoli 40.000 SIT. Iz jeze ga je zagnal po tleh in povzročil za 80.000 tolarjev škode. S.O. je, kot kaže, pozabil, da proti avtomatu nikoli ne moreš zmagati, saj zna s svojo “pokerfaco" prav zares odlično blefirati. Za ta denar je bolje igrati na lotu, še zlasti če je trafikantka prava Venera. Poleg časa praznikov je zdaj še čas kolin. Pomanjkanje pripomočkov pa nekateri rešijo na najlažji možni način. Tako je J.K. iz Slovenj Gradca utemeljeno osumljen tatvine. Iz kleti na Legnu naj bi odnesel stroj za mletje mesa in K.N. tako oškodoval za 3000 sit. Bojda mu bivši lastnik najbolj zameri, ker ga ni povabil na koline ali klobase. Saj veste za tisto staro zgodbo: "Jutri bomo klali, prosim postavite se v vrsto." Kovač na mizi Dokaj nedostojno se je vedel tudi V.P. iz Dravograda, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari. V gostilni Kovač v Danijelu naj bi bil namreč poškodoval namizni nogomet in lastnico A.R. oškodoval za 70.000 sit. Policija zdaj raziskuje, ali je gost nogomet razbil s svojo težko kovaško roko ali pa je na namiznem nogometu igral s pravo nogo. Kakorkoli že, sodnik (tisti z lasuljo in ne s piščalko) ga bo zagotovo z rdečim kartonom začasno odstranil z igrišča. T.l. pRAZINiki NOROST SIL VESTRSKE NOČI V decembru se marsikje do zadnjega izpraznijo plitvi žepi, policija ima navadno v tem času največ dela, a norost zadnje decembrske noči se bliža enako hitro IZ PONUDBE KOROŠKEGA GOSTINSTVA Slovenj Gradec, hotel Kompas Za silvestrski večer bo treba odšteti 4000 tolarjev, V ceno je vključen aperitiv in meni: mozaik - šunka s hrenom, dvojna krepka juha z mesom, rokovnjaški zrezek, puranov medaljon s smetano, mešana priloga, solata z jajčkom, sladica - Kompasova rezina, kava, šampanjec, kisla juha. Igral bo ansambel Klasik. Imajo še nekaj prostora. Tudi za novoletni ples, za katerega bo veljala vstopnica 500 tolarjev, še sprejemajo rezervacije. Slovenj Gradec, Bellevue Lani je bil slab obisk in račun za silvestrovanje se ne izide. Imeli bodo samo novoletni ples. Igrali bodo Šibovniki, rezervacije še sprejemajo. Dravograd, hotel Košenjak Silvestrovanja ne bo. Ansambli so dragi, prostora ni veliko in tudi njim se račun ne izide, pravijo. Za novoletni ples še niso povsem zasedeni, vstopnica bo veljala 600 tolarjev, vračunan je aperitiv. Igral bo Branko Gradišnik. Ravne na Koroškem - Nama V Nami so povsem zasedeni. Karta za silvestrovanje je stala 2500 tolarjav, za novoletni ples pa 1000 tolarjev. Silvestrski meni so sestavili tako: aperitiv, ocvrti kaneloni z možganovim nadevom, tatarska omaka, prekajena bržola z brusnicami, fina priloga, sestavljena solata, sahar torta, kava, šampanjec. Igral bo ansambel Koroški pozdrav. Kotlje, hotel Rimski Vrelec V veliki restavraciji so za silvestrski večer računali 3800 tolarjev v mali pa 3400, karta za novoletni ples je stala 1000 tolarejev. Popolnoma so zasedeni. Igral bo ansambl Albatros. Menija niso hoteli izdati, deloma zaradi konkurence, deloma pa zato, da ostane presenečenje. Mežica, hotel Peca Hotel je deloma zaseden z gosti iz Madžarske, za domače goste, ki bi želeli tam preživeti najdaljšo noč, imajo še nekaj prostora. Silvestrovanje pri njih stane 1500 tolarjev, novoletni ples pa 500 tolarjev. Ponovili bodo že preizkušen dober meni iz prejšnjih let, podrobnosti niso izdali. Črna na Koroškem, hotel Planinka Za silvestrsko noč so polno zasedeni. Njihovi gostje bodo ob domačinih še Madžari in Ptujčani. Silvestrovanje je pri njih po 30 mark, igral bo ansambel Pan-pan, v meniju pa bodo ponudili domače specialitete. Za novoletni ples vstopnine ni. kot vsako leto. Frizerske škarje, pa rfu m i n pomade, redko nošen nakit, naj lepše obleke in elegantni salonarji čakajo na vznemirljiv trenutek, da se pokažejo v polnem sijaju večerne osvet-ljave. Mesta na Koroškem so praznična bolj kot kdajkoli. Na Ravnah ni bilo še nikoli toliko bleščave. Redke raznobarvne žarnice, bolj primerne za pust kot novoletno krasitev, so večinoma zamenjale preproste lučke s čisto svetlobo. Prežihova, Partizanska in trg razveseljujeo oko in prvič po mnogih letih zamenjujejo dolgočasno mrtvilo s prazničnim vzdušjem. V Dravogradu je na trgu pravljična vas s hiškami, v raztežaju med cestnimi svetilkami in pročelji hiš pa se v gostih nizih bleščijo lučke. Slovenj Gradec že na vpadnicah tiho in elegantno vabi v prazničnost svojega mesta. Od drugih mest se razlikuje s postavitvami velikih novoletnih jelk na številnih krajih. Jolgocasje m stereotip je tako končno nadomeščeno z vsaj kančkom elegance, okusa in pripravljenostjo narediti svoje mesto lepo za praznik, za čas polnih bifejev, vsakovrstnih barov in gostiln, čas radodarnosti, prepirov in morda tuintam celo prave veselosti, ker tako pač mora biti, in navsezadnje tudi to mine. V hribih nad Radljami živi samotar, ki ga ne zanimajo novoletni meniji in pokanje pri odpiranju steklenic šampanjca. Na novega leta dan si bo slabe zobe prevlekel s stanici papirjem in odšel voščit kakemu sosedu, pa bo opravljeno. Tudi tako se da. Izbira je prosta. Doma, v hotelih, v hribih ali kar na ulj^i,- kajti Prevalje bo imelo pravo ulično pričakovanje novega leta -kjerkoli pač, da bo le veselo. Z. S. pRAZNiki "PREPUSTIMO SE FANTAZIJI" Prihajajoči praznični dnevi nežnejšemu spolu narekujejo obisk frizerja. Pri tem sploh ni najbolj pomembno, ali se bomo te dni odpravili na slavnostno večerjo ali silvestrovanje v kakšno restavracijo ali pa bomo praznike preživeli kar doma. Za praznične dni se pač spodobi tudi pražnje urejeno stanovanje, praznična obleka, praznično obložena miza in kajpada-praznična frizura. In kaj v teh dneh svetujejo frizerji? Bojan Jurgec je gotovo eden od najbolj znanih koroških frizerjev in za Prepih je povedal: "Poudarek modnih trendov za obdobje jesen in zima je na' zdravih in negovanih laseh in v modi so jesenske barve. Pri tem velja dodati, da je pomembno, da lase negujemo z visoko kvalitetnimi balzami in ostalimi preparati za nego las in teh kakovostnih preparatov v obliki fluidov, kapljic ali krem z dodatkom silikona je na našem trgu v zadnjem času res dovolj. Sedaj so moderne tako imenovane soft barve, ki vsebujejo le majhen odstotek oksidov ali so brez njih. Sicer pa si nežnejši spol z dolgimi lasmi ob novem letu oziroma na Silvestrovo lahko pogumno počeše lase navzgor. To bo seveda najbolje opravil frizer, če pa si ženske poma- gajo same, pa so za praznične večere primerne tudi kite z raznimi modnimi dodatki. V teh dneh se lahko prepustimo fantaziji in na lase dodamo tudi kakšen svetleči gel. Umetni lasni vložki so zelo primerni za svečane pričeske, za svečane dni pa ne kaže pozabiti na modni nakit. Dodati velja tudi to. da mora biti frizura skladna z obleko," je povedal Bojan Jurgec in dodal, da koroško okolje vendarle ni več tako konservativno, da vsaj ob teh dneh ne bi smeli videti tudi kakšne bolj drzne pričeske. Sicer pa: za frizerje v teh predprazničnih dneh ni počitka in gotovo vsi koroški frizerji delajo tudi na Silvestrovo, večina do 14. ure. mp / N Vsem občanom občine Slovenj Gradec želim prijetne božične praznike in srečno Novo leto 1994! Predsednik SO Slovenj Gradec Ivan Uršič slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO KOMISIJSKA PRODAJALNA IN PRODAJALNA NA DROBNO Danica Miklavc Radlje - Muta Tel.: 0602 72 736 (2e*tjeMÌ*K àtnaK&cutL i*t fcoàùumtm fiaktK&ijetK de yi&veiCjuje*Ka yzupeuife čk jim vadčutte vtečeK e>ajič ut-dneòux 'Tfova Cefo 1994 S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE STAVBENIK -----d. o. o. - PREVALJE ¥sn pmn mmm m nraii INDOSTUpsKi mssm im «mili® m fr MERX TURISTIČNO GOSTINSTVO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD è V Božičnem in prednovoletnem času Vam priporočamo obisk naših lokalov: > HOTELA KOŠENJAK > preurejene RESTAVRACIJE NA KLANCU > RESTAVRACIJE VIČ > GOSTILNE MEŽA nudimo Vam bogat izbor jedi ** sprejemamo zaključne skupine *** vabimo Vas na NOVOLETNI PLES v hotel Košenjak (rezervacije: 0602 / 83 - 073 ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1994 PA PA-GAT, d.o.o Slovenj 1 ■ Gradec Glavni trg 2b Tel.: 0602 / 41 276, 41 > NOVOLETNI PLES V RESTAVRACIJI BELLEVUE: sobota, 1994 ob 20 i MOJ LEGEN I NOVOLETN. ‘Voščimo ovesek t rožnike in srečno) 9{pvo kto. MESARIJA LEČNIK * * -K+ _ _ _ < LEČNIK g a RAVNE/KOR. ±7 * RAVNE ~K »v Cenjenim strankam in gostom se zahvaljujemo za zaupanje v letu 1993, hkrati pa si želimo in upamo, da bomo tudi v letu 1994 lahko izpolnili vaše želje in pričakovanja. Želimo Vam vese! Božič in srečno Novo leto O.^ * * 1994 Kolektiv LEČNIK česTiTfimo m st PRiPOROčnmo Bcnciflfl« KRYlHj KOROfKC J Vzglavnik Staro ime Muza Ijubez. pesništva Vrsta grafične tehnike Pevski zbor Pega, lisa Starorim. pozdrav Ožina na Malaki Egipt, kraljica Ime pesnika Coplarja Staro ime za Kranj Ograjen prostor za divjad Slovenjgraški slikar; na prehodu med gotiko in barokom, Michael (umrl leta 1646) Slavko Osterc Gril Bemod Tekmova-ie v nitrosnih športih Mesto blizu Ceti pia Prip.jud. ločine Posledica živčne obreme- nitve Zapor Vrsta rumene barve gospo- dinjstvo Kraj blizu Tomska Dolga doba )žji orodnik Simbol natrij Ada Škerl Zadnjica Arabsko mostišče ip. vers. sekte Maroga Stara mera za tekoano Prebivalec srednje ameriške države Plinast oglikov vodik Petje pri Zajedalec, priskled- nik Simbol za fosfor Nasilna kraja Maribors. tovarna Oseba iz biblije Platnice Srbska igral. Eva Mesto v Turčiji Nakodran, tanina Nobelov !1L_ nagrgici Pomoč. pomagalo Prvi let elee Nizozem- ska Enocelična bitja Rako Pirnat Naš planet Sl. etnol. France Krepelce, palica, gorjača Strokovnjak za nauk o boleznih Rim. bog- jszit pesništvo Veliko potniško letalo Delavec v opekami Majhno tnalo Pritok Inna v Munchni Mali padajoči curek vode -ryga emljevi- Kobilica selivka Težaven položaj Francoski nič Podzemna žival Japonski denar Slovenski pisatelj Voditelj rimskih sužnjev Nek. Kub. politik Moško ime Kulranje sadja Sodobna glasba Pisatelj Plestenjak Roman Albreht Anton Trstenjak Ruski vladarski naslov Grški Filozof Danes zvečer Pev. No-"'•ovič Fr. teror, organiz. Glavni SLevnik->1. pes Vas pri Bohinjski Bdi Sl. pesnik Frana* Lovna priprava Najbolj zitan Angl. Koledž Nek. kol. Indjji Dalmatin, ž. ime In tako naprej Anton Novačan Velika frana)ska reka Sadež oljke Zavitek, zavoj Slov. igralka Majda Sokratov tožnik Lovski plen Preprosto zapiralo na vratih Hrvaški nik pesni! Slov. iv. min. Maks Znaki epilept- čnega napada revozni edstvo Hudobna ženaa Glasbenik Slovenski igrakiL Nočni Otok v Indonnili Kraj v Bohinju Naša alpska dolina Emiljan Cevc Tvor stvai ree, iritev Avtor križanke: F. NOVAK jJubkovaL žensko ime Pujski, pujčeki Glavno mesto Armenije Simbol za Sckn Krja ob Soči Duh iz Sheaks-perovega Viharja Reka v Vojvodini Sonda Koroški pesnik Andrej Eva Longika Mlada krava Subjekt Ervin Kralj Dirkalni tali. I Irvaško m. ime Grška boginja zemlje Bombažna tkanina Ivan Bratko Mesto na Notranjskem Glavno mesto Gane Pritok Donavi* Oman nek. žh Skupina žuželk Enaka soglasnika Kraj n Atiki Emajl. lošč Rajko Ranil Nemški spolnik Gol človek Prijeten vonj Težko sporno vprašanje Okrasna rastlina_ Eva Janc Naspronu od novo Skladišče orožja Kip Solia Mesto rv Kitajsken Sestavina bencina Kemijski simbol tx nobelij Začetnik Organ vida Luka v Brazilgi Srp za pletje Gora v Posegu Lep travnik samoglas- nika Gorovje v Butanu Lanum Obleta- Glas pri strljanju Ponikalni- ce, ponikve Nais. doba lesto . Špai laniji Napre- zanje Vzdevek novinaija Fornezzija Nordijsko božanstvo Luka v jv Televizijski sistem Reka v Gruzjii Japonski Ime šaliistke Kušnir Del koles. dirke Okrajš. za element Mali tali Nikalnica Arne Novak Nabiranje delcev železa v tkivu Neumnež, idiot Italijanom naklonjen človek Ime am. pisateljice Jongove novoiETfin nncRfiDfin KRižnnicn Kupon zo nagradno križanko: Geslo se glasi: NAGRADE: 1. 10.000,00 Sit 2. 6.000,00 Sit 3. Fotomonografija Mežiške doline Geslo iz nagradne križanke pošljite na naslov: ČZP VORANC, Čečovje 5, Ravne na Koroškem, najkasneje do 7. januarja 1994. Zraven priložite kupon iz Prepiha. Iv Se^utt - “Sife. Mfiteu* Pxewdje, - Sife eiftne&to. Potute «a, %n. - Si£e e&fineteO' Sfovenf W¥ • „ fp • • • mi j * # • • • 0 • mm Obveščamo in vabimo Vas, da preživite zaključek starega leta skupaj z nami v "GOSTILNI BEGANJ DRAVOGRAD". V prijetnem ambientu - kmečki sobi - Vam bomo postregli z izbranimi jedili in pijačo. Rezervacije sprejemamo osebno ali po tel.. 85-045. POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 (avtobusna postaja) tel: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 PREDSTAVNIŠTVA: RADLJE OB DRAVI, TEL.: 0602 71 942, 71 138 RAVNE NA KOROŠKEM, TEL.: 21 346 DRAVOGRAD (AMD baza), TEL.: 83 987 Tudi v novem letu Vam nudimo najugodnejše pogoje avtomobilskega kaska - brez doplačila za krajo vozila. Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem, Vam želi srečen Božič in uspešno leto 1994 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ, IN MI Z VAMI AUT0M0T0R TRGOVINA IN SERVIS d.d. Celje DE KOROŠKA - SLOVENJ GRADEC in RAVNE SE PREDSTAVLJA: RAVNE NA KOROŠKEM O prodaja vozil LADA, HYUNDAI, RENAULT, ŠKODA, O posredujemo nakup in prodajo rabljenih in karamboliranih vozil, možnost kredita in "leasing" nakupa O pri nakupu LADE ali CITROENA v mesecu decembru prijetno presenečenje O prodaja rezervnih delov: CIMOS CITROEN, RENAULT,C HRYSLER, LADA itd: O motorno olje za samo 220,00 SIT za 1 O prodaja na čeke brez obresti DELOVNI ČAS: 8h - 15.30h, Tel.: 0602 23 151 trgovina in prodaja vozil SERVIS RAVNE NA KOROŠKEM O pooblaščen za vozila CIMOS CITROEN, LADA, CHRYSLER O ročno pranje in notranje čiščenje vozil O možnost plačila uslug na čeke brez obresti DELOVNI ČAS: SLOVENJ GRADEC O prodaja vozil CIMOS CITROEN, LADA, ŠKODA, VW O prodaja po sistemu "staro za novo" in "staro za staro", kredit in možnost "leasing" nakupa O pri nakupu vozila CIMOS CITROEN lahko svoj rabljen avto uporabljate do dobave novega O prodaja rezervnih delov: LADA, CITROEN, TAM, RENAULT O motorno olje za samo 220,00 SIT za 1 O prodaja na čeke brez obresti DELOVNI ČAS: 7h - 18h, v soboto 7h - 12h Tel.: 0602 41 054 (trgovina); 41 461 (prodaja vozil) SREČEN BOŽIC IN NOVO LETO TER SREČNO VOZ V LETU ’94 Ker Zjvlienie potrebuie varnost > '4lri\d* POSLOVNA ENOTA KOROŠKA SLOVENJ GRADEC Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842 41-843 direktor: 41-844 PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA 41-841 Fax.: 0602/41-480 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Koroškem Trg svobode 12/a Tel.: 0602/23-658 Radlje ob Dravi Mariborska cesta 8 Tel.: 0602/73-024 STE POIV POLNO AVTO» Mi Študijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1993 070(497.12) D S um 3001137 smo! Zato smo ga naredili cenejšega! Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: COBISS o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ sami se boste odločili o vsebini Vašega paketa, kasko zavarovanje je v paketu 20% cenejše, 10% popust za vsa ostala zavarovanja v paketu, popust za takojšnje plačilo, možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja, pri kraji ali uničenju avtomobila Vam povrnemo denar za nakup novega, v primeru poškodbe Vašega avtomobila Vam krijemo stroške najema drugega vozila, zavarovanje pravne zaščite Vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka, turistično zavarovanje za potovanja v prostem času, Triglavov bonus - nagrada za Vaše preudarno ravnanje v prometu, dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav, enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994 ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. g ms PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE RIZMA' ZLATO, SREBRO, MENJALNICA | Poslovne enote: Prizma Dravograd, tel.: 0602 84 739 Prizma Slovenj Gradec tel,: 0602 42 861 Plačilni kartici Tel,: 0602 83 276 Fox: 0602 83 627 Dravograd Trg 4, julija 34 ‘Pes e te BOUTIQUE P*"' PRIZMA ■hMMÉl DRAVOGRAD Zlati in srebrni nakit, Kristal ter izdelki domače in umetne obrti, Stenske ure, Ročne ure LORENZ, STARO ZLATO ZA NOVO GALERIJA PRIZMA SLOVENJ GRADEC Unikatni nakit z dragimi kamni, unikatni kristalni izdelki, prodaj n e razsta ve različnih umetnin menjalnica m FREE SHOP praznii(e in Srečno 1994 ;njiži