Leto XXV Ljubljana, junij—julij Štev. 302 . '^kcija za pripravo skupnih osnov in meril ter pogojev uresničevanja pra-!,'*■' *n odgovornosti pri izvajanju del v tujini se vendarle počasi bliža koncu. ,rva zamisel o poenotenju pogojev pri delih v tujini sega v leto 1980, ko je 0118 posvetovanju o problematiki investicijskih del v tujini, opozorjeno na Va temeljna problema: 1. na še vedno premalo razvito samoupravljanje na gradbiščih v tujini ter 2. na neenotno in nepovezano slovensko in jugoslovan-o operativo pri prevzemanju investicijskih del v tujini. Do začetka leta začel 1982, ko se je resneje pripravljati samou-Pravni sporazum, kasneje pa druž-cm dogovor^ enotnih osnovah za er v-V tuj'n’’ se Je izvajanje investi-J$kih del v tujini izredno zaostrilo, ^ajmanj jz treh razlogov: 1. moč-(K|Sa konkurenca drugih držav, ki so eia prevzemale po bistveno nižjih 2. slabšali so se pogoji, pod j er'mi tuji investitorji ponujajo ^gradnjo novih objektov, 3. hitra evalvacija dinarja zaostruje od-d^.v temeljnih organizacijah; se-^ nJ' način obračuna osebnega do-l)('ka postavlja delavce v neenako-* dohVen P°,ožaj- sai Je del osebneg& ii . dka, delavca zaposlenega y tu-re *’ Poledica tečajnih razlik in ne spevk* nic8ove8a delovnega pri- ^Osnutek družbenega dogovora d ela samo tista vprašanja s po-r °cia samoupravljanja, delovnih Sr '?er’j.' oblikovanja in delitve tor ktev za osebne dohodke, nekaki 'n materialnih stroškov in drugih l()aP.nih zadev, ki jih je treba v de-m enoti v tujini obravnavati na e seben način in ki zahtevajo otno in skupno ureditev. Samoupravljanje v delovnih enotah v tujini ^ Delavci, poslani na začasno delo v 0J*n°> morajo imeti enake pravice, lavvUPravn'h aktih in v delovnih in n®rarn'b opredeliti odgovornosti dei.acine ter metode za obveščanje Pri^.V^ev na začasnem delu v tujini. adevali si bomo tudi za izboljša- nje celovitega obveščanja delavcev tako, da bomo tekoče obveščali delavce v delovnih enotah v tujini o vsem pomembnejšem dogajanju v domovini in po svetu. Ustezno bomo povečali tudi število dnevnih časopisov in revijalnega tiska ter opremili delovne enote v tujini s sodobnimi tehničnimi informativnimi sredstvi. Pred odhodom v tujino bo potrebno delavce seznaniti s pravicami in dolžnostmi pri izvajanju del v tujini, s splošnimi razmerami dežele, v kateri bodo delali in podobno. V primeru, da najmanj dve delovni organizaciji izvajata dela v tujini, se na načelih dohodkovnih odnosov ustanovi skupna delovna enota, v kateri je za koordinacijo odgovoren nosilec posla. Urejanje delovnih razmerij Iz področja delovnih razmerij ureja osnutek družbenega dogovora samo nekaj posebnosti. Predvsem gre za vprašanja delovnega časa, ki naj bi z delitvijo oziroma prerazporeditvijo delovnega čssa trajal 10 in le izjemoma več, vendar ne več kot 12 ur dnevno. Na ta način bi, kolikor se le da, zmanjšali obseg nadurnega dela, saj je bilo dosedaj vse preveč dela rpek polnega delovnega časa. Prav tako so bila doslej nerešena vprašanja pristojnosti sprejemanja in dločanja o izrabi delovnega časa, neenotnosti pri dopustih, dela prostih dnevih in podobno. Družbeni dogovor sedaj omogoča, da delavci v delovni enoti v tujini sami odločajo o začetku in koncu dnevnega delovnega časa in čas vmesne prekinitve, upoštevajoč predvsem optimalne pogoje, kjer se dela izvajajo. Svet delovne enote sprejme koledar delovnih dni, ki mora vsebovati tudi dela proste dneve. Le-teh je lahko največ 9 in sicer: 1. januar, 1, maj in 29. november ter prazniki držav, kjer se dela izvajajo. V dogovoru je podrobneje urejena tudi izraba letnega dopusta delavcev, ki delajo v delovnih enotah v tujini. Delavec, ki odhaja na delo v tujino, naj bi praviloma izrabil najmanj sorazmerni del letnega dopusta za tekoče leto pred odhodom v M tujino, sorazmerni del dopusta za leto, v katerem se vrača v domovino, pa po vrnitvi. Delavci naj bi dopust v domovini koristili praviloma v enem delu, le izjemoma v dveh delih. Če delavec brez pradhodne odobritve odide na letni dopust, se to šteje za hujšo kršitev delovne obveznosti. Če se v delovni enoti uvede kolektivni dopust, so vsi delavci dolžni izrabiti svoj letni dopust v tem času. Delavec, ki dela v tujini, ima pravico do 3-dnevne odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka ob smrti v ožji družini, če potuje na pogreb. Ta odsotnost je lahko tudi daljša, vendar za ta čas delavec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka. Zelo pomembno področje je odgovornost in disciplina ter ukrepi zoper kršilce delovnih obveznosti. Družbeni dogovor daje možnost, da se v delovnih enotah v tujini izvoli svet disciplinske komisije kot organ, ki odloča o odgovornosti zaradi kršitve delovne obveznosti delavcev. Nakazan je tudi postopek za odpoklic delavca v domovino in nekaj primerov, ki štejejo med hujše kršitve delovne obveznosti. Nadaljevanje na 3. strani --------------------------------------------- - x Plaketa 25. maj — najvišje priznanje ZSMJ Letos je bilo prvič podeljenih 20 plaket 25. maj. Ob praznovanju Dneva mladosti v Beogradu sta bili dve plaketi podeljeni tudi slovenskim mladincem, prejeli pa sta ju mladinska organizacija delovne organizacije LEK Ljubljana in Planinska zveza Slovenije. Plaketa 25. maj je najvišje priznanje zveze socialistične mladine Jugoslavije. Podeljevala se bo vsako leto ob Dnevu mladosti. Prejele jo bodo mladinske organizacije, društva in posamezniki za: — uspehe pri razvoju samoupravljanja, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije; — uspehe pri delu, ustvarjalnosti in izobraževanju; — krepitev vloge združenega dela v celotni družbeni reprodukciji; — uveljavljanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter neodvisne in neuvrščene vloge SFRJ; — uspešno marksistično izobraževanje mladine; — razvijanje inovatorstva ter pospeševanje ustvarjalnosti; — uspešno interesno združevanje ter organiziranje mladine in za uspehe pri prostovoljnem mladinskem delu. Besedilo in slika: JANEZ FERLINC Udeležili smo se V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije V današnjem času mora kultura postati vedno bolj sestavina ustvarjalnega dela in vsestranskega razvoja. Tako bodo delavci in samoupravljala postali tisti kreatorji kulturnega življenja, ki bodo skozi umetniško snovanje potrjevali, da kultura raste iz ustvarjalnega dela, da je enakopraven element tega procesa, da raste iz samoupravnih odnosov s sadovi lastnega dela. Kulturna ustvarjalnost pa se ne odraža le v lepoti oblike, besede ali zvoka, spretnosti gibov, prijetnem glasu... temveč in predvsem v preobrazbi človeka samega. Pod tem motom je delovna organizacija Ingrad iz Celja organizirala V. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Pokrovitelj srečanj je tudi letos bil Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Tako kot na vseh dosedanjih srečanjih, smo sc kulturni ustvarjalci iz naše delovne organizacije udeležili tudi srečanja v Celju. Število udeležencev je bilo letos rekordno, saj je s svojimi deli nastopilo 14 naših delavcev. To pomeni, da so komisije za kulturo v tozdih bile letos aktivnejše, žal pa akcije niso speljali v vseh tozdih in zaradi tega so bili predvsem prikrajšani kulturni ustvarjalci iz teh tozdov, saj svojih del niso mogli prikazati širši javnosti, obenem pa niso mogli predstavljati svojega tozda oziroma Gradisa. Zaradi pogreba revolucionarja Franca Leskoška-Luke je bila otvoritev V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije premaknjena za en dan. V sredo, 8. junija, smo se kulturni ustvarjalci iz 25 gradbenih delovnih organizacij zbrali pred poslovno stavbo Ingrada. To je delovnr kolektiv s 3500 zaposlenimi, ki bodo prihodnje leto praznovali 35-letnico ustanovitve. Razvoj delovne organizacije je po- vezan z razvojem družbenoekonomskih odnosov v naši samoupravni družbi in marljivim delom članov kolektiva. S proizvodno dejavnostjo delovne organizacije Ingrad pa je vseskozi povezana tudi kulturna in telesnokulturna dejavnost, saj sodi kulturno življenje delavcev med temeljne smeri družbene vloge sindikata. Po krajšem sprejemu smo se pesniki, pisatelji, fotografi, slikarji in ostali kulturni ustvarjalci z avtobusom odpeljali v celjski krajevni muzej in si ga z velikim zanimanjem ogledali, saj ima kar bogato zbirko različnih obdobij človekovega življenja in ustvarjanja v Celju in nje- govi okolici. Po ogledu muzeja so nas sprejeli v občini Celje, kjer'smo se seznanili s kulturnim utripom Celja. Ogledali smo si tudi celjski grad, od koder smo odšli na skupno kosilo v dom učencev Ingrada. V avli in veliki sejni dvorani Ingrada je bila ob 17. uri odprta razstava fotografij, tapiserij in likovnih del, ob 18. uri pa se je začel literarni večer. Nastopajoči so recitirali svoje pesmi in ostale prispevke, dvakrat vmes pa je zapel kvartet Ingrada. Drugi dan V. kulturnega srečanja gradbenih delavcev v Celju so nastopile recitatorske, dramske in folklorne skupine. Gradisova predstavitev je drugi dan bila bistveno manjša, saj sta v skeču »Nesporazum« nastopila Milenko Nikič in Amir Agič. Vsi prisotni so bili s programom izredno zadovoljni. Zadnji dan kulturnega srečanja je bila organizirana okrogla miza o kulturnem ustvarjanju med gradbeniki in o pomenu kulture za delavčev vsakdan. Zvečer je bila sklepna prireditev, na kateri so nastopili pevski zbori in godbe na pihala, vendar, žal, Gradis ta dan ni imel svojega zastop- stva med izvajalci temveč samo med gledalci. Za udeležence V. kulturnega srečanja je bil organiziran tudi sprejem v celjski občini Na koncu lahko na kratko povzamemo, da je srečanje bilo res prisrčno, dobro organizirano in zato vsa pohvala organizatorjem iz Ingrada. Pohvalno je tudi to, da je iz leta v leto vse več nastopajočih in da se veča tudi Gradisovo zastopstvo. Lahko upamo, da nas bo prihodnje leto še več, saj se moramo počasi pripravljati, da bomo verjetno v kratkem tudi mi organizatorji kul- turnega srečanja gradbenikov. Na to moramo misliti že sedaj, da bomo ob prevzemu organizacije, takrat imeli manj težav. Vsa dosedanja srečanja so še en dokaz več, da je tudi kultura sestavni del gradbenega delavca. Tokrat bomo nekoliko več prostora namenili delom naših kulturnih ustvarjalcev, ki so has zastopali v Celju. Milenko Nikic Vsi udeleženci kulturnega srečanja so se ob grobnici narodnih herojev v Celju poklonili spominu umrlega revolucionarja, narodnega heroja Franca Leskovška-Luke Isso Bagdadi (prvi z desne); »Borili se bomo še naprej...« Predstavnik PLO v Mariboru in Gradisu Pred dnevi se jennudil v Mariboru vodja informacijsko-propagand-nega oddelka predstavništva PLO v BEOGRADU Isso Bagdadi. Najprej je bil gost VEČERA, kjer se je pogovarjal z glavnim urednikom .Dragom Simončičem. Pogovor je tekel predvsem o sedanjem trenutku boja palestinskega naroda. Se isti dan so se z gostom po ogledu dokumentarnega filma, posnetega med boji v Bejrutu, pogovarjali mariborski novinarji v prostorih mariborske gradbene enote Gradisa. Pretresljivi prizoru v dokumen tarnem filmu so bili povod za prene^ katera vprašanja mariborskih n°v'a narjev in novinarjev združeneg dela. Vodja informacijsko — Prc’Pa gandnega oddelka predstavmstv PLO Isso Bagdadi se je-z novinar pogovarjal v srbohrvaškem jezik j saj že dalj časa prebiva in dela Beogradu. ... Besedila in slik ■ Franjo ŠlroinuJ6 Nadaljevanje s 1. strani V javni razpravi je osnutek dogovora o enotnih osnovah za dela v tujini Osebni dohodki v tujini V družbenem dogovoru so upoštevane sprejete družbene usmeritve ln strokovne podlage, ki omogočajo enotno'oblikovanje in delitev sred-*tev za osebne dohodke, upoštevaje delovne razmere v tujini. Osebni dohodek delavca na osnovi živega dela je odvisen od zahtevnosti del in n?log, ki jih delavec opravlja v tujini, od učinka njegovega dela in od doseženih rezultatov poslovanja v delovni enoti v tujini in v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti v domovini. Obračunske osnove in perila za pridobivanje osebnega dohodka so lahko le dinarske. Osnutek družbenega dogovora natančneje opredeljuje tudi tako menovani količnik, s katerim se stvarja družbeno sprejemljivo ra-nierje med višino osebnih dohod-°y delavcev, ki delajo doma in v tuji,'11 na istih delih oziroma nalogah. re za to, da so delavcem v tujini ustrezno ovrednotijo težje in posebne delovne in življenjske razmere, na primer: daljša odsotnost od družine, oddaljenost od doma, klimatske razmere, zmanjšana možnost kulturne, izobraževalne in rekreativne dejavnosti itd. Višina količnika za posamezno deželo ali skupinno dežel bo dogovorjena med podpisnicami tega družbenega dogovora in usklajena na ravni federacije. Količnik lahko znaša najmanj 2 in največ 5 ter je za vse delavce na posameznih gradbiščih enak. Druga določila s področja osebnih dohodkov (OD iz minulega dela, OD na osnovi inovacijske ind ruge ustvarjalne dejavnosti, kakor tudi dodatki za delo preko polnega delovnega časa, nočno delo in drugo) predstavljajo predvsem poenotenje, ne pa nekih novosti. V osnutku dogovora je predlagano tudi delitveno razmerje in sicer: največ 70% v devizah in 30% v dinarjih. Nadomestila iz materialnih stro&ov Družbeni dogovor tudi na področju nadomestil iz materialnih stroškov ni prinesel nobenih novosti. Gre za poenotenje zaradi različne dosedanje prakse. Podrobneje je povedano, kdaj delavcu pripadajo dnevnice, povračila prevoznih stroškov, nadomestila osebnega dohodka, povračilo stroškov zdravniškega pregleda in terenski dodatek, ki se uporablja za kritje stroškov prenočišča in prehrane. Urejanje nekaterih drugih skupnih zadev V praksi so se pokazale nekatere težave zaradi neenakega izpolnjevanja nalog in pristojnosti s področja varstva pri delu ter splošne ljudske obrambe oz. družbene samozaščite. Z družbenim dogovorom naj bi tako omogočili hitrejše in enotnejše uveljavljanje zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Organizacije združenega dela bodo svoje samoupravne splošne akte prilagodile določilom družbenega dogovora najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. V končnem delu jeosnutek dogovora opredelil tudi naloge udeležen- cev; to so: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije ter organizacije združenega dela, ki delajo v tujini. Zaradi usklajenega delovanja in medsebojne koordinacije bo ustanovljen tudi zbor udeležencev družbenega dogovora, ki bo ocenjeval stanje izvajanja investicijskih in drugih gospodarskih del v tujini, na področjih, ki jih ureja ta družbeni dogovor. Tako bo zagotovljeno tudi spremljanje uresničevanja tega dogovora in njegovo čim lažje dopolnjevanje. Na koncu je treba poudariti, da je osnutek družbenega dogovora usklajen tudi s prizadevanji na ravni v Jugoslavije, kjer se pripravlja podoben družbeni dogovor, ki bo vse skupne stvari urejal za vse vrste de-taširanih delavcev, ne pa samo za gradbene delavce. Razprava o osnutku družbenega dogovora bo trajala do 10. junija letos. V razpravo naj se vključijo vse strokovne službe sindikalne organizacije v Gradisu-, uključno s Konferenco OO ZS Gradisa. Takoj po končani razpravi, bo delovna skupina pripravila predlog družbenega dogovora, ki naj bi ga obravnavali in pospisali še julija letos. Cveto Pavlin en,eljito prenovljena usnjama (Foto: F. Štromajer) Prenovljena usnjarna v Ljutomeru - delaš z veseljem, potem uspeh ,, more izostati. Tako nekako bi sr-^u *toment*rali uspeh delavcev U^ne enote Maribor, ki so PeŠno do roka obnovili staro us-ng/no v Ljutomeru in dogradili še katere spremljajoče objekte. c Nekaj manj kot štirideset delav-. v je pričelo z deli spomladi leta vainosemdeset svečana otvoritev •"enovljene usnjarne pa je bila pred ratkim, točneje 4. junija. Pom3 !CONUS tozd USNJARNA ljuč Cm ,a naložba hkrati tudi zak-desetletnega procesa pre-zvoh .'ranJa in modernizacije proi-an'h programov. tenGradbena delu s° bila ovredno-*na približno štirideset milijo-olr, ,• nariev> obrtniška pa so veljala *' tri milijone. In kaj vse je bilo potrebno postoriti?... Omenili smo že staro zgradbo usnjarne, ki je bila potrebna temeljite rekonstrukcije, poleg tega pa so delavci Gradisa izgradili še reciklažo, čistilno napravo in uredili okolje. Čistilna naprava omqgoča čiščenje odpadne vode do te mere, da je možen odtok te vode do centralne čistilne naprave za Ljutomer, ki pa je še v načrtovanju. Precej težav je bilo pri rekonstrukciji starega dela usnjarne saj je proizvodnja morala teči dalje, toda delavci Gradisa v Ljutomeru so dokazali, da so kos tudi takim nalogam. Naši delavci na tem koncu reublike so postavili tako še en objekt, ki se lepo vključuje v ljutomersko okolje, ter bo v ponos krajanom in delavcem Gradisa. Franjo Štromajer Majda Zdolšek — Gradisova štipendistka in dobitnica Kidričeve nagrade prve stopnje za študente Univerze v Mariboru Gradisov Center za izobraževanje šola in štipendira precejšnje število učencev na vseh stopnjah izobraževanja. Niso redki tisti, ki med svojim šolanjem zaslužijo za učne uspehe tudi kakšno nagrado oziroma priznanje. Majda Zdolšek pa je prva Gradisova štipendistka, ki je prejela Kidričevo nagrado prve stopnje za študente Univerze v Mariboru. V obrazložitvi podelitve tega visokega priznanja je zapisano, da Majda Zdolšek prejme Kidričevo nagrado za diplomsko delo SANACIJA DALJNOVODNEGA ARMIRANO BETONSKEGA OKVIRJA«. Na osnovi francoskih navodil za sanacijo poškodovanih betonskih elementov z epoksi smolami je pripravila predlog sanacije daljnovocja RTP 110-35 kV Laško-Trbovlje. 'Za sanacijo je izbrala proizvode domačih proizvajalcev. V laboratoriju Visoke tehniške šole v Mariboru — oddelek za gradbeništvo je s poruš-nimi metodami in s primerjavo modulov elastičnosti na poškodovanih in saniranih vzorcih podala dosegljivo kvaliteto sanacije. Kot zaključek svojega dela je podala postopek kontrole kvalitete sanacijskih del, da bi zagotovila kvaliteto na terenu. Z določenimi metodami je sanacijski postopek še dodatno pospešila, kar pomeni gospodarsko korist v zmanjšanju izpadov daljnovoda in povečanju njegove trajnosti. Majda Zdolšek se je rodila 19. marca 1958. leta v Mariboru. Odlične uspehe je dosegala že v osnovni in v srednji šoli. Tako je za odlične uspehe v srednji gradbeni šoli dvakrat dobila republiško pričanje. Sama je povedala, da je diplomsko delo pripravljala z velikim veseljem, vendar takega priznanja ni pričakovala. Študij na Visoki tehniški šoli v Mariboru — oddelek za gradbeništvo se ji je sicer nekoliko zavlekel, ker se je med študijem poročila in ima sedaj že petletno hčerki- co. »Za nagrado, ki mi je bila podeljena, imajo zaslugo tudi vsi tisti, ki so mi pomagali pri zbiranju gradiva,«.je dejala Majda Zdolšek in nadaljevala: »Posebej se moram zahvaliti gradbeni enoti Maribor, ki me je materialno podpirala ter mi omogočila opravljanje preizkusov v njihovem laboratoriju. Brez takšnega sodelovanja bi bil uspeh mojega dela bistveno manjši.« Na koncu povejmo tudi to, da Majda Zdolšek sedaj dela kot pripravnica v gradbeni enoti Maribor in da bi takšnega sodelovanja študentov z združenim delom bili veseli vsi, saj daje koristne rezultate. Tudi v uredništvu se pridružujemo čestitkam, saj je to ponos Gradisa in našega Centra za izobraževanje. C. Pavlin Mladinska delovna akcija — Tuzla 83 Prvič ima Gradis svojo mladinsko brigado — Bratstvo in enotnost "Želje in prizadevanja Koordinacijskega sveta OO ZSMS Gra-1 disa so se uresničile z odhodom 41 mladincev iz naše delovne organizacije na zvezno mladinsko delovno akcijo Tuzla 83. S tem so se uresničile tudi želje številnih mladincev Gradisa, da skupaj in v eni brigadi odidejo na akcijo, kjer bi lahko predstavljali svojo delovno organizacijo. Po nekajmesečnih pripravah je brigada odpotovala v Tuzlo 4. junija, kjer bo ostala polne štiri tedne, to je do 2. julija. Brigadirji so nastanjeni v tuzlanski gimnaziji, kjer nimajo najboljših pogojev za prenočevanje (tudi po 36 v eni sobi na starih vojaških pogradih), za osebno higijeno (nimajo tople vode) p^ tudi hrana ni najboljša (preveč enolična — zelje, riž itd. in ne najbolje pripravljena). Skupaj z našo brigado, ki je odšla v Tuzlo pod okriljem občinske konference ZSMS Ljubljana Moste-Polje delajo tudi brigadirji iz šestih brigad iz cele Jugoslavije. Dela v glavnem potekajo na ureditvi struge potoka Jale, brigadirji po- ^ gozd ujejo okolico Tuzle, pomagajo pri stanovanjski gradnji, ki je v Tuzli izredno intenzivna, saj rabijo veliko stanovanj za tiste svoje someščane, katerim so se hiše podrle in se še podirajo ob pogrezanju tal v središču Tuzle do katerega je prišlo zaradi eksploatacije soli, katerih nahajališča se razširjajo pod celo tuzlansko kotlino. Brigadirji tudi sekajo grmovje in žagajo drevesa na stari progi med Tuzlo in Lipnico. Brigadirsko življenje v Tuzli je vse dru#> kot lahko. Zjutraj je vstajanje ob 3.45. Prvih 15 minut je namenjeno osebni higijeni, zatem je skupen odhod na športna igrišča kjer brigadni »fisko« — referent za šport pripravi brigadirje za delo s pomočjo sistema določenih vaj. Po krajšem odmoru brigadirji v stroju odhajajo na zajtrk. Odhod na traso oz. delovišče je med polšesto in šesto uro. Po napornem dopoldanskem delu, je okrog 14. ure kosilo, čas do 16 pa je name- njen počitku. Potem se začnejo popoldanske aktivnosti v obliki interesnih dejavnosti. Brigadirji pripravljajo stenski časopis, ideološki časopis, foto-reportaže, hodijo na predavanja iz SLO in DS, na različne tečaje in krožke, plesne vaje, pripravljajo radijske oddaje, katere emitirajo preko internega radija, pripravljajo brigadne večere, poslušajo predavanja, ki jim dajo določena znanja iz medicine itd. Interesnih dejavnosti je toliko, da se za vsakogar najde vsaj nekaj. Odhod v mesto je za brigadirje omejen, saj v mesto lahko odide vsak dan samo pet brigadirjev iz vsake brigade in še to samo s posebno prepustnico. Po večerji so organizirani obiski folklornih in drugih kulturnih skupin ter nastopi brigadirjev s svojimi programi. V naselju se luči ugasnejo ob 22. uri, saj so počitka potrebni vsi. Vsaka brigada v Tuzli ima svojega domačina—pokrovitelja. Tako je pokrovitelj naše brigade delovna organizacija Rudnik Kreka. Brigadirji so bili gostje Kreke, kjer so si lahko og ledali to delovno organizacijo. Sprejem je bil enkraten in bo vsem našim brigadirjem ostal v trajnem spominu. Mladinci iz Kreke so' obisk vrnili, saj so na udarniški dan, pomagali našim na trasi, da bi dosegli čimboljše rezultate. Več o rezultatih in ostalem življenju v brigadi pa v naslednji številki Gradisovega vestnika. Besedilo in slike: Cveto Pavlin K5SF V brigadi smo priprvljali tudi stenski časopis Dan mladosti smo preživeli v Beogradu Tudi letos je s pomladjo krenila po Jugoslaviji Titova štafeta. To je enkraten izraz naše odločenosti stopati naprej po poti, začrtane s človekom, ki je zaznamoval to stoletje. Potovala je iz rok v roke mladih delavcev, študentov, kmetov, pionirjev. Bližal se je 25. maj, dan, ki smo ga mladi izbrali za svoj praznik. Tudi v občini Lj. Moste-Polje smo kot vsako leto izbirali mladince, ki naj bi se udeležili osrednje prireditve ob prihodu štafete v Beograd. Ker je OO ZSMS DSSS v zadnjem času vse bolj aktivna, nam je Občinska konferenca ZSMS Lj. Moste-Polje odobrila devet prostih mest na vlaku, ki je peljal slovenske mladince v Beograd. Zvečer, 24. maja smo se zbrali pred občinsko stavbo. Dobro razfco- SVečana predaja štafetne palice V Beogradu loženi smo se odpravili na železniško postajo, kjer nas je že čakala dolga kompozicija, okrog katere je vse vrvelo. Na vlaku smo bili zbrani mladinci iz vse Slovenije, kjljub temu pa smo se takoj ujeli in se počutili kot eno. Pogovarjali smo se o delovanju naše mladinske organizacije, problemih zaposlovanja in šolanja. Po prijetnem pogovoru in ne ravno udobnem spanju smo ob petih zjutraj prispeli v Beograd. Razdelili so nam vstopnice za prireditev, nato pa smo po skupinah krenili v mesto. Vzpeli smo se do Bulevarja Oktobrske revolucije, se na poti proti centru ustavili na stadionu Crvene zvezde ter po dolgem pešačenju prispeli do Ulice maršala Tita. Čeprav je bilo še zgodnje jutro, je bilo na ulicah zelo živahno. Zastave, transparenti ter številne skupine mladih, ki so se zgrinjale v mesto, so ustvarjali posebno praznično vzdušje. Preko Terazij smo prišli na Ulico Kneza Mihajla, ki je, tako kot liaša Čopova, namenjena samo pešcem. Tu smo občutili živahen utrip velikega mesta in spoznali, da je Ljubljana pravzaprav zelo majhna in zaspana. Reka ljudi nas je potegnila na Kalettiegdan. Skozi park smo krenili proti Muzeju revolucije in si ogledali razstavljeno orožje. Opazili smo tudi zanimiv način gradnje vhodnih vrat in obzidje, ki še vedno, kljub častitljivi stardsti, uspešnp kljubuje zobu časa. Enkraten je bil pogled na Ado Ciganlijo, šotočje Save in Donave in na drugi strani na Kongresni center Sava. Ogledali smo si še znameniti rimski vodnjak, globok 70 m, v katerem je še vedno voda. Po isti poti smo se vrnili na Terazi-je, kjer smo sodelavcem in prijateljem napisali številne razglednice ter se okrepčali s kosilom. Promet je bij vedno gostejši, posebno v smeri proti stadionu JLA, kamor smo bih namenjeni tudi mi. Ob 17. uri smo se meščanski mladinci zbrali pred severno tribuno-Stadion se je pričel polniti ob 18. url Ljudi je bilo toliko, da smo si vsi iz solidarnosti prireditev ogledali stoje. V tisti uri smo ponovno začutili moč, ki nas kljub težavam, še vedno povezuje. Enkratno vzdušje, pesem, obljube iz tisočih grl, čustvo ponosa, elegantni gibi nastopajočih, nakazan polet mladih, vse to je p°' rajalo občutek moči in prijateljstva ter marsikatero solzo v očeh prisotnih. In končno je prišel trenutek, k1 smo ga vsi nestrpno pričakovali-Vzkliki in pesem ob prihodu štafete mladosti na častno tribuno ter besede z ust predsednika ZSMJ so bm trdno jamstvo za prihodnost. . Bogatejši za nekaj, kar bi mora doživeti vsak jugoslovanski mladj' nec, smo se peš odpravili na železniško postajo. Naslednje jutro je rek® mladih, utrujenih in zadovoljnu1' prispela na ljubljansko železniške postajo z željo in obljubo, da bomo tudi v bodoče 25. maj preživeli Beogradu. Besedilo: Marjeta Sterle Foto: Janez Ferlmc gradbenikov Železokrivska ekipa: Ivan Simič, Zlatko Šafarič in Drago Štirnič je pod vodstvom Ferida Sejdiča zasedla drugo mesto, kar pomeni, da je bila najbolje uvrščena izmed vseh naših proizvodnih ekip 9. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije i ^ SVo °Venski gradbinci praznujemo J^aznik v spomin na stavko nij. | n'h delavcev, ki je bila 3. ju-kot'. . ® leta. Letošnjo proslavo, KraHk Proizvodno tekmovanje Kan-™*1 delavcev Slovenije je or-3 : IZl.r.al SGP Gradbinec iz Kranja. lavc n'*a ie plenum gradbenih de-mj-'ev Slovenije in svečana akade-pr:a na kateri so podelili plakete in-jdik,r^an^a briškega odbora sin-nail* a, gradbenih delavcev Slovenije jam ° ^'rn sindikalnim organizaci-tiv- 'n Prizadevnim sindikalnim ak-pki °m- Med sedmimi dobitniki (disa Cp? *C tut*‘ ■*a*4a Klančar iz Gra-lde|0' a^eto je prejel za prizadevno v^g^^kPodročju izobraževanja in bli^12prava na seji plenuma Repu-grgjL®11.odbora sindikata delavcev te£av en'štva ni mogla mimo stisk in ’ v katerih sta se znašla sloven-betlg ^'dbeništvo in industrija grad- ‘°šn'> ma,er'ala. Poslovanje v le-kvgA-™ le,u ni prav nič ugodnejše, Oipe*eiTIU še slabše. Vzrokov je več. de|a EVan)e naložb pomeni manj ttijnji-Isto kar se gradi so vglavnem dQveSl, 0*,jekti, adaptacije in dozi-tiost ’ 'Lur vse vpliva na ekonomič-firadbenih del. Hude težave povzroča tudi politika cen, ki dopušča velika nesorazmerja med podražitvami surovin in energije ter cenami končnih izdelkov. Poleg medsebojne nelojalne konkurence se pojavljajo tudi vse večje zahteve investitorjev, da jim izvajalci dajejo posojila, ki znašajo za večja gradbišča celo več kot 50 odstotkov vrednosti del. Naslednji dan je bilo na gradbišču nove soseske Planina v Kranju proizvodno tekmovanje gradbenikov. Proizvodna tekmovanja so ustaljena oblika sodelovanja gradbenikov z željo za kakovostnejše in učinkovitejše delo, obenem pa tudi priložnost za srečanje delavcev različnih delovnih organizacij, izmenjava izkušenj in krepitev bratstva in enotnosti. Letošnje tekmovanje se je začelo zjutraj na stadionu Stanka Mlakarja s partizanskim mnogobojem in prikazom protipožarne varnosti. Na Planini pa so čakale naloge za zidarje, železokrivce, odrarje, tesarje in žerjavovodje. Po dvournem deld so strokovnjaki Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev iz Ljubljane ocenili opravljene naloge. Vrstni red je bil naslednji: zi- ki je zmagala v tekmovanju SLO in DS, je odličhd pripravil enje, prvi z desne darji: 1. Pionir, 2. Stavbar, 3. Gradbinec, tesarji: 1. Tehnik, 2. Konstruktor, 3. Stavbar, železokrivci: 1. Konstruktor, 2 Gradis, 3. Gradbinec, odrarji: 1. Stavbar, 2. K ograd, 3. Primorje, žerjavovodje: 1. Gradbinec, 2. SCT, 3. Stavbar. Končni vrstni red v proizvodnem tekmova- nju je: 1. Stavbar, 2. Konstruktor, 3. Gradbinec. Gradis je zasedel peto mesto, kar predstavlja najboljšo uvrstitev v zadnjih petih letih. Rezultati tekmovanja v SLO in DS: 1. Gradis, 2. Stavbar, 3-4. Primorje in SCT. Besedilo in slike: Cveto Pavlin Zidarja Marko Habič in Safel Hrvanovič sta uspešno opravila svojo nalogo, saj so zidali v noem bloku soseske na Planini Ob dnevu gradbenikov so bila podeljena tudi priznanja za športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Za doseženo drugo mesto (zimski ŠIG prvi, letni ŠIG tretji) je našemu športnemu referentu Alojzu Polajnaiju predal pokal predsednik komisije za šport in rekreacijo pri RO SGDS Matija Krnc 5. EMO ■— svetovna razstava obdelovalnih strojev Beseda razstava je za največji svetovni prikaz obdelovalnih strojev, orodja in pripomočkov za kovinsko dejavnost veliko premalo. Tudi na 5. EMd), ki je bil,od 10. do 18. junija 1983 v Parizu, si obiskovalec ni ogledoval le mirujočih strojev, saj je šlo za demonstracijo strojev, orodja, pripomočkov in tehnologije, ki je bila povezana s seminarji. To je bil torej pregled stanja obdelovalnih strojev in njene usmeritve, ker je veliko razstavljalcev pokazalo modele, ki še niso bili znani širši javnosti. Na tern pregledu, ki je vsaki dve leti izmenoma v Hannovru, Milanu in Parizu, je tokrat sodelovalo 1400 podjetij iz 25 držav. Razstavljali so na ogromni površini 110.000 kv. m. obdelavi, torej zadovoljitev potrebe po vsestranski uporabnosti stroja ob spremenljivih pogojih (obdelovalni centri). Posebno želim poudariti, da najnovejši razvoj krmiljenja skoraj ne zajema več odrezovalnih strojev (stružnic, frezalnih strojev itd.), ampak je usmerjen k izpopolnitvi preoblikovalnih strojev (stiskalnic, strojev za prebijanje itd.). Močno se pojavlja zato tehnologija hladnega valjanja in iztiskanja jeklenih izdelkov. V primerjavi z 4. EMO lahko opazimo tudi izreden razvoj robotike, saj skoraj ni »modernega stroja«, ki ne bi imel prigrajenega robota. Skupaj z izredno velikimi obdelovalnimi hitrostmi ?n majhnimi mrtvimi časi za menjavo orodja se je čas za izdelavo posameznega kosa prepolovil. Izredno hiter in uspešen razvoj elektrpnike je pripomogel, da je tudi krmilna oprema, ki je do nedavnega zavzemala veliko dragocenega prostora pri stroju, postala miniaturna. Tako se sedaj koristni prostor lahko uporabi za namestitev novih strojev. Ogled razstave je dal možnost za ocenitev, kam gre razvoj obdelovanih strojev. Mnenje, da je uvajanje tovrstne obdelave, čeprav z domačimi stroji, ki so že dovolj kvalitetni, življenjska nuja za kovinsko industrijo, se je še okrepilo. Glede na končni rezultat morebitne začetne težave pri osvajanju tehnologije nepomembne. Na koncu naj omenim, da sem vesel, ker sem si lahko tudi s sredstvi, pridobljenimi izven DO, ogle' dal to strokovno prireditev. Marko Žontaf Da bi bralec lahko spoznal, kako raznolik je bil prikaz strojev na tej razstavi, bom naštel nekaj najpomembnejših vrst obdelovalnih strojev, ki si jih je obiskovalec lahko ogledal in prisostvoval tudi pri demonstraciji. Vsi stroji so bili namreč priključeni. V skupini strojev za obdelavo z odrezovanjem so bile: stružnice, frezalni in brusilni stroji, stroji za obdelavo z ultrazvokom in elektroerozijo, žage ter električni in pnevmatski stroji. Skupino za preoblikovanje so zastopali: stroji za ravnanje in krivljenje, stroji za kovanje, preše, škarje, stroji za obdelavo pločevine ter stroji za izdelavo vijakov in matic. Poleg teh so bili prikazani še stroji za varjenje in spajanje ter rfierilne in preiskuševalr.e naprave. Izredno veliko je bilo še raznovrstnega orodja. Posebno zanimive so 'bile vpenjalne in doda-jalne naprave. Ne želimo ostati suha veja Gradisa Pred ustanovitvijo Aktiva upokojencev Gradisa Na razstavi je bilo mogoče ugotoviti, da klasičnih obdelovalnih strojev ni več. Popolnoma jih zamenjujejo programsko vodeni oziroma numerično krmiljeni stroji (CNC). Cilj razvoja obdelovalnih strojev pa je čimbolj fleksibilno krmiljenje pri Življenjska doba se tudi po upokojitvi nadaljuje. V marsičem je odvisna od naše aktivnosti, volje notranjih mehanizmov in občutka, da te prijatelji, sodelavci in kolektiv niso v celoti zbrisali iz svojih vrst. Zato tudi vsi dosedanji upokojenci trajno in vestno sledijo utripu dela in razvoja Gradisa. Mnogi so desetletja pomagali graditi Gradis, zato jim ni vseeno, kakšen bo njegov ju-\ trišni dan. Želimo, da se vezi med nami in Gradisom nadaljujejo, vendar ne le zaradi nas, temveč tudi zaradi tistih, ki bodo prej ko slej stopili v naše vrste. Dejavno, fizično in duhovno življenje želimo skupaj z aktivnimi Gradisovimi delavci nadaljevati. Skladno s sklepom delavskega sveta podjetja se je v maju že dvakrat sestal iniciativni odbor za ustanovitev aktiva upokojencev. Glavni namen aktiva upokojencev Gradisa (v nadaljevanju AUG) je prostovoljno povezati upokojene delavce vseh TOZD in DSSS, vzdrževati na nivoju strokovno sposobnost članov na podlagi informiranja o delu in nalogah Gradisa ter delovanju družbeno političnih organizacij, ki so zamisel o ustanovitvi aktiva upokojencev Gradisa že v celoti podprle. Nadalje spremljati rezultate dela TOZD oz. DO kot celote, s poseb- Razsfav in sejmov je v tujini vse letni manj, zato pa so toliko bolj kvali- Svet starajočih se ljudi — Populacija ljudi, starih nad 60 let, je tisti del svetovne populacije, ki se najhitreje veča. Do leta 2025 ho v primerjavi z letom 1950 petkrat večja. Število ljudi starejših od 80 let, pa se bo v istem obdobju povečalo za sedemkrat. Leta 1950 so ljudje nad 60 let pomenili dvanajstino svetovnega prebivalstva, leta 2025 pa bo to že sedmina celotne populacije. — Navedeni trend bo najizrazitejši v deželah v razvoju, kjer bo število ljudi nad 60 let sedemkrat večja, kot je bilo leta 1950. — Naraščanje deleža te populacije gre v največji meri pripisati izboljšanju zdravstvene nege in higiene. — 75 % ljudi nad 60 let starosti je še aktivnih in sposobnih, da skrbijo zase. Leta 1975 je bilo med ljudmi nad 65 let starosti zaposlenih 39% moških in 12% žensk. Delež zaposlenih bo po predvidevanjih podal in bo leta 2000 obsegal še 27% moških in 10% žensk. Leta 2020 bo na svetu v industrializiranih deželah 270 milijonov ekonomsko neaktivnih (odvisnih) ljudi, starih nad 55 let, to pomeni 38 starejših na 100 delavcev, kar je dvakrat toliko kot v letu 1950. — Razvoj prinaša tudi preseljevanje starejših ljudi s podeželja v mesta. Leta 2000 bo živelo v mestih tri četrtine ljudi, starejših od 60 let. nim poudarkom na minulo delo, k° osnovi za sodelovanje kluba z aktiv' nimi delavci; organizirati pomoč 1 samopomoč svojim članom in nji"0: vim družinskim članom; organizira kulturno, prosvetno, športno, r«' kreativno dejavnost članov AU1* pomoč pri dopustih, tovariška sre" Čanja in podobno, skratka želu? čim več medsebojnega sodelovanj Organizacijsko bo AUG p°?®£p val vse upokojence. V vsaki TOŽ- . bi deloval lasten AU, predsedfl',, bi bi,1 aktiva upokojencev TOZD pa član predsedstva AUG. organ AUG je letni zbor upokoje^ cev, sestavljen iz delegatov TOZ Za opravljanje strokovnih nal družbene dejavnosti bo delo A organizirano v odborih in krožkin sicer: — odbor za povezovanje in formiranje — odbor za socialno probletn3 ko, družbeni standard in solin nostno pomoč članom — odbor za rekreacijo, letova in športno dejavnost — odbor za strokovno p01111 članstvu I id jih sk< — odbor za organizacijo tov ških srečanj, izletov, proslav in o lih družbenih prireditev. Nadaljnja organizacijska oblije sl>o in program dela bo predložen j, prvi seji aktiva upokojencev ura a sa, ki bo predvidoma oktobra leta. AUG bo začela z aktiva aij delom, ko bomo prejeli sog " vseh TOZD, da podpirajo up«% jence iz lastnih vrst. Evidentira f oziroma vpis članov bo ^ j(iP*' preko posebnega prijavnega l>s oa hnHr. tmnlfntpnpi nrpieli na " ... ta] •>o| io sHl. ga bodo upokojenci prejeli na 0 ^ Želimo še aktivno delovati >n u da kazovati svoje sposobnosti tajr°’ m £** ne bomo dodajali leta življL'y ti temveč življenje letom, ki so se P Ki nami. Lojze CeP“' ?4 In memoriam Rajku Zupančiču V petek, 3. junija smo se na ljubljanskih Žalah za vedno poslovili od našega dolgoletnega sodelavca, Rajka Zupančiča. Na zadnji poti so ga spremljali Steguj Gradisova, predstavniki družbeno-političnih organizacij ostalih institucij. Med njimi tudi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj. V imenu Gradisa se je od njega poslovil podpredsednik poslovodnega odbora Tone Zaletelj. Rajko Zupančič je bil rojen 16. uovembra 1922 v Dravogradu. V težkih dneh okupacije se mu je •uladost naglo prevesila v ob-dobje^relosti, saj je že leta 1944 stopil v vrste partizanov, kjer je Izpričal svojo odločitev z dejanji 'n dolžnostmi, za kar je prejel tudi medaljo za hrabrost. Po osvoboditvi s# je kot mlad strokovnjak za finančne zadeve zaposlil na direkciji cest v Ljubljani, kjer je poleg strokovnega dela opravljal še vrsto družbenih funkcij. Od tu je bil leta 1949, po nalogu ministrstva za gradnje, premeščen v GP »Rog« v Kočevje in leta 1950 na samo ministrstvo za gradnje LRS. Pozneje je bil premeščen v Toplovod, kjer je opravljal dela glavnega računovodje ter kmalu postal komercialni pomočnik direktorja. 1. 3. 1955 je prevzel naloge direktorja gospodarsko računskega sektorja na gospodarskem razstavišču. 1.1.1962 je prevzel mesto direktorja pri delu v Ljubljani, dokler ni 1.4.1963 prišel v Gradis. Med delom je doštudiral in končal ekonomsko fakulteto ter tako v celoti izpolnil svojo mladostno odločitev. Ves čas se je požrtvovalno posvečal svojemu poklicu in ni štedil svojih moči in sposobnosti. Kljub številnim strokovnim in družbeno političnim dolžnostim je vedno našel čas za družino, za prijatelje in za dobro strokovno knjigo. Bil je borec za uresničitev socialističnih idealov, za napredek in zakonitost našega samoupravnega sistema ter dosledno spoštoval delavsko samoupravljanje, kot ga določa ustava in zakon o združenem delu. Vse njegove misli, predlogi in organizacija dela, so bili usmerjeni na dogajanja, ki je celoten kolektiv poganjala naprej. Delo, ki ga je v svojih 20 letih opravil v Gradisu, je mogoče v celoti razbrati iz številnih pravilnikov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kjer je pred leti v resnici oral ledino. Vsi smo ga poznali kot človeka izredne širine in vnetega delavca, ki mu ni bil tuj občutek do bližnjega. Z izredno organizacijsko sposobnostjo, vedrino, čutom odgovornosti in zdravim humorjem si je znal pridobiti prijatelje in sodelavce. Ni se ustrašil težav in ne nasprotij. Bil je neomajen, vztrajen in zavzet za pošteno izmenjavo mnenj. Znal se je skregati in tudi odpuščati... skratka bil je naš prijatelj in takega ga bomo pogrešali. Lojze Cepuš Izgubili smo Oobrega sodelavca da^*0*?olto nas Je pretresla vest, J*8® je po dolgi in težki bolezni ra v j' p in lezm ooiezrn J*«"* zapustil naš dolgoletni BofS,*? kJ?mai 58 letni Angel lta|y C iz Černotič pri Črnem |je^.ajpi°dnejša leta svojega živ--lom I® Preživel v našem kamno-ra")a; Vseh 24 let je delal tu, ■»a‘11 kamen- K*men je poleg pJ n®’ lepo urejene kmetije drui-eni1 zanj in za njegovo doh do življenja. n0 g 0vi oži' sodelavci in vsi, Id slonjo ohranili v lepem . Njegovim dragim še ttrekamo globoko so- Delavci TOZD GE Koper Zmanjšan obseg Gradisovega vestnika Stalno pomanjkanje rotacijskega papirja dela preglavice ne le glasilom združenega dela,.temveč tudi dnevnim časopisom, ki so v zadnjem tednu morali izredno skrčiti svoj obseg in se položaj do konca julija ne bo bistveno spremenil. Znano je tudi, da nekateri časopisi v zadnjem tednu tudi niso mogli biti stiskani kot npr. »Radar«, »Kemija« in »Tekstilec«, zmanjšan je obseg »Jane« in »Komunista« ter zmanjšana naklada »Dela«, »Teleksa«, »Naše obrambe«, »Novega tednika« in še cela vrsta glasil in časopisov. Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta HUSEINA ŠABIČ se iskreno zahvaljujemo njegovim bivšim sodelavcem in celotnemu kolektivu GRADIS TOZD GE Koper za izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti in podarjeno cvetje. Žena Rozalija in otroci Med glasili organizacij združenega dela, ki so čakala na tisk in katerim je obseg skrčen je tudi naše glasilo »Gradisov vestnik«. Koncept, ki je bil pripravljen za 16 strani, je bilo treba spremeniti tako, da so nekateri prispevki ostali za objavo v naslednji številki, drugi pa so skrajšani, saj smo Za nekatere dogodke, kot so Dan Gradbincev, IX. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije, XXIX. letne športne igre Gradisa, V. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije itd. morali nameniti bistveno manj prostora. Po podatkih s katerimi razpolagamo se položaj do jeseni ne bo bistveno popravil. Zato bo Gradisov vestnik obdržal sedanji koncept, kar pomeni: krajši prispevki, manj fotografij, objavljanje prispevkov, ki so neposredno vezani na Gradis, manj slikovnega gradiva, humorja, neobjav-Ijanje nagradne križanke itd. Prosimo bralce za razumevanje, naše dopisnike pa za krajše in jedrnato pisanje. Urednik i1 ^ )« VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIF Gradis Ljubljana. Iz- 1 finnii1 Ddbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, Sta«! ^aJda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora ' Kfn ®n*t°vič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija vic c' klavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-441 Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon , 422> int. 233. x Rešitev nagradne križanke iz jubilejne številke VODORAVNO: Škotska, patriot, obramba, LG, V A, Raa, pak, Ernest, s trn, Ala, Tajska, NT, etat, dota, par, Torino, Kirn, A sir, Ajas, Eskim, rapir. Mata, Oakland, žž, sv, ajda, Ren, eis, gad, Egipt, Art, Mali, kk, Mn, štor, Ain, ost, Aru, ščipalci, stranišče, Camoes, kaskader, ska, JP, Avar, o v nar, Vezuv, ra ta, Roald, Oleša. Izžrebani so bili naslednji srečni reševalci: 1. nagrada 300 din: Tine Bogataj Kovinski obrati Ljubljane Letališka 33 2. nagrada 200 din: Sonja Gračanič Nizke gradnje Maribor Lavričeva 3 3. nagrada 200 din: Meta Kobal Petrovičeva 13 Ljubljana 4. nagrada 100 din: Stanko Ščavničar GE Maribor Gosposvetska 27 5. nagrada 100 din: Barbara Starovasnik GE Maribor Gosposvetska 27 Srečnim dobitnikom čestitamo! Naše bralce in reševalce pa obveščamo, da bomo nagradno križanko do nadaljnjega prenehali objavljati, saj nam ob pomanjkanju papiija in zmanjšanem obsegu časopisa prispevki dopisnikov ostajajo v predalu, kar pa ne želimo. Takoj ko bo možnost bomo ponovno začeli objavljati tudi nagradno križanko. Za razumevanje vnaprej hvala. \_____________________________J Dolgo nam bodo ostale v spominu športne igre, katere so organizirali delavci gradbene enote Maribor. Takšne družabnosti, sproščenosti, veselja in športnih uspehov nismo imeli priliko videti že celo vrsto let. Športne igre 50 se začele že v petek 10. junija, ko so pomerili moči najboljši igralci tenisa v Gradisu. To je bil 2. teniški turnir Gradisa, na katerem je prepričljivo zmagal Janez Pogačnik iz OOP. V finalu, ki je bilo v soboto je odpravil z 6:2 in 7:5 lanskoletnega zmagovalca Črta Božiča Iz GE Maribor. Ostali športniki so tekmovali v soboto 11. junija. Vse tekme so potekale v športnem in prijateljskem vzdušju tako, da častno razsodišče ni prejelo nobene pripombe oz. pritožbe. Doseženi so bili naslednji rezultati: Kegljanje ženske: 1. Jesenice, 2. DSSS, 3. Koper, 4. Ljubljana, 5. SPO, 6. Maribor, 7. Ptuj, 8. KO Maribor, 9. NG Maribor. Kegljanje moški: 1. KO Ljubljana, 2. SPO, 3. DSSS, 4. Maribor, 5. KO Maribor, 6. Koper, 7. Ljubljana, 8. Ljubljana okolica, 9. OGP, 10. Jesenice, 1 L Železokrivnica, 12. Ravne, 13. NG Maribor, 14. Ptuj. Streljanje ženske: I. KO Maribor, 2. Ptuj, 3. Maribor, 4. NG Maribor, 5. Celje, 6. DSSS, 7. Ljubljana, 8. Koper, 9. Jesenice. Streljanje moški: L KO Maribor, 2. Ptuj, 3. Celje, 4. SPO, 5. Maribor, 6. Ljubljana, 7. PB Maribor, 8. DSSS, 9. Ljubljana okolica, 10. Koper, 11. OGP, 12. KO Ljubljana, 13. NG Maribor, 14. Železokrivnica, 15. Jesenice. Namizni tenis ženske: L NG Maribor, 2. Maribor, 3. KO Maribor, 4. DSSS. Namizni tenis moški: L PB Ljubljana, 2. KO Maribor, 3. PB Maribor, 4. NG Maribor, 5. Celje, 6. Maribor, 7. DSSS, 8. OGP, 9. SPO, KI. Koper, 11. Ljubljana okolica, 12. KO Ljubljana, 13. Ljubljana, 14. Jesenice. Šah: L Maribor, 2. Ljubljana Janez Pogačnik, zmagovalec 2. teniškega turnirja Gradisa (Foto: F. Štromajer) okolica, 3. DSSS, 4. Ljubljana, 5. KO Maribor, 6. Celje, 7 NG Maribor, 8. Koper, 9. SPO, 10. KO Ljubljana. Mali nogomet: L Ljubljana okolica, 2. Maribor, 3. KO Ljubljana, 4. SPO, 5. NG Maribor, 6. Ravne, 7. OGP, 8. PB Maribor, 9. Ptuj, 10. Ljubljana, 11. Jesenice, 12. Celje, 13. Železokrivnica, 14. PB Ljubljana, 15. DSSS, 16: KO Maribor, 17. Koper. Balinanje: L Jesenice, 2. Ljubljana, 3. OGP, 4. Maribor, 5. Ljubljana okolica, 6. KO Ljubljana, 7. Koper, 8. DSSS, 9. KO Maribor, 10. Ptuj, 11. Železokrivnica, 12. NG Maribor. Odbojka ženske: 1. PB Maribor, 2. NG Maribor, 3. Maribor, 4. DSSS, 5. Jesenice, 6. Interna barrka. Odbojka moški: 1. Jesenice, 2. SPO, 3. Ravne, 4. Maribor, 5. NG Maribor, 6. DSSS, 7. KO Maribor, 8. Ljubljana, 9, Ljubljana okolica, 10. Celje. Ribolov (izven konkurence): 1. NG Maribor, 2. KO Maribor, 3. SPO, 4. Maribor, 5. Ljubljana okolica, 6. Koper, 7. OGP, 8. Ljubljana. Končni ekipni vrstni red: 1. Maribor, 2. KO Maribor, 3. DSSS, 4. SPO, 5. Ljubljana, 6. NG Maribor, 7. Ljubljana okolica, 8. Jesenice, 9. KO Ljubljana, 10. Celje, 11. Koper, 12. OGP, 13. Ptuj, 14. PB Maribor, 15. Ravne, 16. PB Ljubljana, 17-Želzokrivnice, 18. Interna banka. Letošnjih iger se niso udeležili športniki iz LIO Škofja Loka, veliko število prijavljenih ekip pa ni prišlo na tekmovanje, kar je motilo potek tekmovanja, škodovalo pomenu Gradisovih športnih iger in otežko-čalo delo organizatorjem. Takšnih športnih iger kot so bile v Mariboru si želimo tudi v bodoče, neglede na to ali gre za letne ali zimske igre. Upamo, da bodo tudi jubilejne XXX. letne športne igre Gradisa tako dobro organizirane kot letošnje. Cveto Pavlin XXXII. letne športne igre gradbincev Večja odzivnost le v nekaterih panogah Prvo mesto za moško namiznoteniško ekipo — V skupnem Gradis na tretjem mestu Da ima šport med gradbinci tradicijo ne govorijo samo zaporedne številke tako letnih kot zimskih iger, ampak tudi število udeležencev na njih. Enoletna prekinitev organizirane aktivnosri in merjenja moči med gradbinci niso pustila daljnosežnih posledic, saj število aktivnih udeležencev ponovno narašča. Tudi pridobivanje organizatorjev za posamezno panogo ni Vvč tako neups-šeno, saj je bilo organizatorjev dovolj oz. ima komisija za šport in re--kreacijo pri RO SGDS že nekaj predlogov za organizatorje v prihodnjem letu. V letnih športih se gradbinci pomerijo med seboj v sedmi h panogah. ŠAH Organizacijo tekmovanja je prevzel Gradbinec iz Kranja. Udeležilo se ga je 18 ekip, vrstni red po končanem tekmovanju pa je bil naslednji: L Ingrad, 2. Konstruktor in 3. Gradis KEGLJANJE Druga panoga je zaradi velikega števila prijav organizirana v dveh delih. Organizatorje bil Stavbeni k iz Kopra, tekmovanje pa je bilo na novem kegljišču v Strunjanu. Tu je že bilo nekaj presenečenj, saj je ekipa organizatorjev ugnala vse »kegljaške« ekipe. Vrstni red moških ekip: L Stavbenik, 2. Cementarna Trbovlje, in 3. Obnova Celje. Pri dekletih so kegljavke Ingrada opravičile vlogo favorita. Tako je bil vrstni red: L Ingrad, 2. Stavbenik in 3. Pionir. Naši se tokrat niso posebej izkazali, saj so moški zasedli 8. dekleta pa celo 9. mesto! Dolenc, Janez Pogačnik, JalU Kohne in Matija Krnc. Dekleta so ob borbeni igr' ZM služeno osvojila drugo mesto ekipo Ingrada. ODBOJKA Tekmovanje v odbojki je organiziral Pionir v Novem mestu. Večjih presenečenj ni bilo, tako da so zmagovalci ostali isti kot pretekla leta. Pri moških je bil tako vrstni red: L Salonit, 2. Pionir, 3. Ingrad, pri dekletih pa L Ingrad, 2. Pionir in 3. Stavbar. Gradis je tokrat osvojil 6. mesto pri moških in 5. mesto pri ženskah. BALINANJE Tudi za ualinanje je vse več zanimanja, zato je organizator SGP Konstruktor iz Maribora težko izvedel tekmovanje v enem dnevu. Seveda so imele primorske ekipe največ uspeha, saj so bile na koncu kar tri med prvo četverico. Najboljši so si takole razdelili mesta: L Kraški zidar, 2. Izolirka, 3. Primorje. Naši so bili tokrat 9. NAMIZNI TENIS Panogo, v kateri smo zadnjih deset let dosegali največje uspehe smo ponovno organizirali mi. Tudi tokrat nas tako moška kot ženska ekipa nista izneverili. Moški so po sijajnih zmagah v predtekmovanju v finalni skupini opravili tudi z najhujšimi konkurenti in zaslužno osvojili prvo mesto. Za edino Gradisovo zmagovito ekipo na letnih Š1G so nastopili: Primož Grintal, Drago STRELJANJE , Čeprav je bila udeležba na stre^ skem tekmovanju precej okrnjen ' so bili rezultati dobri. Naši strelci t krat niso bili tako natančni in so z' sedli 3. mesto za ekipama Kogi"a ‘ in Stavbarja. Tudi strelkam ni ^ najbolje in so dosegle šele 6. rez tat. Zmagale so tekmovalke Pi°nirJ. pred IBE Ljubljana in Saloni10, Tekmovanje je dobro -organizi SGP Kograd iz Dravograda. MALI NOGOMET , Za panogo, za katero je še ve , največ zanimanja, je organi" '. SGD Beton v Trbovljah. Ždi zat.. številnih ekipni možno izdelati0 ^ šega tekmovalnega sistema, tako'j poleg znanja v veliki meri odloča športna sreča. Le-ta našim nog0 tašem tokrat ni bila preveč n.a njena, saj so izgubili že v prvem K in ob koncu pristali na 18. mes ^ Največ uspeha so imeli domačin'- ^ so bili nogometaši Gradbinca ' Cementarne Trbovlje. Skupno je na letošnjih 32- e v. športnih igrah sodelovalo 49 de ^ nih organizacij s 235 ekipam ., 1500 sodelujočimi. Po priča ko vi' so prvo mesto dosegle ekipe me ,|j da, medtem ko smo mi prnP0^,.-drugo mesto ekipam Pionirja ,,, trto mesto so dosegli športniki struktorja in 5. SCT.