Za več življenja, rečiški Srečno
in spodbudni Monting str. 12-19
Zaupate nam že 68 let
(ŠK7D ftltalDO
Št. 49 / Leto 68 / Celje, 7. november 2013 / Cena 2,50 EUR
Po nesreči v celjski cinkarni ...
Življenje se - razen za tri poškodovane delavce - vrača v normalne tirnice, ostajajo pa številna vprašanja. Na nekatera ponujamo odgovore. str. 2-3
Milijonarji tudi na Celjskem str.
Bojevnika Laha ne zanima gladiatorstvo
str. 22
Vino iz Mozirja?
str. 33
PREBOLD
f ■
Najemnik doma starejših v stečaj str. 7
NAZARJE
Nove tegobe zdravstvenega doma
str. 6
t/jll/itt

ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
03 620 97 60
0b nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
AKCIJA
Za knjigo
str. 35
praznuje
WA
Vopi prisega na les
str. 10-11
ROGAŠKA SLATINA-
Zelena luč za
vodovodni projekt str. 5
V »zlomljenem plesu« Po sledeh malteških S°d°bna_ umetnost se na svetovni vrh str. 40 vitezov str. 36	predstavi str. 44-45
2
AKTUALNO
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Gašenje ali preprečevanje
V mojem bloku so gasilni aparati zaklenjeni v majhnih prostorih v vsakem nadstropju, kjer smo stanovalci nekoč lahko v poseben jašek stresali smeti. Ker so se jaški pogosto zamašili in zasmra-jali cel blok, so jih zaprli, prostor pa zaklenili in celo odstranili kljuke. No, v njih so menda varno spravljeni gasilni aparati... Nekoč so bili resda lepo razvrščeni ob stopnišču, a so se nepridipravi nad njimi izživljali in jih praznili. Tako jih že takrat ne bi mogli uporabiti, če bi jih potrebovali, danes pa prav tako ne, saj dvomim, da vsi vedo, kje je ključ tiste shrambe. Če pa bi jo komu že uspelo odpreti, dvomim, da bi znal aparat sploh uporabiti. Priznam, da ga sama ne bi znala. Menda so novejši modeli enostavni za uporabo, ampak ko te zagrabi panika, je vprašanje, česa se sploh spomniš. Verjetno je posebna odeja za gašenje še najbolj zanesljiv pripomoček, sploh če si raztresena gospodinja, ki se med kuhanjem rada odpravi do računalnika ali se zatopi v napet roman. Če se konča samo z zažganim kosilom, je to še najmanjše zlo. Posledice so namreč lahko hude.
Te dni se s težo delovne nesreče in z njenimi hudimi posledicami soočajo zaposleni, ki so v eksploziji v proizvodnji titanovega dioksida celjske cinkarne dobili opekline. Proizvodnja, ki je zaznamovala Celje in Celjane, je tokrat zahtevala davek tudi med delavci. Delovne nesreče se dogajajo povsod in vsega se v delovnem procesu ne da predvideti. Pri vseh takšnih nesrečah pa je pomembno, da v podjetjih naredijo vse, da do njih ne bi prišlo. In to kljub časom, ki so nenaklonjeni vlaganjem v boljše in varnejše delovne pogoje ter v zaščito zaposlenih. In tudi vseh tistih, ki živijo okrog tovarn, ki na različne načine vplivajo na njihova življenja. Težka industrija, s katero Celje živi že več kot stoletje, je meščanom prinesla tako blagostanje kot gorje. Nekatere tovarne so propadle, bremena onesnaženega okolja pa bodo morali nositi še naši otroci, saj problemi ekologije v preteklosti niso bili pomembni. O tem, ali jim vsaj danes v podjetjih posvečajo dovolj pozornosti in jih skrbi za zdravje ljudi, pa so mnenja deljena. Običajno jih k temu prisilijo različni evropski predpisi, sicer bi se verjetno marsikje najraje zgledovali po Kitajski, kamor se zadnje čase seli veliko problematične proizvodnje. Če boste zaposlene vprašali, ali imajo raje zelen travnik ali službo, bo odgovor jasen. Jasno pa je tudi, da je v življenju treba sklepati kompromise in da umazana industrija in neokrnjena narava ne gresta skupaj. Lahko pa se vselej poišče rešitev, ki v največji meri varuje zdravje ljudi - tistih znotraj tovarniške ograje kot zunaj nje. Če seveda niso v prvem planu le dobički...
Sicer pa na načelni ravni večinoma vsi vemo, kaj je prav in kaj ne, v praksi pa se zalomi. Vemo, kako moramo ravnati, ko sedemo v avto, a vendar velikokrat na vse to pozabimo. Spijemo kozarček ali dva, ker to pač ne more škoditi. Med vožnjo pošljemo kakšen SMS, zdivjamo skoraj skozi rdečo luč na semaforju, še malo izsilimo na križišču, prehitimo čez polno črto počasneža, ki vozi po pravilih, in že smo varno doma. Pa bo tako tudi naslednje dni?
Število letošnjih nesreč se je sicer nekoliko zmanjšalo glede na lani in tudi tistih, ki jih povzročijo pijani udeleženci, je manj. A vendar jih je bilo v devetih mesecih v Sloveniji slednjih več kot tisoč, kar je še vedno preveč.
Pred časom je sin opravil tečaj varne vožnje in če se je nanj odpravil slabe volje in brez pravega zanimanja, se je vrnil s povsem drugačnim mišljenjem. Niso ga prepričala predavanja o tem, kako nevaren je alkohol in kako ni dobro telefonirati med vožnjo - vse to zna že na pamet. Bolj pomembna je bila vrsta praktičnih vaj, ki bi si jih želel še več, in ki so mu dale misliti: da je dolžina zavorne poti na različnih podlagah povsem drugačna, kot je bil prepričan, da te simulacija z očali za vinjenost res prepriča, da v takšnem stanju nisi sposoben sesti za volan... Če so s temi tečaji dosegli namen in podobno prizemljili še koga od mladih, ki so prepričani, da obvladajo vse, smo lahko kvečjemu veseli in navijamo za to, da tečaji ostanejo. Pa čeprav strošek zanje ni zanemarljiv. Sicer pa, ali se sploh da primerjati dobrih sto evrov z nepoškodovanim mladim voznikom?
Pred martinovim, »slovenskim paznikom«, bi bilo dobro razmišljati o teh stvareh, pa čeprav se zdijo še tako »zlajnane«. Ko nas prizadenejo in jih šele v resnici globoko razumemo, je običajno žal prepozno.
Notranjost stolpa, kjer je prišlo do eksplozije. Na levi strani zgoraj se na cevi vidijo poškodbe, pod njo pa tudi razsuta ruda. (Foto: arhiv CC)
Uradno: kriminalistična preiskava še ni končana
Kot so v soboto zjutraj sporočili iz celjske policijske uprave, se je nesreča v cinkarni zgodila v petek, nekaj minut pred 17. uro, in sicer v obratu, kjer proizvajajo titanov dioksid. Gre za tako imenovani proces razklapljanja in raztapljanja titanove rude v razklopnem stolpu, visokem približno 12 metrov.
»Postopek, ki poteka v treh fazah, je avtomatiziran. Zaposleni, ki so postopke nadzirali v nadzorni sobi obrata, so opazili, da
kemijski proces v stolpu ni potekal kot običajno, zato so odprli odprtino na pokrovu stolpa. Pri tem je prišlo do eksplozije,« so navedli v izjavi za javnost. Vroča para je poškodovala dva delavca, enega pa je najverjetneje poškodoval del trdne snovi, ki je ob eksploziji priletel iz stolpa. Gre za 30-letnega delavca iz območja Šentjurja, 61-letnega delavca iz območja Rogaške Slatine in 40-letnika iz Štor. Kriminalisti s preiskavo še niso končali, saj čakajo še na ugotovitve delovnih inšpektorjev.
Neuradno: s hudimi opeklinami delavec iz Štor
Med poškodovanimi delavci je najhujše poškodbe dobil 40-letnik, sicer doma na območju Štor. Utrpel je namreč zelo hude opekline. Po neuradnih podatkih naj bi imel kar 70-odstotne opekline po celem telesu.
Vsi trije delavci naj bi bili v trenutkih po nesreči prisebni, 40-letnik pa naj bi kmalu padel v nezavest zaradi izjemnih
bolečin. Zaradi opeklin naj bi ga več ur morali po telesu polivati z vodo, prepeljali so ga v ljubljanski klinični center, kjer bo na zdravljenju moral ostati dlje časa. Zaradi bolečin naj bi ga tudi umetno uspavali. Eden od preostalih poškodovancev se po naših informacijah še vedno zdravi v celjski bolnišnici, drugi pa je že v domači oskrbi.
Kamenje oziroma ruda, ki se je ob eksploziji vsula iz stolpa. (Foto: arhiv CC)
ČETRTEK PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK
Inšpekcija:
zahtevnost
primera
Zaradi zahtevnosti primera, tako pravi glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček, je nemogoče podajati kakršnekoli ali pa delne zaključke.
Poleg pregleda vse dokumentacije bodo morali inšpektorji opraviti tudi razgovore tako z vodstvom cinkarne kot s poškodovanimi delavci. Predvsem slednje bo verjetno trajalo dlje časa glede na njihovo okrevanje. »Vsekakor mora delodajalec dosledno upoštevati navodila, ki jih ima pripravljena v ta namen, in sicer tako glede tehnološkega postopka kakor tudi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Naloga delodajalca je, da optimizira proizvodne postopke in procese na ta način, da sta zagotovljena varnost in zdravje delavcev, ostalih oseb ter zaščita premoženja,« še dodaja Trčkova. »Prav tako bo treba počakati na mnenje organa za ugotavljanje skladnosti, ki se aktivno vključi v raziskavo razlogov za nastalo eksplozijo.«
SIMONA ŠOLINIČ
AKTUALNO
3
Vroča para in kamenje poškodovala delavce
Zaposleni so ravnali po predvidenih postopkih, pravi tehnična direktorica cinkarne Nikolaja Podgoršek -
Selič
Do vpliva na okolje ni prišlo, poudarjajo v cinkarni, saj je bil postopek v stolpu pred eksplozijo v fazi mirovanja. Agencija RS za okolje na merilnih mestih v Celju meri koncentracije dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, delcev PM10 in ozona. Kot je dejala vodja sektorja za kakovost zraka Tanja Koleša, v času nesreče nobena od koncentracij ni bila povišana.
V začetku tedna so v Cinkarni Celje odstranjevali posledice petkove delovne nesreče v obratu proizvodnje titanovega dioksida (TiO2), v kateri so se poškodovali trije delavci, od tega eden zelo hudo. »Globoko obžalujemo, da je do tega prišlo, to smo njihovim sorodnikom tudi povedali in se zavezali, da jim bomo pomagali. Dokler bo ta uprava, bomo besedo tudi držali,« je dejala tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek - Selič. Inšpekcijske službe so bile v torek še vedno v tovarni in njihove ugotovitve še niso znane. Vodstvo pa želi medtem čim prej usposobiti za delovanje ostala dva razklo-pna stolpa, ki v nesreči nista bila poškodovana.
Proizvodnja je namreč zmanjšana za polovico, dnevno škodo zaradi izpada ocenjujejo na 50 do 60 tisoč evrov. »Kolikšna bo škoda na opremi, še ni znano, to bo pokazal notranji pregled
poškodovanega stolpa,« pravi Podgoršek - Seličeva.
Nesreča se je zgodila med prazniki. Ali to pomeni, da je bila takrat na delovnem mestu manjša ekipa ljudi, morda ne tako usposobljena?
Pri nas je delo 24 ur na dan, in sicer vse dni v letu. Zato imamo štiriizmensko delo, izmene vselej sestavljajo ekipe, kot jih delo zahteva: operaterje, ki nadzirajo potek procesa in sprožajo postopke, izmenovodje, ki nadzirajo in organizirajo delo, ter pomožne delavce, ki poskrbijo za potrebno vzorčenje. Takšna je bila tudi tokratna sestava in nikakor ni šlo za zmanjšan nadzor.
Zakaj so se delavci sami povzpeli v stolp, če ima tovarna svoje posebne ekipe za posredovanje in reševanje?
Pred nesrečo je bil to normalen ogled stolpa. Preko nadzornega sistema izme-novodja dobiva določene
Nikolaja Podgoršek - Selič
informacije, včasih pa je treba stvari preveriti v samem procesu. Šlo je za fazo razklopa titanove rude, ki ni tekla v redu. Tej fazi rečemo mirovanje, saj masa po reakciji zori in čaka na naslednjo operacijo. Ta del procesa ne predstavlja nobene nevarnosti. Prepričana sem, da sta tako razmišljala tudi delavca: eden je bil
mlajši po stažu, drugi je bil izmenovodja in njegov mentor. Pri nas se namreč ljudje kar dolgo priučujejo, da bi obvladali postopke. Ko sta v stolpu pogledala posode z rudo, se ni še nič zgodilo. Trenutek kasneje, ko sta bila že na poti nazaj, je prišlo do eksplozije.
Kako so potem stekli postopki?
Šele ko je prišlo do nesreče, smo delovali v skladu z navodili v takšnih primerih. Obveščanje je bilo brezhibno. Poklicni gasilci so pomagali ponesrečencem do prihoda prve pomoči. Prišli so policisti, ki so obvestili kriminaliste. Ker ni bilo emisij, nismo klicali inšpekcije za okolje. Šlo je za razsutje kamenja oziroma rude. Ker so v posodo delavci prej izmenično dovajali zrak in paro, kar je predpisan postopek v takšnem primeru, je para, segreta na 135 stopinj, ob eksploziji puhnila v delavca in ju opekla. Ob tem se je vsulo
še vroče kamenje, ki je poškodovalo še tretjega delavca, ki je na tleh čistil peskolov na sosednjem sklopu.
Tehnološke napake torej vedno odpravljajo delavci sami?
Nihče ni bolj usposobljen za obvladovanje teh napak kot delavci, ki s tem vsak dan živijo. Ko proces uvajamo, jih učimo, preučimo vse izredne dogodke, ki si jih lahko zamislimo in kako se mora delavec odzvati. Vse to zapišemo v navodila, vsak, ki se zaposli, jih mora natančno poznati in to dokazati z izpitom pred komisijo. Šele nato lahko dobi status samostojnega operaterja.
Se spominjate kakšnega podobnega primera nesreče s tako tragičnim izidom?
Letos smo imeli 20 poškodb pri delu. To je izjemno nizka številka, v povprečju imamo tri poškodovane na sto zaposlenih, v podobnih industrijah je takšnih pet, šest ali celo sedem. V zadnjih letih število nesreč v cinkarni pada. Težje nesreče so bile doslej kakšni zlomi, urezi, politje ... V podjetju sem več kot 27 let in iz začetka kariere se spominjam, da se je sodelavec ponesrečil s kislino, in to je najhujša nesreča, ki jo pomnim.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA (arhiv NT)
Zveplova kislina, ki se uporablja pri pridobivanju titanovega dioksida, je zelo nevarna, razlaga mag. Tomaž Ogrin: »Še posebej v vročem stanju. Vse organske snovi počrni, torej jih spravi do stanja oglja. Če bi prišel človek v stik z vročo žve-plovo kislino, bi dobil kislinske opekline in opekline zaradi visoke temperature.«
Titanov dioksid je sicer danes praktično nepogrešljiv v pigmentni industriji, uporabljajo ga za barvanje plastike, kot so plastična okna, najdemo ga tudi v kozmetični industriji. Kot poudarja dr. Maček, je titanov dioksid zelo primeren za pigmente, ker praktično ne spremeni barve in je netoksičen.
Pogleda na nesrečo
Nič bolj nevarna kot katera druga industrija
Strokovnjaki se strinjajo, da postopek pridobivanja titanovega dioksida ni nič bolj nevaren kot drugi procesi v kemični industriji. Previdnost pa je seveda nujna. Kljub temu se nekateri sprašujejo, kako se je lahko v dobi vrhunske tehnologije zgodila tako huda nesreča.
Dolgoletni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Lju-
bljani dr. Jadran Maček, ki
pozna procese v Cinkarni Celje, razlaga, da se je nesreča najbrž zgodila v fazi mirovanja raztopine po fazi razklo-pa, kjer uporabljajo žveplovo kislino. »Kislina je nevarna in če pride do njenega uhajanja iz procesa, so razmere nevarne. Ampak to velja za vso kemijsko industrijo. Treba je predvideti in preprečiti te izpuste. Vendar naj bi po ne-
katerih navedbah v cinkarni prišlo do izpusta vodne pare, ki je poškodovala delavca. Pravi odgovor bo dala šele podrobna analiza nezgode,« je pojasnil Maček.
Vse ni predvidljivo
Pri pridobivanju titanovega dioksida so najvišje temperature do 1000 stopinj Celzija. Ta temperatura tudi ni nič posebnega, razlaga dr. Ma-
ček: »Poznamo tehnološke procese, kjer so temperature tudi do 2.500 stopinj Celzija in več. Vse, kar je pri tem pomembno, je, da ne prideš v stik z vročimi deli naprave ali izdelkom, segretim na to temperaturo.« Na vprašanje, koliko je v teh primerih nujno dobro znanje, Maček pravi, da tako kot v vseh industrijah: »Proces morate obvladati, da ga lahko usmerjate v želeni smeri, tako glede kakovosti izdelkov kot tudi poteka procesa in njegove varnosti. Tveganje pri industrijskih procesih vedno obstaja. Lahko se ga da zmanjšati s tem, da so ljudje bolj izobraženi in bolje poznajo sam proces.
Lahko pa nastopijo neke izredne situacije, ki jih tudi s šolanjem nisi predvidel. To je tisto tveganje, ki ga ima taka industrija. Se da vsako stvar predvideti? Težko.«
Zatajili senzorji?
Kemijski tehnolog, mag. Tomaž Ogrin, ki je bil zaposlen v elektro-kemijski industriji, danes pa dela na Inštitutu Jožefa Stefana, je bolj skeptičen glede nesreče: »Najverjetneje se je nesreča zgodila v tistem delu, kjer se ruda razklaplja z žveplovo kislino. Za mene kot tehnologa je to nerazumljivo. Ne morem razumeti, da je šel nekdo odpirat stolp, kjer je več kot 200 stopinj in 98-
odstotna žveplova kislina. Po mojem bi morali na vse napake opozoriti senzorji. Če je kaj narobe, je treba takoj vse ustaviti. Ampak podrobnosti ne poznamo, ker tega niso objavili v medijih.«
Ogrin pravi, da bi moral biti v takem primeru intervencije delavec tudi dobro zaščiten, torej da bi moral imeti kombinezon, ki zdrži pljusk vroče kisline, zaščiteno glavo, obraz, rokavice, tudi čevlji bi morali biti taki, da zdržijo kislino. »Pričakujem, da ni šel tja skoraj golorok, če je že šel. Če je imel še kombinezon, potem do tega sploh ne bi smelo priti,« še pravi Ogrin.
ŠPELA KURALT
In gospodarski vidik?
Cinkarna Celje je edino podjetje v Sloveniji, ki izdeluje titanov dioksid. Njena proizvodnja predstavlja približno odstotek svetovne proizvodnje, ki znaša že okrog 5,2 milijona ton. Po napovedih nekaterih analitikov naj bi v prihodnjih letih povpraševanje po titanovem dioksidu naraslo na približno 7 milijonov ton. Medtem ko so v zadnjih letih v Evropi zaprli nekaj manjših tovarn, na Kitajskem kot gobe po dežju rastejo nove.
Lani, ko razmere na sve- no, kar 86 odstotkov prihod-
tovnem trgu niso bile najboljše, je cinkarna s prodajo titanovega dioksida zaslužila 125 milijonov evrov, kar predstavlja 72 odstotkov vseh njenih prihodkov. Veči-
kov, so ustvarili z izvozom, v katerem prodaja titanovega dioksida zavzema 80 odstotkov. Njihov najpomembnejši izvozni trg je Nemčija, kamor so lani prodali pribli-
žno 14 tisoč ton titanovega dioksida. Poleg nemškega so njihovi ključni trgi še italijanski, nizozemski, francoski in turški, prodajo zadnje čase povečujejo tudi v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Sicer pa cinkarna svoj titanov dioksid prodaja po skoraj vsem svetu.
Čeprav se letos svetovna poraba titanovega dioksida povečuje, so v cinkarni zaradi bistveno nižjih povprečnih cen v prvem pol-
letju s prodajo titanovega dioksida ustvarili 64 milijonov evrov prihodka, kar je za pet milijonov manj kot v enakem lanskem obdobju. Kljub temu delež prihodkov, ustvarjenih s prodajo titanovega dioksida, v celotnih prihodkih še naprej ostaja pri 72 odstotkih. Za primerjavo: leta 2003 je bil ta delež 61 odstotkov.
Cinkarna je bila pri prodaji titanovega dioksida doslej najbolj uspešna leta 2011, ko je zaradi izjemnega porasta cen s prodajo zaslužila kar 131 milijonov evrov.
JANJA INTIHAR
Titanov dioksid pridobivajo po mokrem postopku z razklopom mineralnih surovin z žveplovo (VI) kislino. Titan, ki je prisoten v rudi, najpogosteje gre za ilmenit ali titanovo žlindro, lužijo z zelo koncentrirano žveplovo kislino. Titan in še nekateri drugi elementi preidejo v raztopino, neraztopljene pa ostanejo nekatere nečistoče. Z nadaljnjimi postopki iz take raztopine ponovno ločijo titan tako, da dodajo vodo, raztopino segrevajo z vodno paro in dodajo kristalizacijska jedra. Iz raztopine izpade hidratirani titanov dioksid, ki ga po pranju in filtraciji v rotacijski peči segrevajo do tisoč stopinj Celzija. Titanov dioksid po ohlajanju še zmeljejo. Poskrbijo tudi za odpadno žveplovo kislino, da ne vpliva negativno na okolje, večinoma z nevtralizacijo kisline z apnencem in apnom.
4
GOSPODARSTVO
Milijonarji tudi na Celjskem
Novinec iz Zreč
V reviji Manager so včeraj objavili novo lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Med prvimi petimi je letos novinec Zoltan Varga, ki je študiral v Ameriki in se prebil med vodilne mene-džerje v petem največjem svetovnem hedge skladu Och-Ziff Capital Management, kjer je odgovoren za azijske trge.
39-letni Zrečan ima v lasti nekaj več kot 13 milijonov delnic tega sklada, ki jih je prejel doslej kot del plačila za svoje delo; konec septembra so bile vredne 110,1 milijona evrov, s čimer je peti najbogatejši Slovenec. Najbogatejši Slovenec je le-
tos že tretjič Sandi Češko, vrednost njegovega okoli 60-odstotnega deleža v Studiu Moderna revija ocenjuje na 460,4 milijona evrov, kar je 12 odstotkov več kot lani. Na drugem mestu med bogatimi sta zakonca Albin in Tatjana Doberšek, ki sta svoje premoženje ustvarila v Nemčiji, Joc Pečečnik, večinski lastnik v skupini Elektronček, pa je na 3. mestu.
Zanimivo je, da je največ slovenskih multimilijonarjev iz osrednjeslovenske in savinjske regije. Med deseterico s Celjskega najdemo še ime Mirka Tuša, ki je letos, potem ko je kar nekaj časa kraljeval na prvem mestu, zdrsnil še za
Skupna vrednost premoženja 100 najbogatejših Slovencev je lani dosegla 3,3 milijarde evrov, kar je dobrih 14 odstotkov več kot lani, a še vedno za 17 odstotkov manj kot v predkriznem letu 2008.
eno stopničko, na 8. mesto. Vendar pa se vrednost njegovega premoženja lani ni več znižala, ocenjeno je na 73,7 milijona evrov. Skoraj polovico Tuševega premoženja - več kot 35 milijonov evrov - si je že ustvarila družina Jager. Naslednja imena s Celjskega so Franc Riemer iz Slovenskih Konjic z 29 milijoni, Bogomir Strašek iz KLS Ljubno s slabimi 25, Roman Grah in Romanca Hoic iz konjiškega SG Automative s slabimi 20 ter Janko Turnšek z nekaj manj kot 19 milijoni evrov, ki naj bi jih pridobil s prodajo celjskega Elektra Turnšek. Na lestvici 49. mesto zaseda žalsko podjetje Zagožen, ki ga zastopata Miran in Zdravko Zagožen z nekaj več kot 18, točno na polovici lestvice pa je ime Sava Grilja iz konjiškega Konus Konexa, ki ima nekaj manj kot 18 milijonov evrov premoženja.
Med »celjska imena« sodi Martin Darko Klarič z družbo Media Publikum, ki jo vrednotijo na nekaj več kot 17
milijonov, sledi mu večinski lastnik Celjskih mesnin Izidor Krivec s 15,8 ter družina Albreht, katere premoženje v Zlatarni Celje vrednotijo na več kot 14 milijonov evrov. Med milijonarji je še Anton Ofentavšek iz Tepanja (13 milijonov), nekaj sto tisoč evrov manj so prisodili Maji Gerčer iz laškega podjetja AGM Nemec in Urošu Mer-cu iz Bisola, ki jima je z 12,2 milijona evrov vrednim premoženjem tik za petami Iztok Špan iz podjetja Tajfun. Lestvico najbogatejših Slovencev zaokrožujejo Velenj-čani (mimogrede, Tomaža Ročnika, ki je bil nekdaj v samem vrhu slovenskih bogatašev, ni več na seznamu): družina Forštner ter Igor in Tanja Skaza iz podjetja Plastika Skaza. V obeh družbah naj bi ustvarili nekaj manj kot 12 milijonov evrov.
URŠKA SELIŠNIK
Med bogataši s Celjskega je manj tistih, ki so podjetja kupili, prevladujejo namreč ljudje, ki so sami postavili trgovsko ali proizvodno podjetje.
NA KRATKO
Že drugi rebalans
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je dobila že drugi popravek letošnjega proračuna. Tokratni je bil potreben predvsem zaradi zagotovitve dodatnega denarja dvema gasilskima društvoma.
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarje pri Jelšah je občina z rebalansom proračuna namenila 15 tisoč evrov, ki jih potrebuje za servis gasilske lestve, edine v občini. Dodatnih 20 tisoč evrov je zagotovila Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sladka Gora za nakup gasilskega orodnega vozila. To vsoto bo odštela od denarja, namenjenega društvu v proračunu za prihodnje leto. V proračunu pa ni več dobrih 240 tisoč evrov vrednega projekta postavitve zbirke kipov iz kapelic Kalvarije svetega Roka. Rezultati razpisa, na katerem občina kandidira za finančno pomoč, namreč še niso znani, tudi če bo občina uspešna, pa denarja letos gotovo še ne bo dobila. Projekt bo tako prostor našel v proračunu za prihodnje leto.
AD
Rekorden proračun
ROGAŠKA SLATINA - Občinski svetniki so opravili prvo obravnavo predloga občinskega proračuna za prihodnje leto. Večjih vsebinskih pripomb niso imeli, proračun pa bo, preden bo sprejet, do 18. novembra še v javni obravnavi.
Proračun je rekorden, vreden malo več kot 15 milijonov evrov in zelo razvojno naravnan. Več kot devet milijonov evrov je namreč namenjenih naložbam. Devet projektov bo sofinancirala Evropska unija, župan mag. Branko Kidrič med njimi izpostavlja gradnjo parkirne hiše pri avtobusni postaji v Rogaški Slatini, projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle, obnovo cest na meji z občinama Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah ter energetsko obnovo I. in II. osnovne šole. V predlogu proračuna je še deset projektov, vrednih od 40 do 260 tisoč evrov, ki naj bi jih občina zagotovila z lastnim denarjem. Več denarja kot letos je namenjenega zimski službi, štipendijam, subvencioniranju novih zaposlitev, investicijskemu vzdrževanju športnih objektov, mladinskim projektom in cestno-prometni varnosti.
AD
Osveženo Gorenje
Po strateških odločitvah naprej
Nadzorni svet Gorenja je sprejel osvežen strateški načrt velenjske družbe od leta 2014 do 2018. V Gorenju so se za osvežitev strategije odločili, saj so v preteklem letu in pol končali proces strateških selitev proizvodnje, sklenili strateško partnerstvo s korporacijo Panasonic, odprodali proizvodnjo pohištva in reorganizirali ter optimizirali prodajno strukturo.
Osvežena strategija, v kateri so predvideli različne scenarije, je tudi odgovor na razmere na tržiščih, ki ostajajo zahtevne. Eden ključnih ciljev ostaja zniževanje zadolženosti. Tudi v prihodnje naj bi Gorenje večino prihodkov ustvarilo v Evropi, hkrati pa bo krepilo prodajo na izbranih neevropskih trgih s ciljem, da prihodke, ustvarjene izven Evrope, skoraj podvoji na približno 170 milijonov evrov v letu 2018. Seveda pričakujejo, da bodo na večini ključnih tržišč povečali tržne deleže.
Izvajanje strategije bo Gorenje podprlo s ključnimi projekti, med katerimi so poleg širitve prodaje izven
Evrope še nadaljnji razvoj strateškega partnerstva s Panasonicom, zmanjševanje kompleksnosti na vseh ravneh, optimizacija upravljanja dobavne verige in krepitev razvojnih aktivnosti ter upravljanja inovacij. Med aktivnostmi napovedujejo še povečanje prodaje izdelkov znamk v visokem cenovnem razredu. Sicer je Gorenje v dobrem letu in pol premeščalo proizvodnjo z različnih lokacij, med drugim je preselilo proizvodnjo pomivalnih strojev s Švedske v Velenje, kjer se je redna proizvodnja že začela. komentiral predsednik uprave Franjo Bobinac, je podjetje v preteklih desetih letih izvedlo nekatere pomembne korake, ki so pripomogli k razvoju poslovanja. Z uspešnim prestrukturiranjem proizvodnje in drugimi aktivnostmi v teku ter z osveženo strategijo bodo tudi v prihodnje usmerjeni v graditev dolgoročne rasti in konkurenčne sposobnosti Skupine Gorenje, so še zapisali v Gorenjevem sporočilu za javnost.
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (TimE)
Predsednik uprave Franjo Bobinac: »Med drugim smo internacionali-zirali proizvodnjo, izvedli tri prevzeme v panogi, povečali prodajo na največjih evropskih trgih, v Nemčiji in Rusiji, vstopili na nekatera nova tržišča ter okrepili prodajo pod lastnimi blagovnimi znamkami. Leto, ki se zaključuje, je zaradi selitev proizvodnje in nekaterih izrednih zunanjih dejavnikov še posebej na udaru.«
Pripravljajo načrte za
pivnico
LAŠKO - Predstavniki občine, Pivovarne Laško in Ther-mane Laško so se dogovorili, da bodo vendarle skušali oživiti spodnjo etažo hotela Savinja. Zaenkrat bodo pripravili le idejni projekt oživitve, ki si jo sicer vsi želijo čim prej.
Ko se je občina odločila za nakup hotela od pivovarne, je že bil podan predlog, da naj bi v spodnji etaži uredili pravo pivnico. Te zaenkrat v mestu nimajo, spodnji prostori hotela Savinja pa bi bili primerni tudi zato, ker se je prav v tej stavbi leta 1825 začelo pivovarstvo v Laškem. Pivovarna naj bi za pivnico prispevala točilne naprave in svoje eksponate, kako naj bi sodelovali Thermana in občina, pa se še dogovarjajo. Oživitev spodnje etaže si želijo vsi, saj bi Savinja s tem res postala središče dogajanja, potem ko je junija v prvem nadstropju hotela zaživel turistično informacijski center s prodajalno pridelkov s podeželja.
ŠK
Manj denarja za politične stranke
PREBOLD - Po odločitvi svetnikov bodo politične stranke že letos prejele manj denarja.
Glede na vse slabše finančno stanje v državi se v občinah trudijo, da bi kar se da zmanjšali stroške. Tako bodo v Preboldu že v tem letu manj denarja za delovanje prejele politične stranke. S sklepom o financiranju političnih strank v občini so svetniki izglasovali znižanje z dosedanjih 13 na 10 centov za vsak prejet glas na zadnjih volitvah za člane občinskega sveta mesečno. Letno bo najbolj zastopana Slovenska demokratska stranka prejela 602 evra. Liberalna demokracija Slovenije bo prejela 494 evrov, stranki DeSUS pripada 410, Socialnim demokratom pa 294 evrov. Stranka Neodvisni za Prebold je upravičena do izplačila 236 evrov, Slovenska ljudska stranka bo prejela 148 evrov in Nova Slovenija 75 evrov.
LK
Po 200 evrov pomoči
LJUBNO - Zgornjesavinjski študentski klub je objavil razpis za dodelitev denarne pomoči študentom in dijakom v socialni stiski, ki imajo stalno prebivališče v Zgornji Savinjski dolini.
V sodelovanju s Športnim društvom Lipa in ob podpori Študentske organizacije Slovenije so junija organizirali dobrodelni večer v Šmartnem ob Dreti, na katerem so zbrali tisoč evrov. Kot nepovratno denarno pomoč bodo petim prosilcem razdelili po 200 evrov. Na razpis se lahko prijavijo kandidati s statusom študenta ali dijaka s stalnim prebivališčem v občinah Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava ter izpolnjujejo pogoje razpisa. Podrobnosti so navedene na spletni strani kluba, ki ga po oktobrskem občnem zboru še naprej vodi Simon Koštrun. Razpis bo trajal do 20. novembra.
US
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
< J

Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si

Vodovodni projekt le dobil
Po dolgih pripravah občine Obsotelja in Kozjanskega le podpisale pogodbo -Stroji na terenu še ta mesec
ROGAŠKA SLATINA - Potem ko je Občina Šentjur že avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem del za gradnjo vodovodnega omrežja pod okriljem projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, je pogodbo za svoj del naložbe po nekaj zapletih prejšnji teden podpisalo še pet občin šmarske upravne enote.
Skupni projekt šestih občin je vreden skoraj 14 milijonov evrov, od česar dobrih deset milijonov prispeva Kohezijski sklad Evropske unije. Skupaj bodo obnovili več kot 60 kilometrov vodovodnih cevi, skoraj 30 kilometrov vodovoda bo zgrajenega na novo,
Največ, okoli 3,5 milijona evrov, bo projekt stal v občini Rogaška Slatina, približno pol milijona manj v občini Šmarje pri Jelšah. V občinah Podčetrtek in Šentjur je naložba ocenjena na dobra 2 milijona evrov, v občini Kozje na okoli 1,5 milijona evrov, v občini Rogatec pa na malo več kot milijon evrov. Poleg Evropske unije bo nekaj denarja prispevala tudi država, del pa občine iz lastnih proračunov.
Peticija proti davku
MOZIRJE - V ponedeljek se je začelo zbiranje podpisov za peticijo proti davku na nepremičnine. Kot so pobudniki peticije, OZS, predstavniki kmetov in občin, del civilne družbe in sLs, poudarili na javni tribuni v Mozirju, pričakujejo, da jo bo do jutri podpisalo več deset tisoč ljudi, ki bodo tako vladi poslali jasen signal, da se ne strinjajo z njenim ukrepom.
Med drugim trdijo, da zakon izpostavlja tiho nacionalizacijo slovenskega podeželja; uničuje konkurenčna slovenska gospodarstva, podjetništva, obrti in kmetijstva; ogroža mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke; odvzema finančno avtonomijo občin; vzpostavlja grobo centralizacijo Slovenije in je še eden v nizu napačnih ukrepov vlade v boju s krizo v Sloveniji. Dodajajo še, da zakon ogroža družine, saj ne upošteva, da potrebuje večja družina za življenje večji stanovanjski prostor, in da v bistvu ogroža vse državljane. Pobudniki in prvopodpisniki peticije Proti predlogu Zakona o davku na nepremičnine so v minulih dneh v različnih krajih predstavili razloge za nasprotovanje predlaganemu zakonu in zahteve ter predloge slovenski vladi.
US
Nov sijaj starinskega trga
KOZJE - V občinskem središču, kjer že drugo leto obnavljajo osrednji trg, so delo v glavnem končali. Delavci le še odpravljajo zadnje pomanjkljivosti.
Lani so na starinskem trgu položili novo kanalizacijo, telekomunikacijske in električne vode, letošnja dela so opravljali od konca julija. Promet je bil zato do konca oktobra delno oviran. Med letošnjimi deli so tlakovali pohodne in parkirne površine, trg so deloma asfaltirali, postavili so ograje in posadili drevesa. Med novostmi na obnovljenem starem trgu je pitnik za vodo, ki so ga tam v starih časih že imeli. Delo je dobilo podjetje Gradnje iz Boštanja, ki ga ni moglo nadaljevati tako kmalu, kot bi želelo. Na tržišču je namreč zmanjkalo granitnih kock, vendar je izvajalec delo vseeno končal v roku. Letošnja dela so stala okoli tristo tisoč evrov, ki so v celoti iz občinskega proračuna. Prihodnje leto bodo na trgu dodali še novo javno razsvetljavo. V Kozjem se bodo leta 2016 spominjali tisočletnice prve omembe njihovega trga, ki ga želijo imeti do takrat v urejeni podobi.	BJ
zeleno lue
zgradili bodo tudi vse potrebne pripadajoče objekte. Tako bodo več kot 32 tisoč prebivalcem Obsotelja in Kozjanskega zagotovili boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo, več kot 1.100 oseb pa bo sploh prvič dobilo možnost priključitve na javno vodovodno omrežje. Zmanjšali bodo tudi izgube vode, ki so po oceni direktorja javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina mag. Bojana Pirša trenutno več kot 36-odstotne.
Težava tudi
neusklajenost
ministrstev
Naložba je razdeljena na dva projekta. V šentjurski občini so stroji zabrneli že pred časom in doslej je zgrajenega približno tri kilometre vodovoda. Občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje, ki projekt izvajajo skupaj, pogodbe z izvajalcem, ki je bil izbran na javnem razpisu, niso mogle podpisati, ker sta bila vložena dva zahtevka za revizijo postopka. Kasneje sta ju predlagatelja sicer umaknila, a so se aktivnosti vseeno zavlekle. Država je medtem občine pozvala, naj se odpovedo evropskim
Podpis pogodbe je plod petletnega tesnega sodelovanja več občin. Nosilka projekta je šmarska občina, zato je pogodbo z direktorjem podjetja Projekt Vladimirjem Durcikom (levo) in direktorjem Gorenjske gradbene družbe Branetom Žiberno (desno) podpisal župan Jože Čakš. V ozadju so župani ostalih petih občin.
projektom, za katere pogodbe niso bile podpisane do 15. septembra, saj naj jih ne bi bilo mogoče končati še v tej finančni perspektivi.
Po večtedenskem ugibanju, ali je naložba ogrožena ali jo bo treba prestaviti na naslednja leta ali pa jo bo mogoče izvesti do konca prihodnjega
leta, je z ministrstva za kmetijstvo in okolje vendarle prišla spodbudna novica. Občinam je bilo dovoljeno, da nadaljujejo aktivnosti in tako so lahko že čez nekaj dni podpisale pogodbo.
»Stanje v državi je zelo nestabilno in to se odraža tudi pri tovrstnih projektih. Kot
problem vidim tudi neusklajenost med posameznimi ministrstvi, zlasti ministrstvoma za kmetijstvo in okolje ter za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki sta partnerja v tem projektu. Zdi se, da imata v nekaterih zadevah zelo neusklajene poglede,« je kritičen župan nosilne Ob-
čine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. Dodaja, da je s podpisom pogodbe pripravljavcem projekta z ramen padlo veliko breme, a da jih največ dela še čaka. Gorenjska gradbena družba bo začela delati še ta mesec.
ANJA DEUČMAN Foto: EGON HORVAT
NA KRATKO
Dodatna začasna parkirna mesta
CELJE - Za voznike, ki se pripeljejo v središče mesta, je od tega tedna spet na voljo približno 240 parkirnih mest za poslovno stavbo Maksimilijan ob križišču Ljubljanske ceste in Jurčičeve ulice.
Gre za nekoč javno parkirišče na zemljišču v lasti Skupine Maksimilijan, ki so ga vozniki izgubili konec novembra 2011, ko so lastniki na tem območju naročili predhodna arheološka izkopavanja zaradi načrtovane gradnje Hermanovega trga. Kot je pojasnil lastnik Skupine Maksimilijan Aleksander Jančar, začasno odprtje parkirišča nikakor ne pomeni, da bi ustavili ali vsaj začasno pospravili v predal svoj projekt Hermanov trg. Ker pa je jasno, da so potrebe po parkiranju na ožjem območju mesta velike in da pozimi ne bodo začeli graditi, so prisluhnili pobudi župana Bojana Šrota in parkirišče vrnili v sistem javnega parkiranja v knežjem mestu. Na parkirišču je nameščen parkomat, z njim pa upravlja družba ZPO Celje. Parkirišče bo voznikom na voljo najmanj do začetka prihodnje gradbene sezone, a zagotovo toliko časa, dokler na tem območju ne bodo začeli graditi stolpičev Hermanovega trga.
IS
(V ENERGETIKA CELJE
Kmalu brez banke
VRANSKO - Iz Banke Celje so sporočili, da bo njihova enota na Vranskem konec novembra prenehala poslovati. Za tovrstno potezo so se odločili na podlagi podrobne analize obsega poslovanja, ki je pokazala, da je obseg opravljenih storitev v Agenciji Vransko premajhen glede na stroške.
Občina Vransko odločitvi ostro nasprotuje. V imenu ogorčenih občanov, ki so v veliki večini komitenti Banke Celje, zahteva, da odločitev o ukinitvi ponovno pretehta. Kot so zapisali na občini, bančna enota na Vranskem neprekinjeno deluje že več kot 40 let. Vanjo ne zahajajo zgolj Vranšani, temveč v zadnjih letih tudi prebivalci Tuhinjske doline, širše okolice Trojan in občine Tabor. Dodajajo še, da se bo kvaliteta življenja za ljudi bistveno poslabšala. Gre namreč za odmaknjene zaselke, v katerih živijo starejši prebivalci, ki so nevešči uporabe sodobnih informacij sko-komunikacij skih sredstev.
ŠO
Zupančič na zatožno klop
VELENJE - Za konec meseca je na velenjskem okrajnem sodišču razpisana javna obravnava zoper direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča. Obtožni predlog ga bremeni nevestnega dela v službi.
Bolj natančna vsebina obtožnega predloga ni znana, najverjetneje pa gre za nepravilnosti, na katere so pred več kot dvema letoma opozarjali velenjski reševalci. Takrat so opozorili na nevzdržne razmere v reševalni službi, ki so se začele z reorganizacijo leta 2009. Kot so povedali reševalci, so zaradi drugačne razporeditve dela trpeli tudi bolniki. Nadzor ministrstva za zdravje leta 2010 je pokazal, da v velenjskem zdravstvenem domu niso upoštevali standardov ravni izobrazbe, da ekipa za nenujne prevoze ni delovala v skladu s standardi in da je obstajalo tveganje, da bi bila v nočnem času dežurna ambulanta prazna, skratka da je reorganizacija poslabšala delo ekipe nujne medicinske pomoči. Čeprav je bila zgodba pred dvema letoma precej vroča, reševalci so direktorja tudi ovadili, je bil Zupančič isto leto spet imenovan za direktorja zdravstvenega doma. Obtožni predlog, ki ga bo 28. novembra pripeljal na sodišče, so po direktivi vrhovnega državnega tožilstva spisali krški tožilci. Ti mu očitajo nevestno delo v službi med leti 2008 in 2011.
ŠK
En rešen problem sproža druge
V ospredje zgornjesavinjskih zdravstvenih tegob stopa prizidek v Nazarjah
Javni zavod bo najverjetneje še pol leta vodila Darja Es.
NAZARJE - Svetniki so minuli teden na izredni seji brez večjih pomislekov sprejeli odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinj-ski zdravstveni dom Nazarje in o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic. Odloka, ki sta osnova, da lahko zavod končno deluje kot pravni subjekt, so zdaj sprejeli v vseh sedmih občinah,
Prvi odlok poleg potrebnih zakonodajnih določil prenaša sedež javnega zdravstva iz Mozirja v Nazarje. To je bila več let tudi ena najbolj spornih točk zgornjesavinj-skega zdravstva, hkrati pa bo morebiti novi odlok, ki bo začel veljati po objavi v uradnem listu, le razrešil tudi tegobe glede vodenja zavoda. Javni zavod že leto (dvakrat po pol leta) kot v. d. direktorice vodi Darja Es,
sicer diplomirana medicinska sestra. Pred časom je bil še po starem odloku, ki je določal, da je direktor lahko samo zdravnik, objavljen javni razpis, na katerega pa ni bilo prijav.
Po razlagi pristojnih služb bodo zaradi neuspelega razpisa lahko zdaj, če se bodo s tem strinjali župani vseh sedmih občin, Esovi še v tretje podaljšali vršiteljstvo dolžnosti direktorice. Na ponovljen razpis, pripravljen v skladu z novim odlokom in statutom, se bodo lahko prijavili kandidati z visoko izobrazbo ustrezne smeri - če direktor ne bo iz zdravstva, bo imenovan še strokovni vodja. Tako bodo zdaj župani odločali, če lahko Esova, ki je v urejanje razmer v zgornje-savinjskem zdravstvu vložila kar nekaj energije, še pol leta vodi zavod.
Predrag projekt?
V sedmih občinah se poleg splošnih težav, predvsem pomanjkanja zdravnikov, soočajo tudi z drugimi problemi. Sedanja ureditev nujne medicinske pomoči v Mozirju namreč ne ustreza zakonodaji, zaradi česar so z ministrstva že dobili dve negativni mnenji. »V zavodu smo odpravili, kar smo lahko, vendar prostorskih težav ne moremo sami odpraviti,« je omenila Esova. Tako se v zavodu bojijo tretjega negativnega mnenja pristojnega ministrstva, ki bi pomenilo odvzem dejavnosti nujne medicinske pomoči in prenos na najbližjo enoto v Velenje. Da bi bila to za zgornjesavinjsko zdravstvo, predvsem z vidika odzivnosti, prava katastrofa, najbrž ni treba posebej razlagati.
Mozirjani so bili pripravljeni sami urediti primerne prostore, vendar se s tem v drugih občinah zaradi številnih pomislekov niso strinjali. Sedaj naj bi prizidek dozidali k nazarski zdravstveni postaji, problem pa je financiranje. Veliko pomislekov, pravzaprav je bilo tako med mozirskimi kot tudi svetniki v drugih občinah slišati kar odločen proti, pri obravnavi t. i. dokumenta identifikacije investicijskega projekta obnova in izgradnja prizidka zdravstvene postaje
Seveda je ena od ugank, s katero se srečujejo tudi v Nazarjah, predvidena, vendar precej neznana reforma zdravstva.
Nazarje. Pri tej obnovi naj bi sodelovale vse zgornjesavinj-ske občine, vendar pa svetniki trdijo, da da je predvidena obnova sedanje postaje in gradnja prizidka v vrednosti 2,3 milijona evrov predraga in prerazkošno zastavljena.
»V prizidku bi uredili prostore za službo nujne medicinske pomoči in pediatrijo, za kar trenutno ne izpolnjujemo pogojev. Problem je laboratorij ... V bistvu se nam problemi kopičijo, ker se dve desetletji ni vlagalo v stavbe, standardi pa so se spremenili. Problem je, ker smo prišli na rob v najbolj kriznih časih,« pravi Esova in dodaja, da se bo decembra srečala z županjo in župani, da se bodo dogovorili, kako naprej. »V bistvu bi radi projekt pripravili do takšne mere, da bi se lahko prihodnje leto začeli prijavljati na razpise, s čimer bi zagotovo zmanjšali strošek občin.«
URŠKA SELIŠNIK
NA KRATKO
Marjeta v novem sijaju
VITANJE - Obnova podružnične cerkve svete Marjete v Spodnjem Doliču, ki je trajala tri leta, je končana. Večina del je bilo opravljenih lani, nazadnje so obnovili še dva stranska oltarja, ki ju je včeraj blagoslovil celjski škof Stanislav Lipovšek. Pred obnovo je bila cerkev v slabem stanju, njen zvonik je bil poševen.
Pred tem so župljani poskrbeli za obnovo temeljev cerkve, novo streho, novo fasado in obnovo glavnega oltarja. Najprej so uredili status te podružnične cerkve, saj je župlja-ne motilo, ker je po nastanku celjske škofije ostala na območju mariborske nadškofije. Vse ostale cerkve v vitanjski župniji so bile namreč v novi celjski škofiji. Problem so s posredovanjem celjskega škofa rešili. Na območju občine Vitanje so se v zadnjih letih veliko posvečali obnovi cerkva, letos so prav tako celovito obnovili podružnično cerkev svetega Vida na Hudinji. Pred tem so obnovili podružnično cerkev svetega Antona v Breznu in poskrbeli za streho Marijine cerkve v središču Vitanja.
BJ
Pošta na Gomilskem bo ostala
BRASLOVČE - Pošta Slovenije išče pogodbenega partnerja za opravljanje poštnih storitev na Gomilskem, občina pa preučuje možnosti, kako poštne storitve obdržati pod streho tamkajšnjega kulturnega doma.
S Pošte Slovenije so braslovško občino obvestili, da njihova uslužbenka, ki dela v poštni poslovalnici na Gomilskem, s prihodnjim letom odhaja v pokoj, zato bodo za opravljanje poštnih storitev na tej lokaciji iskali pogodbenega partnerja. Občinski svetnik Vinko Drča je vodstvu občine že predlagal, da bi kot pogodbeni izvajalec nastopila kar občina. Župan Branimir Strojanšek te možnosti ni izključil, je pa poudaril, da bodo vsekakor morali najti še
dodatno storitev, ki bi jo izvajali vzporedno s poštnimi. Kot pravi, je za zdaj zagotovo znano le to, da bo Pošta Slovenije predvidoma maja prihodnje leto objavila javni poziv za pogodbenega partnerja in da to nikakor ne pomeni ukinitve poslovalnice, temveč kvečjemu razširitev dejavnosti in podaljšanje obratovalnega časa. Zdaj pošta na Gomilskem deluje trikrat na teden po dve uri dopoldne in dvakrat na teden po dve uri popoldne, kar prebivalcem ne zadošča, saj večina tam opravlja tudi bančne storitve.
LK
Premalo zanimanja za podjetništvo
VOJNIK - V občini, ki je uspela na evropskem mladinskem natečaju za inovativ-ne podjetniške ideje, bodo začeli 30-urne delavnice. Poleg Vojnika sodelujejo v projektu sredozemske občine Enna s Sicilije, Gharb z Malte in Chania s Krete. Gre za del širšega projekta Mladi v akciji.
Vojnik se je prijavil na natečaj lani jeseni, februarja so prejeli potrditev, nato so pripravljali dokumentacijo, junija je sledil usklajevalni sestanek vseh sodelujočih občin na Siciliji. V Vojniku so nato med drugim pripravili še program delavnic in izbrali uspešna domača podjetja, ki jih bodo spoznali udeleženci delavnic. Udeleženci morajo biti stari od 21 do 40 let. Delavnice so namenjene predvsem občanom Vojnika, ki so se uradno morali prijaviti do včeraj, do srede. Zaradi premajhnega zanimanja bodo rok podaljšali, saj so naknadno ob pomoči zavoda za zaposlovanje povabili še mlajše občane iz sosednjih občin. Uvodni sestanek udeležencev bo 13. novembra.
V delavnicah bodo med drugim spoznali, kako se ustanovi podjetje in vire financiranja ter se seznanili s področjem inovacij. Delavnice bodo vsako sredo, četrtek in petek, ob sobotah bodo obiskali tri uspešna podjetja in se seznanili z njihovim notranjim delovanjem. Udeleženci z najboljšimi podjetniškimi idejami se bodo lahko potegovali za evropsko nagrado za kreativnost in inovacije.
BJ
Novi prostori in nova delovna mesta
ŽALEC - Predsednik države Borut Pahor je odprl nove prostore Razvojnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja, kjer so z razvojem produkta @life zagotovil 36 novih delovnih mest visoko usposobljenim in izobraženim posameznikom s področij računalništva, psihologije, nutricistike, kineziologije in družboslovja.
Razvojni center je leta 2010 ustanovilo enajst konzorcij skih partnerjev z namenom tehnološkega preboja na področju informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij. V tem času so razvili široko mrežo strokovnih in znanstvenih sodelavcev. Pobudnik ustanovitve in direktor centra Janez Uplaznik je ob tej priložnosti dejal, da je aplikacija @life dokaz, da se lahko tudi v manjših krajih v Sloveniji razvijajo projekti, ki so uspešni in globalno izstopajo. Spletni portal in aplikacijo, ki sta namenjena krepitvi zdravja, so prvič predstavili pred letom, zdaj pa so ju razširili in nadgradili v program, ki celostno obravnava vse vidike zdravega načina življenja
in pri tem uporablja znanje štirih osnovnih področij - medicine, psihologije, športa in prehrane. Tako program posamezniku nudi celostno podporo pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in izboljšanju življenjskega sloga.
LK
Podžupan kot predsednik
ŠOŠTANJ - Svetnike je na zadnji seji razburjalo vprašanje, če je lahko podžupan Vojko Krneža hkrati predsednik Nogometnega klub Šoštanj.
Nekateri svetniki so opozarjali, da podžupan sodeluje pri pripravi proračuna in tako odloča tudi o denarju, namenjenem za delo nogometnega kluba. Kot so pojasnili v občinski upravi, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije opredeljuje prepoved članstva in dejavnosti za poklicne funkcionarje, a tudi zanje ta prepoved ne velja za članstva oziroma opravljanje dejavnosti upravljanja, nadzora in zastopanja v društvih, ustanovah in političnih strankah. Podobna ureditev velja tudi za nepoklicne funkcionarje, kot je v šoštanjskem primeru podžupan Krneža.	US
t ^
Zamenjati razbito zavarovano steklo v vašem domu je lahko zelo enostavno.
Pokličite brezplačno številko, prijavite škodo in Zavarovalnici Triglav prepustite vse skrbi v zvezi s popravilom, vključno z izbiro pogodbenega steklarja.
Storitev je brezplačna za vse obstoječe zavarovance, ki imajo zavarovano steklo v svojem domu.
KDU v stečaj
... Dom starejših Prebold za zdaj ostaja
PREBOLD - Celjsko okrožno sodišče je v začetku tedna razglasilo stečajni postopek v družbi KDU domovi upokojencev iz Prebolda, ki ima v najemu tamkajšnji dom starejših občanov. Sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Denisa Kostrevca, upniki pa imajo do vključno 4. februarja 2014 čas, da prijavijo svoje terjatve in ločitvene ter izločitvene pravice.
Predlog za začetek stečaja družbe KDU domovi upokojencev je konec avgusta podal lastnik preboldskega doma in največji upnik Raiffeisen Leasing. Zakoniti zastopnik družbe Ivan Kovač se s tem ni strinjal in je ugovarjal. So-
dišče je zato izvedlo dokazni postopek in na koncu pritrdilo predlagatelju ter izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. Kovač se lahko nanj še pritoži, a tega najverjetneje ne bo storil, saj bo, kot pravi, spoštoval odločitev sodišča.
V nasprotju s Kovačem je direktor Raiffeisen Leasinga Žiga Silič prepričan, da je stečaj družbe najboljša rešitev za vse: lastnika objekta, oskrbovance in zaposlene. Zatrdil je, da se bodo v družbi še naprej trudili, da bi dejavnost v preboldskem domu ohranili, in dodal, da so nadaljnje odločitve v rokah stečajnega upravitelja Denisa Kostrevca. »Ponuja se rešitev preko doma Trbovlje in širitev njihove dejavnosti v Prebold,«
Stečaj za najemnika doma starejših občanov v Preboldu
je še povedal Silič. Kdaj in na kakšen način naj bi Dom upokojencev Franca Salamona Trbovlje prevzel preboldskega, za zdaj še ni znano.
Skrb zaposlenih in stanovalcev odveč?
Zaposleni kljub obljubam, da bodo vsaj za zdaj obdržali delo, v prihodnost zrejo zelo zaskrbljeno in negotovo. Ne vedo, ali bodo sploh dobili izplačane vse zaostale obveznosti. Čeprav so stavko že pred časom zamrznili in delo poteka v polnem obsegu, so zadnje nakazilo prejeli 10. oktobra, in sicer plačo za avgust. Družba KDU, ki ima že nekaj časa blokirane račune, zaposlenim skupaj dolguje že skoraj 200 tisoč evrov. Kovač se je že sestal s stečajnim upraviteljem in mu izročil potrebne dokumente, ki so pogoj za izplačilo septembrskih plač, za katere naj bi bil denar tudi že zagotovljen. Kot je še dejal, se je stečajni upravitelj po pregledu dokumentacije odločil, da nadaljuje dejavnost, zato stanovalcem ni treba skrbeti, da bi se morali seliti.
LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA)
Družba Zeleno zlato bo za
zdaj ostala
Preobrat pet minut pred dvanajsto -Novi začasni skrbnik družbe je direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek
ŽALEC - Le pol leta po tem, ko je vseh šest spodnje-savinjskih občin za nadgradnjo turizma v dolini ustanovilo podjetje Zeleno zlato, se je omenjena družba znašla tik pred likvidacijo. Kot smo v Novem tedniku že pisali, naj bi se nekatere občine ustanoviteljice, ki imajo v družbi sicer manjše deleže, že nekaj časa izogibale nadaljnjemu financiranju podjetja. A so kot kaže tik pred izredno skupščino v Zelenem zlatu znova prepoznale sijaj družbe, ki bo tako za zdaj ostala.
Čeprav se je v zadnjih tednih veliko govorilo in ugibalo, kako - če sploh - bo družba Zeleno zlato dočakala konec leta, do bistvenih pretresov ali celo likvidacije ni prišlo. Predsednik skupščine in sekretar največjega deležnika v podjetju Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle je pojasnil, da družba še naprej deluje, so pa z mesta direktorja razrešili Gregorja Vovka Petrovskega. Družbo bo tako začasno, do imenovanja novega direktorja ali vršilca dolžnosti, vodil prvi mož žalskega zavoda Matjaž
Juteršek. Basle je ob tem poudaril, da do menjave vodstva ni prišlo zaradi slabega dela dosedanjega direktorja, ampak je bil problem predvsem v napačnem razumevanju delovanja družbe. »Ugotavljam, da si je večina, tudi družbenikov, to družbo predstavljala kot nekakšen javni zavod, financiran iz državnega proračuna. Tako so delovanje razumeli tudi tisti, ki bi lahko uporabljali storitve te družbe. Pričakovali so, da bodo te brezplačne. Zavedati se moramo, da danes brezplačnega kosila ni,« je bil slikovit Basle. Po njegovem mnenju so napako sprevideli tudi nekateri ustanovitelji, ki so spoznali, da se bo treba lotiti poslovanja nekoliko drugače.
Lastniška struktura bo znana sredi novembra
Tisti ustanovitelji, ki se še niso povsem odločili, kako
VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95,9 1100.3 I 90.	WWW.jradiocel
dmev#* poGLEDfiu
NA KRATKO
Manj parkirnih težav
LUČE - V občini v teh dneh končujejo dela pri urejanju novih parkirnih površin za samopostrežno trgovino v središču kraja.
S pridobitvijo 12 parkirišč bodo v dobršni meri rešili težave zaradi pomanjkanja parkirnih mest. Naložbo bo v celoti pokrila lokalna skupnost, ki ocenjuje, da jo bo ta stala do 35 do 40 tisoč evrov. Denar za te potrebe je predvidela v letošnjem občinskem proračunu.	US
Osvežitev dotrajane ceste
DOBJE - Občina je bila s projektom obnove ceste v kraju Jesenik uspešna na razpisu ministrstva za kmetijstvo in okolje za obnovo vasi.
Za projekt, ki zajema odkup zemljišč, obnovo spodnjega ustroja ceste in njeno razširitev, je občina pridobila približno 130 tisoč evrov nepovratnega denarja. Še letos bo po besedah župana Franca Leskovška pripravila javni razpis za izbiro izvajalca del, obnova ceste v dolžini okoli kilometra pa je predvidena za prihodnje leto.	TV
Dober odziv
naprej, imajo za to čas do sredine novembra. Že zdaj je jasno, da trdno v sedlu ostajajo v Žalcu, Braslovčah in na Polzeli. Precej bolj negotovo je nadaljnje sodelovanje Prebolda in Vranskega, kjer so že pred časom jasno zatrdili, da dodatnega denarja iz proračuna v ta namen naj ne bi več zagotavljali. Tako se lahko zgodi, da bodo zainteresirani deležniki prevzeli ali odkupili lastniške deleže tistih, ki v zgodbi ne želijo več sodelovati. A kot je povedal Basle, lastniško prestrukturiranje v takšni meri na delovanje družbe ne bo imelo večjega vpliva. Vsekakor pa bo za uspešno nadaljevanje treba pripraviti še kaj več kot zgolj franšizno poslovanje. Dodana vrednost naj bi bila tudi vzpostavitev lokalne prodajalne na žalski tržnici, ki naj bi jo odprli še pred koncem leta, vodil pa jo bo ZKŠT Žalec.
LK
REČICA OB SAVINJI - Tudi v zadnji dobrodelni akciji Drobtinica so v krajevni organizaciji RK prijetno presenečeni zaradi dobrega odziva občanov.
Letos so stojnico obložili z domačim kruhom, s pecivom, pekovskimi izdelki, z vloženim sadjem, jajci, rezanci ... Mimoidoči so se ustavljali in v zameno za izdelke velikodušno prispevali za humano stvar. Vse zbrane prispevke, več kot dva tisoč evrov, so nakazali na račun osnovne šole, kjer bodo denar porabili za šolsko prehrano otrok iz socialno šibkejših okolij.
US
Vaja sosednjih društev
ŠMARTNO OB PAKI - Minulo soboto so v štirih prostovoljnih gasilskih društvih pripravili skupno vajo, katere osnovni namen je bil preveriti usposobljenost in opremljenost v primeru požara in prometne nesreče.
Potem ko je zagorelo v središču Paške vasi, so na kraj požara najprej pohiteli domači gasilci in poklicali na pomoč še gasilce prostovoljnih društev iz Šmartnega ob Paki, Letuša in Mozirja. Prišlo je tudi intervencijsko reševalno vozilo Zdravstvenega doma Velenje. V središču Paške vasi se je zgodila še hujša prometna nesreča, v kateri je bilo iz razbitega vozila treba reševati ukleščenega voznika. Obe posredovanji sta dobro uspeli, v vaji pa je sodelovalo 50 gasilcev in reševalcev.	US
V Kompolah kanalizacija
ŠTORE - V Kompolah se končuje gradnja fekalne kanalizacije proti zahodnemu dela zaselka Gorica. Dela, ki vključujejo ureditev ceste, bodo v celoti končali sredi tega meseca.
Vrednost naložbe znaša približno 90 tisoč evrov. Občina si pomaga z denarjem, ki ga je pridobila po 21. členu Zakona o financiranju občin. V Kompolah so del kanalizacije zgradili v preteklih letih, ostalo nameravajo v prihodnjih letih. Na območju občine načrtujejo za prihodnje leto gradnjo kanalizacije v štorskem blokovskem naselju Lipa. Trenutno pripravljajo javni razpis za izvajalca.	BJ
Kapelica proti plazu
NAZARJE - Pri domačiji Slapnik v Rovtu pod Menino so s priložnostno slovesnostjo končali sanacijo plazu, ki se je sprožil v novembrskem neurju lani.
Nanos je na kmetiji zasul dvorišče in tako prekinil pot tudi do sosednje domačije pri Beletovih. V interventnih delih so odstranili zemljino, nato je občina plaz uvrstila med prednostne sanacije. Dela so stala 23 tisoč evrov, ki jih je poplačala nazarska občina. Na prireditvi so najzaslužnejšim predali pisne zahvale, domači pa so v zahvalo ob opornem zidu zgradili kapelico, posvečeno Lurški Materi božji, ki jo je ob tej priložnosti blagoslovil župnik Ivan Šelih. US
Postavili bodo paviljon
DOBRNA - V kraju se pripravljajo na postavitev paviljona na trgu pri občini, kjer bodo prostori Tica. Tam naj bi bilo prav tako mogoče najeti kolesa in tržiti lokalne pridelke, postavili bodo tudi informacijske table.
Občina je poskrbela za projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, pred nekaj dnevi je objavila še razpis za izvajalca. Prav tako so pridobili evropska sredstva za sofinanciranje gradnje paviljona, ki so iz ukrepa obnove in razvoja vasi. Paviljon naj bi začeli graditi v začetku prihodnjega leta, dokončati ga želijo do poletja.	BJ
Po usposabljanju pripravljeni za trg
Po letošnjih dveh podjetniških usposabljanjih prihodnje leto še tri za mlade diplomante, ki v svojih poklicih ne najdejo zaposlitve
CELJE - Program Podjetno v svet podjetništva je v Sloveniji zaživel januarja, do konca leta pa se bodo v posameznih razvojnih regijah, kjer ga izvajajo, s podjetniškimi znanji dodatno usposobile že druge skupine bodočih podjetnikov.
Nosilec programa na Celjskem je Razvojna agencija Savinjske regije in njen direktor Janez Jazbec je že med usposabljanjem prve deseterice mladih višje- in visokošolskih diplomantov, ki v svojih poklicih niso našli zaposlitve, večkrat poudaril, da je ta evropsko financiran program prava pot do večje zaposljivosti mladih. Iz prve skupine je namreč svoja podjetja ustanovilo kar osem mladih, kakšen bo izplen v drugi skupini, bo znano po novem letu.
Podjetniško usposabljanje za letošnji skupini traja po pet mesecev, v prihodnjem letu pa ga bodo skrajšali na štiri mesece, vendar se bo tako lahko usposabljalo kar 30 bodočih mladih podjetnikov. Kot so ob koncu usposabljanja ugotavljali že v letošnji prvi skupini, je za razvoj osnovne podjetniške
Za eno mesto osem kandidatov
Prav sredi zaključnega dela usposabljanja, iskanja najboljših načinov predstavitve svoje dejavnosti in tkanja bodoče mreže poslovnih partnerjev, je zdaj
ki prihajajo iz sedmih občin Savinjske regije, je po dveh tretjinah usposabljanja zdaj tik pred tem, da skočijo v vodo. Svoje poslovne ideje so pod vodstvom zunanje mentorice Danice Korent - Jezovšek in skrbnice
»Veseli smo, da bosta Evropski socialni sklad in država program Podjetno v svet podjetništva financirala tudi prihodnje leto. Podjetniško usposabljanje bo sicer skrajšano na štiri mesece, vendar bomo tako lahko pomagali kar 30 bodočim mladim podjetnikom,« pravi Janez Jazbec.
Predstavitev svojih bodočih podjetij so mladi tokrat pripravili kar v središču Celja, ob stojnici v Stanetovi ulici.
ideje v poslovni načrt in za pridobitev dodatnih znanj iz ekonomije in podjetniškega
poslovanja tri mesece povsem dovolj. Še en mesec za promocijo in navezovanje sti-
kov z bodočimi poslovnimi partnerji pa bo tako mladim ostal tudi prihodnje leto.
deseterica mladih, ki se je v program vključila julija. Kot pravi Jazbec, je bil na razpis z denarjem Evropskega socialnega sklada podprtega programa Podjetno v svet podjetništva znova izjemen odziv mladih diplomantov, saj se jih je za eno mesto v skupini potegovalo kar po osem. Deset bodočih podjetnikov druge generacije,
programa Barbare Mikuš Marzidovšek že razvili do te mere, da so jih lahko prejšnji teden predstavili javnosti. Formalno usposabljanje se bo končalo decembra, potem pa tudi njih tako kot prvo generacijo čaka soočenje z realnimi razmerami na trgu.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
lo di
e s e b o k s ci
o mo
o r P
Prihajajo mladi podjetniki
S prepričljivo poslovno idejo je nova skupina desetih višje in visoko izobraženih mladih prepričala na javnem razpisu Razvojne agencije Savinjske regije. Tako že druga skupina v projektu Podjetno v svet podjetništva v okviru podjetniškega usposabljanja, ki ga omogočata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, razvija svoje ideje, produkte in trenutno končuje izdelavo poslovnih načrtov. Vodja projekta v RASR Barbara Mikuš Marzidovšek verjame, da bodo po petmesečnem izobraževanju stopili na trg in kot podjetniki uspešno delovali.
Z gibanjem do znanja
»Svetovni jeziki so ples, glasba in angleščina,« meni Ajda Habjan. Otroci uživajo v glasbi in plesu, zato bo to združila s poučevanjem angleškega jezika. Njena metoda za to bo CLIL ali poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku, ki je zelo uspešna pri poučevanju predšolskih in šoloobveznih otrok. Njena ciljna skupina so otroci med tretjim in osmim letom, saj je to obdobje največje vedoželjnosti, motivacije za novo, otroci radi sodelujejo in sprejemajo znanje. Program Ples Kids je prilagojen dvema starostnima skupinama; od tretjega do petega leta in od šestega do osmega leta, pripravljeni sta dva ravni, ki sta odvisni od jezikovnega predznanja. Učenje angleščine s plesom bo mogoče že med zimskimi in poletnimi počitnicami ter v tedenskih tečajih od jeseni 2014, o čemer bo več mogoče prebrati na www.pleskids.si.
Z leve: Ajda Habjan, Katja Senica, Tjaša Cepuš in Barbara Mikuš Marzidovšek.vodja projektovvRASR
Zvok za zdravje
Tjaša Cepuš se z zvokom ukvarja že sedem let, pri čemer se nenehno izobražuje in je bila letos v Londonu na izobraževanju pri mojstru Johnu Goldmanu. Zvok je zanjo močno orodje, s katerim si lahko pomagamo pri zdravljenju. Vse v življenju predstavlja energijo, ki vibrira s posebno frekvenco. Kadar smo žalostni, jezni, v stresu, tonemo v depresijo, ti občutki s posebnim ritmom spreminjajo naš sistem na različnih ravneh, spremenijo frekvence zdravja in pojavijo se bolezni. Gongi, tibetanske in kristalne posode ter zvonč-
ki proizvajajo zvoke, ki spreminjajo nepravilnosti v telesu in rezultat zvočne terapije so globoko stanje sprostitve, pomlajevanje ter stanje lahkotnosti. Stran http://tjasace-pus.jimdo.com o tem pove še več, Cepuševa pa v svojem zvočnem spaju ponuja individualne in skupinske zvočne terapije, celostne masaže z dodanim zvokom, sprostitvene koncerte in izobraževalne delavnice.
Prebujanje ljudi
Zavzemanje za resnico, vsebine, namenjene prebujanju, tistim, ki so nemirni, iščejo in so pripravljeni na naslednji korak, je za Katjo Senica pomenilo postavitev spletne strani www.dvigzavesti.com. Ta spletna stran bo kot novodobni center starodavnih znanj ponujala bogat nabor vsebin in tematik z besedami resnice, ki so lahko potrjene in preverjene. Pri branju bo mogoče ugotavljati, kdo in kje smo ter kaj delamo tukaj, se prebijati skozi skrivnosti gravitacije in magnetizma, zakone ravnovesja in poiskati znanstveno razlago meditacije in molitve. Na spletni strani bodo predstavljena starodavna superživila in superzačimbe. Izvedeli boste, kaj je dharma - namen v življenju, kakšna je doba kaosa, kaj je nadzor uma in kaj psihopolitika in več o starodavnih civilizacijah. Pozornost bo na avtorjih, kot so Michael Tsarion, Nikola Tesla, Dan Winters, Walter Russel in drugi. Senica ima že 60 prevedenih člankov, ki se nanašajo na dvig zavesti in bodo del njene spletne strani, kjer bodo dobrodošli vsi istomisleči in sorodne duše, ki iščejo resnico o tem, kaj se resnično dogaja na svetu.
H
Podjetno v svet podjetništva 2013
KULTURA
9
Utrinek iz muzikala. Vaščani, ki so na poljih delali tudi ob nedeljah, so bili za to kaznovani tako, da se je njihova vas pogreznila.
Jubilej obeležili z muzikalom
Igralci in pevci iz Kostrivnice odkrivajo Izgubljeni zaklad
Dramska skupina Kul-turno-prosvetnega društva Kostrivnica in tamkajšnja vokalna skupina Sled sta v Kulturnem centru Rogaška Slatina premierno uprizorili muzikal Izgubljeni zaklad. Predstava je v celoti plod Kostrivničanov, društvo pa je na ta način proslavilo 25-letnico delovanja.
Kultumo-prosvetno društvo Kostrivnica je v četrt stoletja ustvarjanja uprizorilo 27 celovečernih predstav s 75 ponovitvami, tako da mu odrskih izkušenj ne manjka. A tokratna predstava je bila kljub temu velik zalogaj, saj je amaterska dramska skupina na oder prvič postavi-
la muzikal. Pri tem je sama poskrbela tako za scenarij, glasbo, besedila pesmi in ples kot za scenografijo in kostu-mografijo.
Obudili mite in legende
Ideja o muzikalu je zrasla na zelniku neutrudnega Ko-strivničana Martina Druško-viča. Prav on je s hčerjo Jasno prevzel tudi največji zalogaj priprave predstave, scenarij in glasbo, pri čemer sta oba nekaj izkušenj s tem žanrom nabirala že pri lanskem muzikalu II. OŠ Rogaška Slatina Moj dežnik je lahko balon. Na odru Izgubljenega zaklada se sicer v 74 vlogah zvrsti
kar 34 članov dramske skupine in vokalne skupine Sled. Sodelujejo različne generacije, saj najmlajši nastopajoči šteje šele deset let, medtem ko je najstarejša članica že skoraj dopolnila 70 pomladi. Še malo manj kot 30 ljudi je skritih v zaodrju.
Muzikal ne pomeni le še enega v vrsti kulturnih dogodkov, temveč je tudi pomemben doprinos k ohranjanju tradicije in izročila Kostrivnice in okoliških krajev. Babica namreč vnukoma razkriva številne bolj in manj znane mite in legende. Na primer o zmaju, ki živi v notranjosti Boča, o brezbožnih ljudeh, ki so delali ob nedeljah in za kazen
izgubili svojo vas, o čemer še danes pričajo luknje v pokrajini, in o krilatem Pegazu, ki je z udarcem kopita odprl zdravilni vrelec, po čemer slovi Rogaška Slatina. Igralci, pevci in plesalci v muzikalu sicer iščejo izgubljeni zaklad, ki naj bi se skrival v jami Balunjači oziroma Špelcini votlini. Ali ga najdejo, bo mogoče ugotoviti na ponovitvah muzikala, ki jih Kulturno-prosvetno društvo Kostrivnica pripravlja za prihodnje tedne. Prva ponovitev je bila že dan po premieri, tudi vse nadaljnje pa bodo v slatin-skem kulturnem centru.
ANJA DEUČMAN Foto: DAMJAN REGORŠEK
Z intermedijsko umetnostjo nad turobno jesen
Tadej Lebič, programski direktor, in Ivana Ristič, soustvarjalka festivala, sta prepričana, da je festival priložnost, da sodobno, konceptualno umetnost približajo širokemu krogu ljudi. Festivalski program namreč ni sestavljen iz težko razumljivih umetniških praks, temveč preprostih in dostopnih za vsakogar.
Včeraj zvečer se je v Celjskem mladinskem centru začel letošnji festival popularne intermedijske umetnosti Mediafest, ki bo vse do konca novembra postregel z različnimi oblikami sodobne umetnosti. Festivalsko dogajanje je uvedla črno-bela fotografska razstava poimenovana ČB avtorice Metke Majcen.
Zametki Mediafesta segajo v leto 2005, ko so ga Celjani pripravili prvič, osnova festivala pa so bile predvsem elektronske vizualizacije in glasba. Potem ko je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letih med 2008 in 2010 usahnil, so ga v povsem drugačni preobleki obudili leta 2011. Nova era festivalskega dogajanja ni bila več tako glasbeno obarvana, temveč so v program po novem vključili vse oblike inter-medijske umetnosti. Ker želijo tovrstno umetnost, pri kateri gre v prvi vrsti za instalacije in performanse, po besedah programskega direktorja Tadeja Lebiča približati širokemu krogu ljudi, v program vključujejo lahkotnejše vsebine, namenjene širši javnosti.
Letošnja novost festivala je mednarodna nota. Konec novembra se bosta z inter-
medijsko instalacijo predstavila britanska umetnika Chris Fleming in Jaime McGuigan. Njun umetniški slog temelji na poslikavah velikih objektov in bivanjskih površin. Tako si lahko tudi v celjskem mestnem središču obetamo, da
bodo turobno jesensko vzdušje vsaj za odtenek popestrile barvne poslikave. Poleg tujih umetnikov bodo sodelovali tudi domači. Ena takšnih je Ivana Ristič, ki bo v petek, 22. novembra, pripravila performans Grižljaj z žličko
- kreativnost in umetnost v hrani, v katerim bo osrednjo pozornost namenila hrani, katere vloga in pomen sta v sodobni družbi vse prevečkrat spregledana.
ŠO
Foto: SHERPA
NA KRATKO
Celjan na Skomarju
ZREČE - V Skomarski hiši so na literarnem večeru predstavili ustvarjanje Branka Zupanca iz Celja.
Posebno pozornost so posvetili njegovi zadnji knjigi Še so tiste poti, ki sega v čas druge svetovne vojne in po njej. V knjigi, ki jo je izdala celjska borčevska organizacija, so opisane resnične zgodbe ljudi. Avtor se nasploh rad poslužuje tematike iz časa nacističnega terorja in partizanskega boja. Branko Zupanc je poleg tega med drugim napisal pet pesniških zbirk in več kot dvesto besedil za narodnozabavne ansamble. Tako je prejel Souvanovo nagrado za življenjsko delo in Staretovo nagrado za kakovostna besedila. Kot glasbeni gostje Zupančevega večera na Skomarju so nastopili novi Zreški kovači. Na prireditvi so zapeli tudi nekaj skladb po Zupančevih besedilih.
BJ
Čarovniško rajanje
ROGATEC - Dvorec Strmol so pretekli četrtek zasedle čarovnice. A ne tiste hudobne, tamveč takšne, ki so poskrbele za prijetno zabavo.
Čarovnice tokrat v Rogatec niso priletele le na metlah, nekatere so iz bližnjega Konjeniškega kluba Strmol prišle kar na konjih. V črnih oblekah in s čarovniškimi klobuki so se pomešale med otroke, z njimi zaplesale in jim celo spekle kostanj in palačinke. Še isti večer so Rogatec zapustile in obljubile, da po dvoranah dvorca Strmol ne bodo strašile, saj se bodo vrnile šele konec naslednjega oktobra.
AD
Literarni turizem
POLZELA - Rojstna hiša Neže Maurer je del bogate kulturne dediščine občine, zato jo želijo Polzelani ustrezno obnoviti. S programom obnove so se prijavili na razpis, s katerim bodo v primeru, da bodo na njem uspešni, pridobili 260 tisoč evrov.
V	okviru prenove bodo hišo statično obnovili in celovito uredili njeno okolico. Oboje bo osnova za razvoj literarnega turizma, v katerem vidijo Spodnjesavinjčani dodatno priložnost za nadaljnje razvijanje turizma v občini. V prenovljeni zgradbi bodo uredili muzej, posvečen pesnici in pisateljici Neži Maurer, in prostor, v katerem bo predstavljena žganjekuha kot zgodovinski običaj. Kozolec in dvorišče bosta namenjena kulturnim prireditvam.
ŠO
Širijo znanje in kulturo
RADEČE - Knjižnica Radeče, enota Knjižnice Laško, ni le prostor za izposojo knjig, temveč tudi za kulturne in izobraževalne dogodke. Danes bo tam predavanje o delu društva Hospic.
V	Knjižnici Radeče, ki ima okoli 1150 aktivnih članov, se med oktobrom in majem zvrsti pester nabor prireditev. Ob praznovanju 100-letnice Pihalnega orkestra radeških papirničarjev pretekli mesec je knjižnica gostila razstavo o tem društvu. Ob koncu leta bo njene prostore polepšala tradicionalna razstava ročnih del, ki jo tradicionalno pripravlja tamkajšnje društvo invalidov. Občane bo v svoje prostore povabila še ob potopisih in predstavitvah novih knjig. Enkrat mesečno zaposleni v knjižnici pripravljajo tudi pravljične urice in delavnice, ki se jih razveselijo predvsem najmlajši.
TV
Pomoč pri izobraževanju
GORNJI GRAD - Tudi letos bo občina sofinancirala osnovna in nadaljevalna tečaja računalništva in angleščine, ki jih pripravlja velenjska ljudska univerza.
V	občini so se za delno plačilo tečajev odločili, ker želijo svojim občanom ponuditi možnosti za kakovostno vseži-vljenjsko izobraževanje in pridobivanje novih uporabnih znanj in veščin. Za vse, ki jih tečaji zanimajo, bodo programe izobraževanj izvajali v prostorih osnovne šole, tečaji pa bodo samo ob zadostnem številu prijavljenih kandidatov.
US
Vojna pričevanja
SOLČAVA - V Centru Rinka so v sodelovanju z Marjeto Majnik odprli razstavo fotografij Požgana Solčava 1944.
Razstava priča o dogajanju pred 69 leti, ko so Nemci požgali večino vasi. Ob tem je bilo uničenih 64 domov in skoraj 230 poslopij. Na tragične dogodke je s pripovedovanjem zgodb opomnil pripovedovalec Nejc Slapnik, ki je poudaril, da so vaščani morali nanositi v hiše slamo, da so domovi hitreje zagoreli. To je bil eden najtežjih dogodkov za prebivalce Solčavskega, zato je o tem treba govoriti. Tudi zato da se zapišejo v spomin mlajših generacij kot nekaj nesprejemljivega in v opomin prihodnjim generacijam. V Solčavi še živi 11 oseb, ki so bile priča temu tragičnemu dogodku.	US
PRILOGA
Občina velikih bogastev
Praznični pogovor z županom Občine Šmartno ob Paki Jankom Kopušarjem
Prihodnji teden bo minilo leto, odkar je županski stol v Šmartnem ob Paki zasedel Janko Kopušar, ki po tem času poudarja, da so sicer nadaljevali delo pokojnega župana Alojza Podgorška, a da vsak doda tudi nekaj svojega. »Ne vem, koliko se navzven čuti delo občinske uprave, a upam, da ljudje vidijo tudi kaj dobrega. Zdi se mi namreč, da se več pogovarjamo, poskušamo prenašati informacije in obveščati javnost.«
Tako v Šmartnem ob Paki izvajajo številne aktivnosti. »Mislim, da je velik uspeh, da izpolnjujemo vse obveznosti, ki jih nalaga zakon, od šole, vrtca, komunale do mladinskega centra. Tudi naložb je bilo kar nekaj in po moji oceni imamo kaj za pokazati, sploh glede na čas, v katerem živimo,« je župan Kopušar strnil pogled na slabo leto županovanja.
V občini trenutno izvajate kar nekaj naložb, počrpali ste tudi precej evropskega denarja. Bo tako tudi v prihodnje?
Marsikaj se je dobro izšlo. Po mojih izračunih smo za naložbe namenili več kot 1,1 milijona evrov. Polovica zneska gre na račun kohezije, ostalo so stroški sanacije po poplavi, ob pomoči države smo uredili most, pločnike in prehode za pešce, sofinancirali smo nakup gasilskega vozila ... To ni malo, če računamo, da je našega denarja skoraj 30 odstotkov, medtem ko je vse ostalo denar države in EU. Tako bomo delali tudi naprej, saj brez sofinanciranja večjih projektov ne bomo mogli izvajati, sami pa bomo seveda poskušali zagotoviti soudeležbo.
Zdi se, da ste se lotevali manjših projektov, zdaj pa so očitno na vrsti večji problemi.
Tu so kanalizacija, vodooskrba, ceste, govorimo o tretji razvojni osi ... Zaradi načrtovane hitre ceste smo v Šmartnem na stranski tir postavili obvoznico in lokalne prometne probleme. Zdaj je vse nekako potihnilo, mi pa se bomo očitno še ne vem kako dolgo ubadali s problemom težkega tovornega prometa skozi Šmartno. Seveda smo rešili veliko drobnih problemov v posameznih vaših skupnostih. Kjer je večje zanimanje, tudi kra-
jani pomagajo - in teh drobnih problemov, ki so za posameznike izjemnega pomena, je veliko. Mislim, da je oplemenitenje proračunskega denarja velika prednost. Resda na zunaj mogoče te naložbe niso tako zelo vidne, vendar so pomembne. Je pa res, da smo ob velikih naložbah nemočni, kar je ena od slabosti manjših občin.
Scenarijev za vašo občino za prihodnje je menda več, govori se tudi o združevanju z braslovško in s polzelsko občino ...
Zaenkrat gre za govorice. V Občini Šmartno ob Paki izpolnjujemo vse zakonsko določene
pogoje, razen števila prebivalcev. Dejstvo je, da se je začela procedura za sprejem nacionalne strategije razvoja lokalne samouprave. Mislim, da bo to osnova za nadaljnje dogajanje. V občinskem svetu smo se dogovorili, da si bomo prizadevali za ohranitev samostojne občine, in mislim, da se s tem strinjajo tudi občani. Menimo, da mora biti najprej vzpostavljena druga raven lokalne samouprave, in šele potem bi bilo treba izpostaviti vprašanje obstoja občin. Prepričan sem, da je za spreminjanje meja zdaj neprimeren trenutek niti ni zakonskih možnosti.
»Pomembno se mi zdi, da smo v občini ohranili društveno življenje. Živijo nogomet, kultura, gasilci in vsa druga društva. Dobro je, da so v društvih začeli iskati dodaten denar in se sami prijavljajo na razpise. V občini se vrstijo različne prireditve. Odzivi so dobri, tudi obisk je soliden.«
V Šmartnem ste prvi zavrnili predlagani denarni vložek za dokapitalizacijo družbe Golte. Zakaj?
Golte so tipičen regijski projekt, ki bi ga morala voditi regija, ne pa da o tem odločamo v posameznih občinskih svetih. Pri tem je predlaganih 15 tisoč evrov za našo občino veliko denarja. Poleg tega ne pristajamo na to, da bi nekdo kar določil, koliko bo kdo prispeval. Sami smo znesek preračunali glede na lastniški delež v družbi.
Voda je po eni strani dobrina, po drugi kazen, ki v poplavah svoj pečat pusti tudi v občini Šmartno ob Paki. Bi morala država več storiti glede protipoplavnih ukrepov?
Zagotovo, predvsem na spodnjem delu reke Pake, kjer je izdelan tudi državni lokacijski načrt. Lani so ljudje utrpeli veliko škodo in pritisk teh občanov je največji. Najbolj na udaru je počitniško naselje, kjer bi bil nujen nasip. Država sicer pripravlja določene sanacije, pogosto pa dobimo tudi odgovor, naj zdržimo do naslednjega leta. Nujna je obnova brvi in lokalne ceste v Rečici ob Paki. Bojimo se nove poplave in če ne bo prevelik zalogaj, bomo sami poskušali zaščititi vsaj ta predel.
Pred prevzemom županske funkcije ste delali v gospodarstvu. Kako gledate na opozorila gospodarstvenikov, da bi jim morali v občinah bolj pomagati?
Pričakovanja so zagotovo drugačna, vendar so vzvodi, ki jih ima občina za pomoč gospodarstvu, izjemno šibki. Lahko se trudimo za infrastrukturo, sprejemamo prostorske akte, pri čemer smo odvisni od države, kaj drugega pa že težko naredimo za podjetništvo. Na žalost vsi grešnega kozla iščejo v državni upravi, slišati je mogoče, da delajo samo v realnem sektorju ... Sam bi rekel, da si bo moral tudi realni sektor nastaviti ogledalo. Če nič drugega, je problem sive ekonomije. Ne rečem, država je res prevelik aparat, ki ga je treba vzdrževati, vendar se tega ne da presekati čez noč. Je pa tudi res, da bi gospodarstvo bolje delalo, če bi bilo na voljo več finančnih sredstev.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
SPODBUDNA ZGODBA
Prijaznost in toplina lesa
Dejan Vodovnik iz podjetja Vopi projekti prisega na les
V začetku septembra je bilo večkrat mogoče slišati pogovor o izjemno sodobnem hlevu, ki je zrasel na kmetiji Pečečnik v Šentilju. Hlev je zgrajen po najnovejših standardih za dobro počutje živali, od samih delavniških načrtov do izvedbe pa je za njega skrbel Dejan Vodovnik iz podjetja Vopi projekti s sedežem v Šmartnem ob Paki.
»Kot tehnični direktor sem delal na največjem projektu, 1,5 milijona evrov vredni leseni gradnji, ki jo je postavilo slovensko podjetje na Irskem. Imam toliko izkušenj, tudi
referenc, da so mi pri Pečeč-nikovih zaupali gradnjo. Izziv so bili robustna konstrukcija, teža in velikost,« je gradnjo hleva v Šentilju opisal Vodov-nik, ki je izkušnje nabiral v podjetjih, ki se ukvarjajo z leseno gradnjo, potem pa je šel na svoje. Seveda njegov glavni material ostaja les.
Les iz zibelke
Dejanu je bila ljubezen do lesa očitno položena v zibelko. Oče je bil pravi »tišler«, delal pa je tudi kot vodja mizarskega obrata in na gradbiščih. »Sam sem prav tako iz mizarske stro-
ke, potem pa sem se dodatno izobraževal in prekvalificiral za leseno gradnjo. Svoje podjetje sem po spletu različnih okoliščin ustanovil šele letos, čeprav kot podjetnik delujem že več let,« je razložil Vodovnik, ki je poudaril, da je za obdelavo lesa osnovno mizarsko znanje še kako dobrodošlo. »Les je specifičen material in določene podrobnosti lažje rešujem, kot če bi izhajal iz gradbene stroke. Les je topel in prijazen, ima pa svoje posebnosti, ki jih je treba upoštevati, vendar je pri njegovi uporabi vse manj omejitev. V Kanadi znajo mar-
sikaj narediti, mi smo malo zaspali, vendar se prebujamo. Ve pa se, da je to naravni material, ki ga ima Slovenija dovolj na razpolago.«
V podjetju Vopi projekti izdelujejo lesene konstrukcije, hiše na ključ ali nadstreške, poskrbijo za skeletno gradnjo in tudi dobavo lepljencev. »Največja prednost so zagotovo dolgoletne izkušnje z raznih področij gradnje, posebej velja to za leseno gradnjo. S stranko lažje navežem pristen osebni stik, pri svojem delu pa omogočam celotno paleto storitev na enem mestu, kar seveda pri-
hrani veliko dragocenega časa in denarja,« našteva Vodovnik in poudarja, da so partnerji, s katerimi sodeluje pri gradnji, preizkušeni, preverjena je tudi njihova kakovost.
Za šmarsko podjetje Vopi projekti zagotovo lahko rečemo, da lesu dodaja dodano vrednost. Za zahtevnejše projekte Vodovnik v celoti izriše 3D-načrte in sproti usklajuje vsako podrobnost z vsemi ostalimi izvajalci, da dela tečejo nemoteno po projektu. »Nekatera dela izvajajo v slovenskih podjetjih. Za gradnjo hleva sem sklenil pogodbo z avstrijskim gigantom, večino stvari smo lahko rešili na daljavo. Vsi elementi so bili strojno krojeni tako, da je montaža dokaj hitra. Seveda so bili v druga dela pri gradnji hleva vključeni številni lokalni izvajalci.«
Les za gradnjo
Vodovnik namreč za gradnjo in tudi izdelavo najema različ-
Dejan Vodovnik
ne ekipe. »V Sloveniji imamo dovolj strojev in podjetij, kjer znajo marsikaj izdelati. Zato se mi zdi pomembneje, da znam prodati svoje znanje, statično in tehnično izrisati objekt, za katerega kasneje odgovarjam in sem prisoten pri montaži. Tak objekt ima svojo dodano vrednost. Sicer iščem kader, ki
ŠMARTNO OB PAKI PRAZNUJE
11
Lani so v mladinskem hotelu zabeležili skoraj tisoč nočitev domačih in tujih gostov. Gostili so predvsem večje vnaprej napovedane različne interesne skupine, ki lokacijo hotela, umeščenega pod mirno zavetje Gore Oljke, uporabljajo za razne priprave, tabore, srečanja in motivacijske konce tedna.
Od Marofa do Dil
Obiskali smo Mladinski center Šmartno ob Paki, ki domuje v Hiši mladih
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki vse bolj postaja eno od središč družabnega in kulturnega krajevna dogajanja, ki združuje v skupnem delu vse generacije in z različnimi skupnimi projekti, akcijami in dogodki povezuje krajevna društva, klube, mlade in starejše - skratka vse, ki so željni ustvarjanja, napredka in rasti.
Zavod je za bolj aktivno preživljanje prostega časa mladih leta 1998 ustanovila Občina Šmartno ob Paki. Za njegovo delovanje je prenovila objekt v središču kraja. V tako imenovani Hiši mladih so danes prostori spletne kavarne in prostori za dnevne aktivnosti, turistična info točka, info točka Zavoda RS za zaposlovanje, galerija Dile, pisarne turističnega društva, Kluba študentov šmarške fare in moto kluba Packenstein ter prostori mladinskega prenočišča. Ob objektu je prireditveni prostor z vaškim kozolcem, na katerem lahko v poletnih
mesecih na ležiščih, polnjenih s piro, v pristnem objemu narave prenočuje deset oseb, kar je svojevrstna posebnost
Obnovljeni Marof je namenjen kulturni, kongresni, prireditveni in servisni dejavnosti za mladinska prenočišča.
in zanimivost centra oziroma hostla.
Javni zavod vsa leta vodi Janez Dvornik, zdaj pa je do 11. novembra odprt razpis za novega direktorja mladinskega centra. Kandidati morajo vlogi med drugim priložiti program dela in razvojno vizijo delovanja zavoda za naslednje mandatno obdobje.
Poleg objekta Hiša mladih skrbijo za objekt, imenovan Marof s prireditveno dvorano, podstrešno plesno dvorano, sejno sobo in kuhinjo ter z razdeljevalnico hrane za mladinska prenočišča.
Poklon Martinu
Občina Šmartno ob Paki praznik slavi na martinovo, torej 11. novembra, ko pripravljajo tudi slavnostno sejo občinskega sveta.
Eden od vrhuncev praznovanja bo konec tedna na Veseli Martinovi soboti, v okviru katere bodo dopoldne pripravili pohod, likovno kolonijo in otroško martinovanje. Program na Martinovi kmečki tržnici, kjer bodo na vozovih vaških skupnosti prikazali običaje »šmarčevanja«, Martinov krst, razglasili kletarja leta in pokušali mlado vino, se bo začel bo 14. uri. V nedeljo ob 18. uri vabijo v dvorano Marof, kjer bo koncert Joži Kališnik in Mihe Dovžana. Bogat preplet prireditev se bo nadaljeval prihodnji konec tedna, ko bodo v goste povabili gledališče iz Šoštanja, konjeniki se bodo odpravili po mejah občine, prihodnjo nedeljo pa bo skupina Pridi pripravila muzikal o materi Tereziji.
Posebnost praznika so tudi kleti odprtih vrat, saj posamezni domači vinogradniki vsako novembrsko soboto in nedeljo vabijo na pokušino letošnjega vina.
Že tretje leto vsako tretjo soboto v mesecu na prireditvenem prostoru ob mladinskem centru pripravljajo kmečko tržnico, ki se je dobro prijela tako pri okoliških ponudnikih domačih izdelkov in pridelkov kot tudi med obiskovalci.
Živahno dogajanje
V Hiši mladih je vedno živahno, ustvarjalno in zabavno, saj nudijo tako prostorske kot tehnične možnosti za dejavnosti društev. Že nekaj let v njenih prostorih gostujejo učenci Glasbene šole Gvido, od oktobra dalje pa tudi Glasbena šola Goličnik. Poleg tega pripravljajo tudi plesno-gibal-ne delavnice za predšolske in šolske otroke, nekoliko starejši pa se lahko ukvarjajo z vadbo joge in pilatesa.
Posebnost hiše je galerija Dile, kjer večkrat pripravljajo različne delavnice, potopisna predavanja, filmske in pogovorne večeri, razstave ... Prav tako nadaljujejo že dobro uveljavljene dejavnosti, kot so
otroške in mladinske ustvarjalne, kiparske in likovne delavnice. Poleg tega vsako tretjo soboto v mesecu organizirajo kmečko tržnico, vsaka dva meseca pa izdajo lokalni časopis Šop. »Hiša mladih postaja tudi prireditveno središče, kjer se srečujejo domačini tako na pustnem rajanju kot Veseli Martinovi soboti, v sodelovanju z občino in nekaterimi društvi pa poskrbimo tudi za silvestrovanje na prostem,« našteva vodja prireditev Andreja Urnaut.
Letos je zaradi pomanjkanja denarja odpadel eden večjih in odmevnejših festivalov, ki ga imenujejo Poletje pod kozolcem. Menda so domačini pestro glasbeno dogajanje kar precej pogrešali.
Hiša mladih, kjer imajo 32 skupnih ležišč, apartma za 8
oseb in v poletnih mesecih še dodatnih 10 postelj, vse pogosteje gosti mednarodne ali športne tabore in priprave, motivacijske konce tedna, šole v naravi, priprave raznih kulturnih ustvarjalcev ... »Večina se rada vrača, saj smo po končanem prvem delu gradnje centra za mladinski turizem ustvarili pogoje za še bolj kakovostno bivanje mladih, ki iščejo tudi možnosti za treninge, na katerih bodo nadgradili svojo usposobljenost. Namenjen je različnim kulturnim ustvarjalcem, tako plesalcem, pevcem, gledališkim igralcem, glasbenim skupinam, slikarjem ..., ki lahko pri nas najdejo možnost za kakovostno delo,« poudarja Urnautova. Hotel je vključen v verigo mladinskih prenočišč Youth Hostel International.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Hiša mladih, v kateri domuje mladinski center.
»Škoda, ker v Sloveniji ne znamo z lesom. V Avstriji so primeri, kjer se je ob podjetju celo mesto razvijalo in rastlo z lesom. Uporabijo popolnoma vse, do skorje, ki jo kurijo, z lesom ogrevajo toplice in hiše ... Naselje z lesom dobesedno raste, v Sloveniji pa te zgodbe ni.«
ga je težko najti. Ne moreš kar nekoga najeti, saj so potrebna specifična znanja in določene izkušnje. Zato raje potem, ko vse podrobnosti tehnično pripravim, oblikujem ekipo, ki je številčno in strokovno prilagojena zahtevnosti projekta. Vsak element ima svojo številko in točno določeno mesto ... Tako je delo precej olajšano.«
Kot pravi Vodovnik, se za lesene gradnje še vedno odloča premalo investitorjev, čeprav je položaj le nekoliko
boljši kot pred leti. »Žalostno je, da v Sloveniji po vzoru
Tirolske ne moremo predpisati, koliko mora biti lesenih gradenj na nekem območju. To bi bilo najbolj enostavno, poraba lesa pa bi avtomatično porasla. Toliko znanja, kot ga imajo slovenski proizvajalci lesenih gradenj, ima malokdo. Vendar se je treba preveč truditi in prepričevati stranke, zakaj je les boljši gradbeni material. Na tem področju bi lahko država pomagala, ko se že tako govori o pomoči lesarski dejavnosti. Zame je to zelo enostavno, očitno pa so drugi apetiti premočni.«
Zato, kot poudarja Vodov-nik, so pomembni odmevnej-ši projekti, ki popularizirajo uporabo lesa. Tudi sam živi v leseni montažni hiši. »Z ženo nikoli ne bi menjala, saj je občutek temperature in bivanja bistveno drugačen kot v zidani hiši. Preprosto hiša ni hladna. Se mi pa zdi, da se ljudje v teh časih bojijo novih naložb.«
URŠKA SELIŠNIK, foto: US
Sodoben hlev, ki je zrasel v Šentilju.
w We
m
VQf
PRILOGA
Lask
^ ■■■	V V ■ I ■	■	■	V I
Cilj: vec življenja v Laškem
Nujna obvoznica do avtoceste - Za nekatere še vedno ni poplavne varnosti - Zgradili skoraj 50 kilometrov vodovodov
Občina Laško je bila še pred nekaj leti tista, ki je znatno zviševala povprečje višine plač v naši regiji. Danes ni več tako. Gospodarstvo v občini se bori, trenutno so vse oči uprte v Rimske terme, ki so v stečajnem postopku in jih čaka dražba. Kljub temu v Laškem delajo. Precej je naložb, ki so se že končale oziroma so prav zdaj na terenu gradbeni stroji. Kaj pa je tisto, kar bi privabilo v občino nove prebivalce, je skušal pojasniti župan Franc Zdolšek.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je Občina Laško v zadnjih petih letih izgubila 150 prebivalcev in jih ima zdaj 13.550. Zdolšek pravi, da je Laško v razvojnem krču, glede na to, da so v občini podjetja, ki so precej zadolžena in se borijo z optimizacijo svojega dela. Dodaja, da bi veliko pripomogel občinski prostorski načrt (OPN), ki bi olajšal gradnjo v občini: »Del odloka bomo ta mesec razveljavili, ker ni v skladu z zakonodajo. Sicer pa so v Laškem v zadnjih treh mesecih izdali veliko gradbenih dovoljenj. Upam, da se bo trend odhajanja prebivalstva tako počasi obrnil. Res pa je, da če bi bila Občina Laško z neko obvoznico priključena na avtocesto, bi bilo Laško bistveno bližje Ljubljani in Mariboru in bi bilo bolj zanimivo za ostale prebivalce iz drugih koncev Slovenije.«
Kdaj lahko pričakujemo občinski prostorski načrt?
Oktobra so pripravljavci posredovali vse predloge ministrstvom. Po načrtu bo decembra javna razgrnitev, potrebujemo pa okoli 15 ali celo 20 različnih soglasij. Upam, da se bo ta postopek pospešil, ker bi to omogočilo gradnjo približno 200 stanovanjskih objektov v Občini Laško.
Je to projekt občinske uprave ali se za gradnjo zanimajo investitorji?
OPN je narejen izključno na podlagi želja investitorjev. To so predvsem naši prebivalci, ki imajo interes graditi in s tem reševati svoj stanovanjski problem. Prošenj za gradnjo je bilo okoli 350, ugodno rešenih bo okoli 200.
Kako gledate na pozabljeno tretjo razvojno os?
Za Laško bi bilo nujno in bi tudi zadostovalo, da bi dobili obvoznico mimo Celja in priklop naravnost na avtocesto. Posebej bi bilo to pomembno v teh dneh, ko je v Celju precej gradbišč, Mariborska cesta je »zabita«, Partizanska cesta zaprta in je dostop do avtoceste zelo težek. Mislim, da je obvoznica tudi v interesu Mestne občine Celje. Tretja razvojna os pa je še zelo, zelo oddaljena. Sicer pa bi nam že zadostovalo, če bi obstoječo cesto bistveno razširili, s čimer bi bistveno povečali pretočnost prometa. Dobra bi bila tudi obvoznica okoli Laškega, če bi jo bilo mogoče umestiti. S tem bi namreč razbremenili mesto Laško.
Se s Celjani pogovarjate glede obvoznice?
O tem smo se pogovarjali, vendar je vse zastalo ob projektih tretje razvojne osi. Od takrat se nič ni spremenilo. Vse stoji. Če pa vemo, da od ideje do izvedbe projekta v Sloveniji traja približno od 10 do 20 let, se zdi, da je ta ideja neskončno daleč od uresničitve.
Tudi na marijagraški ovinek ste čakali leta, a je zdaj vendarle končan. S tem je zagotovljena večja protipoplavna varnost.
Upam, da bodo končali obljubljena dela, da bodo na kanale namestili zaklopke in da bo s tem ta del res varen pred visokimi vodami. So pa po izvedbi teh del ugotovili, da so nekatere hiše v še večji nevarnosti, kot so bile prej. Z ministrstva so obljubili, da bodo to v najkrajšem možnem času sanirali.
»Ena od želja je nadaljevanje obnove starega mestnega jedra. Upam, da bomo kmalu končali gradnjo mrliške vežice. Upam tudi, da bomo z gradnjo nove trgovine pridobili živahen utrip v tem delu mesta, želimo dobiti tudi pravega najemnika za pivnico v Laškem. H glasbeni šoli želimo dograditi dvorišče z manjšim otroškim igriščem in z glasbeno ploščadjo, naša želja pa je dokončati tudi mladinski center v Laškem.«
Franc Zdolšek
Upam, da se bodo tega držali. Res pa je, da so strugo v Celju praktično v celoti poglobili in sanirali, s čimer je Savinja pridobila hitrost. Kaj to pomeni za Občino Laško, v tem trenutku nimam podatkov. Upam, da ne bistvenega poslabšanja razmer. Zato smo se odločili, da bo občina sama financirala zasnove protipoplavnih ukrepov v samem mestu Laško kot tudi v kraju Rimske Toplice. S tem bi pohiteli z nadaljnjo izvedbo protipoplavnih ukrepov v Občini Laško.
Za katere ukrepe boste pripravili projekte?
Ti ukrepi zajemajo porečje Savinje od železniškega mostu do bencinske črpalke Petrol in tudi del Debra z Rečico ter nadaljevanje ukrepov v Rimskih Toplicah z zaščito kraja Šmar-jeta in poglobitev struge proti Zidanem Mostu. Računam, da bodo v prvi fazi projekti stali približno 50 tisoč evrov.
Kdaj bodo vsi protipoplavni ukrepi v občini končani?
Po podatkih ministrstva, ki vodi investicijo in pridobivanje evropskih sredstev, je realizacija predvidena do leta 2016.
Vas je strah, kaj bi se do takrat še utegnilo zgoditi?
Vedno me je malo strah. Sam sicer ne živim na poplavnem območju, vendar me je za prebivalce vedno strah, glede na to, da so vremenske ujme postale vsakdanji pojav. Mislim, da sem župan s sorazmerno kratkim stažem, a z največ poplavami v Laškem.
Omenili ste slab gospodarski položaj, Rimske terme prav zdaj čakajo na svojo usodo.
Mislim, da so se odločili za dovolj logičen potek stečaja. Podjetje, ki deluje, je bistveno več vredno kot podjetje, ki ga zapreš. Za kupce so taka podjetja bistveno bolj zanimiva. Po mojih podatkih se trije ponudniki resno zanimajo za nakup Rimskih term.
Se ljudje bojijo, kaj se bo zgodilo?
Rimske terme so bile 20 let zaprte. Dejansko se ljudje šele dobro privajajo na turiste v kraju. Upam pa, da bodo krajani ob novem kupcu term zaznali možnost za razvoj lastnih dejavnosti.
Včasih je pivovarna znatno pomagala pri gradnji različne infrastrukture. Se tudi tu pozna kriza?
Ko sem prišel na občino, nisem nikoli računal na kakršna koli sredstva Pivovarne Laško. Vem, da imajo v pivovarni sami dovolj velike probleme. V veliki meri nam nudijo vsaj moralno podporo. Dejstvo pa je, da če je možno, tudi finančno podprejo kakšen projekt.
S pivovarno »sodelujete« tudi v sporu z nemškim podjetjem WTE glede čistilne naprave. Kako daleč ste tam?
Zgodba WTE je ena tistih, za katere menim, da se v naši državi ne bi smele dogajati. Prišli smo do razmejitve stroškov med večjim uporabnikom čistilne naprave, to je pivovarno, in občino. Upam, da bomo tudi s koncesionarjem (WTE, op. p.) uspeli doseči ta dogovor, dejstvo pa je, da vsa plačila, ki gredo v ta fond, ne ostajajo občini, kar bi bilo normalno, če bi bila čistilna financirana z nepovratnimi evropskimi sredstvi, ampak se s tem najbolj hranijo banke.
Občina zdaj plačuje čiščenje?
Pivovarna plačuje, mi pa še ne. Takoj ko bomo našli ustrezno rešitev in razmejitev stroškov, bomo tudi to poravnali. Možna rešitev je tudi prenos čistilne naprave na komunalno podjetje.
Osrednja proslava ob občinskem prazniku bo nocoj ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Na proslavi bodo podelili tudi občinska priznanja. Kristalni grb za oblikovanje medalj na EuroBasketu 2013 bo dobila Desiree Kolarec, bronastega Majda Velikonja za prizadevno delo na kulturnem in humanitarnem področju. Dobitnik zlatega grba za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju bi moral biti po odločitvi občinskih svetnikov dr. Jože Širec, a ga je zavrnil.
Če bi morali vrniti ves denar z obrestmi, bi bila situacija verjetno precej grda. Govorimo namreč o milijonih evrov.
Glede na to, da naša občina ni zadolžena, smo ta scenarij v nekaterih okvirih tudi predvideli. Upam, da do njega ne bo prišlo, da bomo našli neko drugo rešitev, kar bi bilo tudi bolje, tako za nas kot tudi za koncesionarja in Pivovarno Laško.
Na kaj ste v zadnjem letu najbolj ponosni, da vam je uspelo?
Vsaka malenkost, ki jo narediš za ljudi, je uspeh. Vsak kilometer ceste, ki se zgradi, je velika pridobitev za krajane, ki živijo ob njej. Zgradili smo skoraj 50 kilometrov lokalnih vodovodov, kar zagotavlja normalno preskrbo z vodo kar velikemu številu prebivalcev na tem razseljenem območju. To je ena najbolj osnovnih pridobitev tega prebivalstva. Posebej če vemo, da se naša občina trudi še bolj usmeriti v turizem. V interesu nam je, da bi se začel v večji meri razvijati turizem na kmetijah, pogovore imamo s Thermano Laško, tudi z Rimskimi termami smo jih imeli, da bi bolj vključili ponudnike v ponudbo. Zgradili smo tudi glasbeno šolo, ki je prva prava glasbena šola v zgodovini naše občine. Prej smo glasbeno šolo selili sem in tja, zdaj pa je to lep objekt, kjer se več kot dvesto naših mladih ukvarja z glasbo in s plesom, a tudi stavba je dobila nek svoj namen in računamo, da bo tudi glasbena šola pripeljala življenje v središče Laškega. Zaključili smo tudi prvo fazo obnove kartuzijske Pristave, kjer smo uredili krajevne prostore z res lepo dvorano, tako da smo delno zadovoljili želje prebivalcev Jurkloštra. Obnova te stavbe se bo še nadaljevala, da bo Pristava služila tudi turizmu in ponudbi v Jurkloštru. Uspešni smo bili tudi na razpisu za energetsko obnovo vrtca v Laškem, s čimer smo pocenili stroške ogrevanja, tako da upam, da se bo to odrazilo tudi pri ceni vrtca.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
»V Sloveniji se vse dela zelo stihijsko. Zato je zelo dobro imeti projekte, vsaj idejne zasnove, pripravljene tako daleč, da lahko ob eventualnih prerazporeditvah sredstev, ki se pri nas izredno hitro dogajajo, hitro izvedeš projekt. To je bil tudi vzrok, da je marijagraški ovinek prišel tako hitro na vrsto. Bil je praktično edini projekt na vsem porečju Savinje, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.«
LAŠKO PRAZNUJE
13
Laški akademski klub Uradne ure:
Nagrajena ustvarjalnost in humanitarnost
Nominiranec za zlati grb je priznanje zavrnil
Na proslavi ob občinskem prazniku bodo podelili tudi občinska priznanja. Kristalni grb za oblikovanje medalj na EuroBasketu 2013 bo dobila Desiree Kolarec, bronastega Majda Velikonja za prizadevno delo na kulturnem in humanitarnem področju. Dobitnik zlatega grba za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju bi moral biti po odločitvi občinskih svetnikov dr. Jože Širec, a ga je zavrnil.
Dobitnica kristalnega grba Desiree Kolarec, ki smo jo nedavno predstavili na straneh Novega tednika, je industrijska oblikovalka, zaposlena v Zlatarni Celje. Občinsko priznanje si je prislužila za oblikovanje enega najvišjih športnih priznanj - medalje evropskega košarkarskega prvenstva, enkratnega športnega dogodka, ki ga je letos gostila Slovenija.
Majda Velikonja se je po študiju fiziote-rapije zaposlila v Zdravilišču Laško, kjer je opravljala delo vse do upokojitve. Ves življenje je aktivna na družbeno političnem področju - v civilni zaščiti, raznih drugih komisijah in organih krajevne skupnosti ter občine in v različnih društvih. Je soavtori-ca in soustvarjalka prireditev na festivalu Pivo in cvetje. Veliko ji pomeni ohranjanje kulturne dediščine, je tudi navdušena zbi-
rateljica in fotografinja dogodkov in okolja. Kljub temu, da je upokojena, še vedno prostovoljno sodeluje pri aktivnostih in varstvu starejših občanov v domu starejših. Bronasti grb bo prejela, ker je s svojim delom na kulturnem in humanitarnem področju doprinesla k razvoju, ugledu in prepoznavnosti občine Laško.
Nominiranec za zlati grb, dr. Jože Širec, ki bo letos dopolnil 90 let, je priznanje, s katerim so se mu želeli zahvaliti za njegovo delo na področju šolstva in doprinos k razvoju, ugledu in prepoznavnosti občine, vljudno zavrnil. Širec je bil med drugim ravnatelj v laški osnovni šoli. Ker je uvajal številne novosti in eksperimentiranja v pedagoškem procesu, je ta postala eksperimentalna in ho-spitacijska šola, v katero so prihajali učitelji iz širše celjske regije. Spodbujal je tudi uvajanje avdio-vizualnih sredstev pri pouku ter izvenšolske dejavnosti, kot so pevski zbor, šport in druge vsebine. Njegova zasluga je tudi poimenovanje OŠ po Primožu Trubarju in ustanovitev društva prijateljev mladine v Laškem. Njegova besedila in slikovni material so del različnih publikacij o Laškem. Veliko slikovnega in drugega materiala je podaril knjižnici in muzeju in ga tako dal na razpolago vsem državljanom.
TINA VENGUST
Aktualno dogajanje lahko spremljaš tudi na naših Facebook straneh Društvo Lak in Dijaška sekcija Lak, kmalu pa tudi na naši
spletni strani www.drustvo-lak.si.
Si študent ali dijak s statusom? Živiš na območju Upravne enote Laško? Včlani se in začni koristiti številne ugodnosti!
l/se, kar moraš storiti, je, da nam prineseš potrdilo o šolanju in izpolniš pristopno izjavo. Poleg darila ob vpisu ti brezplačno članstvo prinaša cenejše obiske kina, koncertov in smučišč, brezplačno članarino v Knjižnici Laško, brezplačen odmerek cepiva proti klopnemu meningitisu in številne druge ugodnosti.
Laški akademski klub, prostovoljno, samostojno, nepridobitno, izvenštudijsko združenje študentov UE Laško, je eden vodilnih akterjev v občini, ki skrbijo za aktivnosti mladih. Tovrsten naziv potrjujejo številni večji uspešno izpeljani projekti v tem letu. Pozimi smo se odpravili na enodnevno smučanje v Nassfeld in si ogledali polete v Planici. V aprilu smo organizirali tradicionalni, že 55. akademski ples in kulturni konec tedna, v sklopu katerega je bil tudi fotografski natečaj kLAK. Poletno dogajanje smo popestrili s karting turnirjem, z obiskom adrenalinskega parka Aqualandia, Aquasplashem na bazenu Aqua Roma in tradicionalnim piknikom, vrhunec poletja pa je prav gotovo bil vzpon na Triglav. Skupaj s Smoclom smo izpeljali tudi Pisani balon in prireditev Smoclak.
Do konca leta se bo nadaljevalo pestro dogajanje. Najprej bomo pripravili brezplačno zimsko rekreacijo v telovadnici OŠ Laško, ki bo ob sobotnih popoldnevih. Izobraževali se bomo na tečaju ruščine in delavnici javnega nastopanja. Izpeljali bomo izlet po vinskih kleteh - tokrat se odpravljamo na Dolenjsko in v Belo krajino. Čaka nas zanimivo potopisno predavanje, konec novembra pa dobrodelni koncert z glavno skupino Carpe Diem. Decembra bomo izvedli tradicionalno brucovanje in se odpravili na silvestrovanje v Bratislavo.
V letošnjem letu je v okviru LAK-a aktivno začela delovati tudi dijaška sekcija in s tem popestrila dogajanje za dijake v UE Laško. Zaključek šolskega leta so proslavili z Aloha summer partyjem v Bajti, v oktobru pa organizirali kostanjev piknik in se izobraževali na tečaju fotografije.
Včlani se in skupaj z nami doživi nepozabna študentska in dijaška leta!
Gradbena mehanizacija
Ferdinand Hercog s.p. Tevče 8,3270 Laško
Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku Laško in se zahvaljujemo za vašo zvestobo.
GSM:
(041) 653 470
e-pošta: ferdo.hercog@siol.net
*	novogradnje cest
*	vzdrževanje cest
*	asfaltiranje cest in dvorišč
*	urejanje okolic stanovanjskih objektov
*	sanacija plazov
*	izgradnja kamnitih zložb
*	vrtanje in izvedba pilotov
*	planiranje kmetijskih površin
*	rušenje vseh vrst objektov
*	izkopi kanalov (kanalizacija, vodovod, elektrika in stalo)
*	zabijanje tirnic
*	pluženje dovoznih cest, dvorišč in
■ • . vv
parkirišč
*	najem in izposoja opaža z našim opaženjem
in melioracije
S svojo gradbeno mehanizacijo in uslugami se priporočamo!
Na voljo smo tudi pozimi, saj imamo na razpolago vozila, s katerimi plužimo ceste, dvorišča in parkirišča.
14
LAŠKO PRAZNUJE
Zagotovo je cerkev Antona Martina Slomška ena od znamenitosti, ki si jih morate ogledati. Zgrajena je bila leta 1939 po načrtih Plečnikovega asistenta Janeza Valentinčiča, sam Plečnik pa naj bi gradbišče tudi večkrat obiskal. Sprva je bila posvečena Slomškovemu sv. Antonu Puščavniku, leta 2000 pa Antonu Martinu Slomšku.
Prihodnje leto pričakujejo v kraju kar nekaj naložb. Med drugim naj bi obnovili tudi šolo in vrtec. Ta del naj bi dobil tudi vodovod.
M V ■ V ■ ■
Reciski »
Veliko možnosti za izlet, pri čemer v Rečici
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl v rudarskem muzeju, ki so ga uredili v neposredni bližini gasilskega doma. Rudnik so zaprli leta 1990, muzej pa so odprli leta 2002. Ogled je možen po predhodni najavi. Čeprav rudarjenja v teh krajih ni več, Pikl pravi, da je v Rečici edini pravi pozdrav še vedno »Srečno!«.
Krajevna skupnost Rečica je ena večjih v občini Laško. Na skoraj 2.200 hektarjih živi skoraj 1.500 prebivalcev, ki držijo skupaj, kot pravi predsednik krajevne skupnosti Matjaž Pikl. V Rečico se tako pri-seljuje vedno več ljudi in nimajo težav z odhajanjem predvsem mladih v druge kraje. Medtem ko v Rečico vabi resnično lepo okolje, krajane vendarle pestijo nekatere težave. Največja je vodovod, ki naj bi ga dobili prihodnje leto.
Vsi, ki radi planinarite, ste Rečico zagotovo že spoznali, saj je eden najbolj prilju-
bljenih hribov naše regije del te krajevne skupnosti. Govorimo o Šmohorju. Sicer pa kraj obdajajo še druga slemena planinskih vrhov in tako Rečici pravijo celo druga Logarska dolina. Planinske vrhove so leta 2002 ob krajevnem prazniku povezali v Rečiško planinsko krožno pot. Od takrat vsako zadnjo soboto v juniju pripravijo pohod po tej poti, ki je zelo zahtevna in traja približno deset ur.
Nova mrliška vežica
Še pred nekaj leti so se Rečičani precej borili, da bi
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN VAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO!
LAŠKO PRAZNUJE
15
Srečno!«
lahko poskrbite tudi za dušo
pridobili kakšen denar za obnovo cest, danes je v kraju narejenega že precej. Po 45 letih so pred dvema letoma dobili novo mrliško vežico, letos so uredili kar nekaj kilometrov cest. Krajevna skupnost s krajani ureja tudi odseke lokalnih cest. Veliko življenja je v kraj prinesel vrtec, ki ga imajo že tretje leto, vanj pa je vključenih 17 otrok. Šolo v kraju obiskuje prav tako 17 otrok, v dveh oddelkih imajo otroke do četrtega razreda.
Vodne skrbi
Velike težave imajo v krajevni skupnosti z vodo. Hiše imajo svoje vodovode oziroma zajetja. Tudi šola ni izjema. Vode velikokrat zmanjka, tako da morajo gasilci vodo voziti kar vsak drugi dan. Rečičani tako komaj čakajo gradnjo vodovoda, ki je predvidena prihodnje leto. 17 kilometrov vodovoda je ocenjenih na 300 tisoč evrov. Sicer pa jim je vendarle uspelo na razpisu pridobiti sredstva za ureditev vaškega jedra. Tako že imajo zagotovljena sredstva za gradnjo pločnikov, javne razsvetljave in sodobne avtobusne postaje prihodnje leto.
Če na eni strani vode nimajo, imajo težave z vodotoki. Ker so nevzdrževani, je veliko erozije, ogromno je naplavin. Prav pri šoli je neurejen vodotok, na katerega opozarjajo agencijo za okolje že nekaj časa. Kot
pravi Pikl, s strahom čaka, kaj bi se utegnilo zgoditi ob prvi večji povodnji: »Največ škode bo na cestah, mostovih, a tudi na kmetijskih zemljiščih. V agenciji za okolje so potrebovali dve leti, da so nam sporočili, da del ne morejo izvajati, ker ni denarja. Lahko pa bi delali sami, vendar pod pogoji agencije. To pomeni, da lahko dela izvaja le njihov izvajalec, kar pa je predrago.«
Rečica ima prihodnost
Kljub vsem težavam se trudijo, da bi svojim krajanom življenje karseda olajšali in olepšali. Spomnili so se tudi na tiste, ki so uradno njihovi krajani, čeprav imajo službe, a tudi volišča na libojski strani. Rečičani tako urejajo ceste dejansko tudi na drugi strani Šmohorja. Letos so za naložbe v celotni krajevni skupnosti namenili 50 tisoč evrov. Vendar Pikl opozarja, da je vreča le ena. In iz te vreče nekaj dobijo tudi številna društva, ki so zelo aktivna. Za prihodnost kraja se tako ni treba bati. Še posebej če bosta vrtec in šola še naprej tako polna. Mimogrede, ko boste odhajali iz doline, ne pozabite na pozdrav. Čeprav so rečiški »knapi« svoje oddelali že pred več kot dvajsetimi leti, je »Srečno!« še vedno pravi pozdrav za ta kraj.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
V kraju deluje 11 društev. Med njimi je eno najbolj aktivnih KUD Lipa Rečica (na fotografiji), ki združuje 80 članov. V njem delujejo tri fol-korne skupine, in sicer odrasla, otroška Pisanke in predšolska Pipike, moška pevska skupina Martini, ženska pevska skupina Barbare in dramska skupina. Lipa Rečica je prisotna na vseh prireditvah v občini Laško. Sicer pa so v krajevni skupnosti zelo aktivni tudi gasilci, ki so tudi najštevilnejši. PGD Rečica, ki je bilo ustanovljeno leta 1927, združuje namreč več kot 250 članov. So zelo uspešni na gasilskih tekmovanjih, na katerih so zbrali natančno 302 pokala. Lani so kupili novo cisterno za prevoz vode, s čimer pomagajo Rečičanom in šoli praktično vsak drugi dan. Zelo aktivni so tudi športniki, ki se združujejo v Športnem društvu Rečica, v državnem merilu so zelo uspešni člani Strelskega društva Dušana Poženela, svoj sedež pa imajo v krajevni skupnosti tudi laški planinci. (foto: KUD Lipa Rečica)
NE PREZRITE
Likovno društvo Laško in Novi tednik bosta do konca decembra s skupnimi močmi zaokrožila letošnjo dobrodelno akcijo našega časopisa Za manj bolečin. Vas zanima kako?
stran 53
Oskrbnica Planinskega doma Šmohor Helena Perko (desno) je po dveh letih dela že navdušila. Sama pravi, da se je kar hitro navadila, da je ves čas na Šmohorju, dela pa ima tudi zelo veliko: »Ob koncih tedna je vse polno, sicer pa je precej odvisno od vremena.« Pri delu ji pomaga tudi hči Kristina, po potrebi pa dobi tudi študentsko pomoč. Šmohor je sicer tradicionalno najbolj obiskan 1. maja. Letos je planinski dom bogatejši še za nadstrešek, za katerega so poskrbeli laški planinci. Sicer pa je Šmohor zanimiv predvsem zaradi cerkve sv. Mohorja, ki je bila omenjena že leta 1421, in treh starih lip, ki so ob cerkvi. Tam so stale že v poznem srednjem veku. Dve lipi žal nimata več vrhov, najstarejša pa je bila pred tremi leti izbrana za drevo leta v Sloveniji. Na Šmohorju si lahko ogledate še staro Trebežnikovo domačijo. Zanjo skrbi Lovska družina Rečica.
16
LAŠKO PRAZNUJE
»Ne smemo tarnati!«
Podjetje, ki zaposluje 70 ljudi, je nastalo po »sili razmer« - Delavci so v Montingu SK iz Laškega dobro plačani
Zgodba, ki jo je pred skoraj dvajsetimi leti začel pisati Silvester Knez, bi težko bila lepša. Njegovo podjetje Monting SK, ki je sicer staro šele enajst let, je namreč eno tistih, v katerih še vedno zaposlujejo. Banke uporablja le za transakcije, ne potrebuje bančnih posojil. Za večjo naložbo, ki podjetje čaka v prihodnjih mesecih, bo dobilo posojilo podjetniškega sklada. Kot pravi direktor Knez, je njihova največja družbena odgovornost ta, da imajo delavci redne dokaj visoke dohodke in dobro okolje za delo.
Zgodovina danes zelo uspešnega podjetja se je začela leta 1995, ko je podjetje, v katerem je delal Knez, šlo v stečaj. A Silvester Knez se ni vdal: »Na zavodu sem rekel, naj mi dajo denar, ki bi ga sicer prejemal celo leto, tako da sem dobil 24
tisoč nemških mark. Deset tisoč mark sem si sposodil od brata.« S sodelavci, ki so se odločili, da bodo pristopili na tej samostojni poti, so v štorski železarni najeli manjši prostor, kupili dva varilna aparata in od doma prinesli orodje, ki so ga imeli. In nastalo je novo podjetje, iz katerega je leta 2002 Knez ustvaril Monting, ki je prava zgodba o uspehu.
Dela dovolj, ključni so tuji trgi
Glavni dejavnosti podjetja Monting Sk sta kovinsko predelovalna strojegradnja in izdelava specialnih jeklenih konstrukcij. Kot pravi Knez, so njihovi proizvodi praktično na vseh celinah. Tuji trgi so tudi njihov glavni vir dohodka, saj izvozijo okoli 95 odstotkov proizvodnje. Največ prodajo v Rusijo, Ukrajino, Kazahstan, a tudi Nemčijo, Francijo in An-
glijo. Prav v času našega obiska so pripravljali dva stroja za izdelavo kamene volne za pot v Rusijo, en stroj je bil namenjen v ameriški Miami.
Podjetje Monting SK je družinsko podjetje. Delo direktorja Silvestra Kneza bosta nadaljevala njegova sinova, ki sta prav tako oba strojnika. Knez sicer napoveduje, da bo še nekaj časa delal v podjetju, čeprav bo pogoje za upokojitev izpolnil prav v teh dneh.
Knez poslovanja na tujih trgih ne bi zamenjal: »Ko poslušam zgodbe naših podjetij, ki poslujejo samo v Sloveniji, velikokrat rečem, da bi že zaprl >štacuno<, če bi posloval samo doma. V tujini plačilo, če si delo dobro opravil, ni vprašanje. Je pa res, da je težka borba za posel, za prave cene. Treba

MONTING SK
Monting SK, proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o. Spodnja Rečica 80c, 3270 Laško, Slovenija T +386 3 734 34 80, F +386 3 734 34 84 E info@monting-sk.si, www.monting-sk.si
Podjetje je specializirano za: TEHNOLOŠKO OPREMO TEHNOLOŠKO OPREMO
ZA PROIZVODNJO KAMENE VOLNE
talilne peči centrifuge komore čistilne krtače
Podjetje MONTING čestita vsem občanom
in občankam ob občinskem prazniku!
ZA PODROČJA
železarstva - jeklarstva papirne industrije kemične industrije
STROJNE STORITVE
razrez
preoblikovanje CNC obdelava montaže in remont
Podjetje MONTING SK, d.o.o., je bilo ustanovljeno v letu 2002. Podjetje ima sedež v Spodnji Rečici 80 c v Laškem.
Novozgrajeni poslovno-proizvodni postori imajo 3000 m2 skupne pokrite površine. Podjetje MONTING SK d.o.o. zaposluje cca 60 delavcev različnih profilov kovinske stroke.
Glavna dejavnost podjetja MONTING S K je ko-vinsko-predelovalna strojegradnja in izdelava specialnih jeklenih konstrukcij.
Silvester Knez, direktor Monting SK: »Danes je preveč pesimizma. Ljudje, ki nikamor ne gredo, najbolj tarnajo. A nam ni tako slabo. Ampak mi samo tarnamo, kako se nič ne da in ne splača. Meni ni žal, da sem šel na svoje. A tega koraka ni lahko narediti!«
je spoštovati dobavne roke, delo mora biti kvalitetno opravljeno, kupcu je treba vedno priti nasproti, ga spoštovati. Tega v Sloveniji na žalost še ne obvladamo in še dolgo ne bomo.« Kot pravi Knez, jih danes kupci že sami poiščejo, saj ima podjetje dobre reference, ponuja novosti in izboljšave, glede cen pa so v primerjavi z drugimi podjetji precej konkurenčni.
Skrbijo za svoje
Da ohranjajo raven storitev, vlagajo vse dobičke v naložbe, novo tehnološko sodobno opremo in kadre, ki jih dobijo iz šol, saj jih morajo še dodatno priučiti. Tudi sicer imajo z iskanjem kadrov nemalo težav, saj profilov, ki jih iščejo, vztrajno primanjkuje. Zaposlujejo ključavničarje, varilce, strugarje, rezkalce, montažerje ... Knez pravi, da bi bilo treba mlade motivirati, da bi se odločali
Silvester Knez v proizvodnji, kjer so samo stroji vredni milijone. Najdražji stroj so kupili pred štirimi leti, stal je 1,25 milijona evrov. Njihova naslednja naložba je nakup sosednjih osem tisoč kvadratnih metrov, kjer bo zrasla nova hala, v njej pa bo prostor našel nov stroj. Za to bodo pridobili tudi evropska sredstva.
tudi za te poklice. Prihodnost v teh poklicih zagotovo je, dodaja Knez: »Pri nas v Montingu imajo lahko kvalificirani delavci povprečno plačo krepko čez tisoč evrov. To niso manjvredni poklici. Tudi s poklicno šolo se da doseči plačo, ki je marsikje z visoko ali višjo izobrazbo ni možno doseči.«
Prav skrb za zadovoljstvo delavcev je tista družbena odgovornost, ki jo mora podjetje imeti, razlaga Knez: »Zadovolj-
ni ljudje bodo dali jutri še več od sebe.« Tako jim je do zdaj uspevalo redno izplačevati plače, regres, celo božičnico in občasno še nagrade, to je od 20 do 25 odstotkov plače, ko so uspešno končali večje projekte. »Prav je, da ljudje občutijo, da so doprinesli k uspehu in da je uspeh tudi njihova zasluga. Opevanja, da so bili pridni, se v žep ne da dati.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
STROKOVNI NADZOR STATIČNI IN HIDRAVLIČNI IZRAČUNI TER DIMENZIONIRANJE ui inoni nwn uirtoaui irhic čti innc
šolske potrebščine
(vse od A do Ž)
pisarniški material
(ugodna ponudba)
otroške knjige
pester darilni program
fotokopiranje, printanje, spiralna vezava
• in še več!
ODPRTO: pon.-pet.: 7.30-18.00 sobota: 8.00-12.00
MOŽNOST PARKIRANJA
EPS in XPS termoizolacije • hidroizolacije talno ogrevanje • materiali za fasade dekorativni EPS elementi • opaži za stebre EPS in EPP embalaža • elementi iz EPP kovinski izdelki in hladilniški program
www.fragmat.si
FRAGMAT
V fipraf^s časom
LAŠKO PRAZNUJE
17
Iz kleti občine v svetlejše prostore nekdanjega kina
Boljši pogoji za mlade in otroke
Študentski, mladinski in otroški center Laško (ŠMO-CL) bo dobil nove prostore. Občina jih ureja v Trubarjevi ulici, kjer je do začetka 90. let deloval kino.
Občina Laško je prostore nekdanjega kina odkupila leta 2010, ko je začela obnavljati njegovo zunanjost. Kot je dejal vodja Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance Dimitrij Gril urejanje notranjosti še poteka, mladi in otroci pa naj bi nove prostore začeli uporabljati konec letošnjega leta.
Ker je Društvo ŠMOCL vse bolj prepoznavno po dejavnostih avdio in video produkcije, bo z novimi prostori pridobilo boljše pogoje za omenjene aktivnosti. Poleg prostorov za multimedijske dejavnosti bo občina uredila še večnamensko dvorano, ki bo namenjena najrazličnejšim prireditvam. »Mladinci so že sedaj polni
idej in so zelo aktivni v najrazličnejših sekcijah. Predvsem zaradi bližine Osnovne šole Primoža Trubarja upamo na večjo vključenost otrok in njihovo povezovanje. Prostori bodo gotovo bolj svetli, kot obstoječi prostori v kleti občine in zato bolj primerni za dnevno dejavnost,« je pojasnil Gril. Dodal je, da bo Društvo ŠMOCL prostore v kleti občine lahko še vedno uporabljalo za organizacijo koncertov, ki se odvijajo predvsem zvečer.
S selitvijo mladinskega centra se bodo v društvu izognili tudi skrbem, ki so jih doslej imeli ob poplavah. Prostore mladinskega centra je namreč večkrat poplavila voda, zaradi česar so morali umikati opremo, čistiti in razkuževati prostor, sušiti stene in vedno znova vzpostavljati normalne pogoje za delo.
TINA VENGUST Foto: Arhiv ŠMOCL

VINOTOČ
Laščani!
Zahvaljujemo se vam za vašo zvestobo in vam čestitamo ob občinskem prazniku občine Laško.
Žlahtna kapljica vabi! Obiščite nas! VINSKA KLET - VINOTOČ URBANOV HRAM
Minka Pinter Šalamon s.p.


Med delovniki od 6.-15. ure
ob sobotah od 6.-12. ure *
V nujnih primerih, ko nastaja škoda, pride do izpada delovanja naprav ali nevarnosti, smo vam na voljo tudi izven delovnega časa.
Servisna služba izvaja vse storitve na področju montaže, popravil in vzdrževanja vseh vrst elektroinstalacij, osvetlitve objektov, stikalnih in drugih elektro naprav ter krmilnih sistemov na hladilni tehniki.
Kontakt: 051 244 777
danijel.medved@eea.si
Utrinek iz letošnjega festivala Pisani balon, ki ga je junija organiziralo Društvo ŠMOCL.
Med bolj prepoznavnimi aktivnostmi Društva ŠMOCL je gotovo festival Pisani balon s pestrim naborom brezplačnih prireditev za otroke, mlade in njihove starše. Društvo med drugim skrbi za bogato klubsko dejavnost, za njihovo informiranje, športne dejavnosti ... Uspešno je tudi pri ustvarjanju multimedijskega centra TV Laško. Pri ustvarjanju prispevkov sledijo različnim področjem mladinskega dela kot so neformalno izobraževanje, aktivno državljanstvo, prostovoljno mladinsko delo, informiranje ter kulturno izražanje. Pri soustvarjanju TV Laško je v letu 2012 sodelovalo okoli 60 udeležencev, ki so se preizkusili kot snemalci, montažerji, režiserji, statisti, scenaristi, igralci, glasbeniki, novinarji ali so pomagali kako drugače.
LflVFDfl d.o.o.
Pot na Dobrotin 18, 3212 Vojnik DISKONT ob Železniški postaji Laško
MAM TOUm
TURISTIČNA AGENCIJA
GROSISTIČNA PRODAJA
BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ TER MALOPRODAJA
*2f47 eur
Jeruzalemčan, 11
Janževec, 11
Refošk Simčič, 11

Sladkor, 1 kg
Pralni prašek Duel, 6 kg
Tel.: +386 3 57 32 016 Fax.: +386 3 73 40 014 GSM: +386 70 70 04 05 GSM: +386 41 62 41 84 E-pošta: Lavida.trgovina@gmail.com
*1,95 eur
Kapelčan, 11
Cviček Gorenc, 11
SPOSTOVANI OBČANI IN OBČANKE OBČINE LAŠKO, OB PRAZNIKU OBČINE VAM ISKRENO ČESTITAMO.
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN VAS
VABIMO V NAŠE PROSTORE TURISTIČNE AGENCIJE V SREDIŠČU LAŠKEGA, PRI VHODU NA OBČINSKO
Srebrna penina, 0,751
8Q39
Bela moka, 25 kg
Električna sveča, (120 dni)
■
.. ™
Tel.: 08 205 36 05, 051 668 700 E-pošta: mmtours@siol.net www.mmtours.si
18
LAŠKO PRAZNUJE


i
H
J
££9
I ti
_
-■mi |i(l
kJH


kfl
UJ5 '»TAflHjiKk
I

Blf
mrm
gss
p
IJTIB lUlij
ODA
I Z V I R S K A VODA
SKRITA
GLOBOKO POD KROŠNJAMI NEOKRNJENEGA GOZDA. POD TISOČLETNIMI DOLOMITSKIMI SKLADI, KJER SE PRETAKA V VSEJ SVOJI ČISTOSTI IN NESKONČNI DRAGOCENOSTI.
I
»Kartuzijani so gojili grmičke čajnic in to je motiv, ki bi ga radi prenesli na demonstracijske gredice na prostem. Štiri gredice bi uredili v skladu s priporočili zavoda za spomeniško varstvo in biologa dr. Janka Rodeta. Na gredicah bi zasadili šipek in druge stare rastline, iz katerih so kartuzijani pridobivali čaj. V čajnici pa bi ljudi osveščali o njegovi rabi in jim tudi na ta način približali aktivnost kartuzijanov v preteklosti,« je povedal Luka Picej iz Občine Laško.
V okolici pristave pri kartuziji Jurklošter se bo ob uspešni prijavi na razpis v prihodnje razlegal vonj čajnih grmičkov, po čaju pa bo dišalo tudi v čajnici v spodnji etaži.
Čajni grmički in kartuzijani
Spodnja etaža pristave v Jurkloštru naj bi zaživela ob čajnici -Na prostem demonstracijske gredice




r«

•^jM®
4! 0"
ZVI ftSjOivOOA
SlTtHtC* GOJDKCG* IlTll»

TO
(1st1 4
ODA. LE VODA.
Občina si že od leta 2006 prizadeva za celovito obnovo kartuzije Jurklošter, pomembnega spomenika kulturne dediščine. Konec maja je obnovila mansardo nekdanjega gospodarskega objekta - pristave, spodnja etaža pa naj bi zaživela ob čajnici in prikazu gojenja čajev. To je med drugim delček zapuščine kartuzijanov, s katerim se je občina v začetku oktobra prijavila na javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Občina postopno nadaljuje obnovo kartuzije. Poleti so se ob pristavi končala arheološka izkopavanja. Pri tem so arheologi naleteli na ostanke temeljev in zidov, vendar po besedah Luke Piceja iz urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor na laški občini odkritja niso bila tako prelomna, kot so sprva predvidevali. Ostaline bo občina dokumentirala, jih zaščitila s filcem in jih zasula, njihove fotografije pa bo najverjetneje predstavila na panojih. Tako bodo ostanki zgodovine, ki jih skrivajo tla, vidni obiskovalcem.
Znani so že tudi obrisi vsebin za ureditev spodnje etaže pristave. S projektom ureditve etaže se je občina v začet-
ku oktobra prijavila na razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo. Če bo projekt dobil zeleno luč, bo življenje v času kartuzijanov v razstavnem prostoru predstavljeno s pomočjo multimedije, delček njihove dediščine pa bo obujen tudi v gostinskem lokalu, natančneje v čajnici. Sicer pa občina na zahodnem delu pristave, kjer so bila izvedena izkopavanja, v prihodnje načrtuje še gradnjo prizidka s stopniščem, sanitarijami in z dvigalom za invalide, za kar bo prav tako
iskala možnosti sofinanciranja na razpisih.
Smernice za obnovo širšega območja kartuzije izhajajo iz sprejetega občinskega prostorskega načrta iz leta 2010 in zajemajo ureditev sprehajalnih poti, parkirnih mest za osebna vozila in avtomobile ter ureditev okolice, predvsem velikega križnega hodnika, obzidja in mostu čez potok Gračnica. Ko bo zanjo pripravljena ustrezna dokumentacija, se bo lokalna skupnost v želji po sofinanciranju prijavila na razpise ministrstev, predvidena vrednost celotne ureditve pa znaša 1,2 milijona evrov.
TINA VENGUST Foto: arhiv NT (GrupA)
Kartuzija poleg samostana obsega še samostansko in župnijsko cerkev, dvorec, obrambni stolp, kamniti most, pokopališče in nekdanji gospodarski objekt - pristavo. Tam je občina spomladi obnovila mansardo, ki je namenjena dejavnostim krajevne skupnosti in društev, ki so se razveselila tudi novega večnamenskega prostora. Tega bodo s pridom uporabljala tudi pri predstavitvah strokovnih tem kartuzije in na splošno turizma v Jurkloštru.
LAŠKO PRAZNUJE
19
EUE, PSTINSTVfi, TURIZEM IN POSREDNIŠTVO
ETMilimm
Masažni in sprostitveni
salnnPHe
ELEKTROINSTALACIJE d.o.o,
IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, PROJEKTIRANJE IN MERITVE ELEKTRIČNIH VELIČIN
»Do nadaljnjega sta odprti obe navedeni možnosti, med katerima bo Občina Šentjur izbrala tisto, ki se bo izkazala za racionalnejšo oziroma za katero se bo pokazala možnost ustreznega sofinanciranja z razpisov,« iz občine odgovarjajo na vprašanje, ali ob uspehu projekta obnove obstoječega kulturnega doma ne bo več aktualna gradnja novega centra na lokaciji starega doma.
Z razpisom do lepšega kulturnega centra
Bo gradnjo novega kulturnega centra nadomestila prenova starega? - Vsebina projekta ostaja neznanka
ŠENTJUR - Šentjurčani si že dolgo želijo nov kulturni center. Zadnjo idejno zasnovo, ki je predvidevala gradnjo na mestu sedanjega kulturnega doma, so v sejni dvorani občine predstavili leta 2011. Občina je zdaj pridobila gradbeno dovoljenje za prvi del rekonstrukcije obstoječega kulturnega doma in se s projektom prijavila na razpis za pridobitev sofinanciranja.
Spomnimo, da sta idejno zasnovo iz leta 2011 na podlagi programskih izhodišč delovne komisije za pripravo vsebinskega dela novega kulturnega centra, ki jo je imenoval župan mag. Marko Diaci, izdelala arhitekt Miha
Milič in skupina absolventov arhitekture iz Šentjurja. Za gradnjo bi bilo treba izpolniti dva predpogoja. Ker je lastnik dela nepremičnin, kjer je Kulturni dom Šentjur, ministrstvo za pravosodje in javno upravo, bi bilo treba prestaviti sodišče s trenutne lokacije. Prav tako bi bilo treba zagotoviti večinsko sofinanciranje z javnimi sredstvi, bodisi evropskimi ali državnimi, medtem ko bi občina plačala pripravo gradbene dokumentacije. Ministrstvo se je s preselitvijo sodišča strinjalo, vendar izključno na občinske stroške. Diaci pa je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da je realnost zaradi nerešenega vprašanja s selitvijo sodišča in zaostrenih razmer
gospodarske krize bolj naklonjena prenovi obstoječega kulturnega doma, ki bi se je občina lotila v več delih.
O podrobnostih še ne bi
S prvim delom obnove, ki nosi naslov Rekonstrukcija in dograditev Ipavčevega kulturnega centra in za katerega je že pridobila gradbeno dovoljenje, se je občina prijavila na razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Diaci je poudaril, da razpis ponuja visoko raven sofinanciranja, zato upa na uspeh. Iz svetniških klopi je prejel nekaj vprašanj o tem, katera dela zajemajo predvidene faze prenove, namesto odgovora pa je svetnike povabil, naj si pridejo ogledat projekte. Ob tem je še dodal, da bo na občinskem svetu projekt predstavil, če bo ta uspel na razpisu.
Iz občine so tudi za Novi tednik sporočili, da podrobnosti projekta v tem trenutku ne želijo predstaviti, saj bo treba načrte ob morebitnem
Do zdaj je občina v letu 2002 podpisala pogodbo za izdelavo idejne zasnove Kulturnega centra Šentjur z Ateljejem Marko Mušič, v letu 2011 pa sta idejno zasnovo Kulturnega centra Šentjur napravila arhitekt Miha Mi-lič iz Maribora in skupina absolventov arhitekture iz Šentjurja. Koliko je znašal strošek prve idejne zasnove, z občine niso sporočili, medtem ko je občina za zadnjo idejno zasnovo odštela 4.320 evrov.
uspehu na razpisu prilagoditi izvedbenim možnostim. Kot lahko razumemo razlago pristojnih občinskih služb, razpis še traja in zato bi razkrivanje vsebine njihovega prijavljenega projekta lahko vplivalo na končni izid razpisa. Je pa Občina Šentjur na razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture prijavila še prenovo Centra kulture Gustav, kjer bodo v primeru uspeha na razpisu po besedah župana zgradili prizidek.
TINA VENGUST
Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev razpisa za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture znaša 7,2 milijona evrov. Razpis delno financira Evropska unija, delno pa ministrstvo za kulturo. Od skupne okvirne vrednosti razpoložljivih sredstev bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 85 odstotkov oziroma malo več kot 6 milijonov evrov. Zadnji tovrstni razpis je bil objavljen avgusta 2009. Takrat je denar na razpisu med občinami s Celjskega prejela občina Vitanje za Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Na Stranicah in Teharjah
Obujeni spomini na grozote. Premierka Alenka Bratušek je obiskala grobišče na Frankolovem (na fotografiji) in spominski park na Teharjah.
ZREČE, CELJE - Pred dnevom spomina na mrtve so bile v naših krajih številne komemoracije. Predsednica vlade Alenka Bratušek je pred dnevom spomina na mrtve položila venec na Stranicah, kjer so frankolovske žrtve, in nato še v Spominskem parku Teharje.
Na Stranicah so pokopane žrtve nacističnega zločina iz druge svetovne vojne, ki so jih kot talce tam obesili na jablane. Spominsko svečanost je pripravila Občina Zreče, zapel je zreški pevski zbor Jurija Vodovnika, slavnostna govornica je bila Bratuškova. »O njihovih občutjih, o nepopisnem strahu v zadnjih trenutkih, ki ga je prinesla misel na bližajočo se smrt, lahko danes beremo iz njihovih srce parajočih poslovilnih pisem svojcem,« je ob spominu na sto frankolovskih žrtev dejala Bratuškova. Spominsko območje Fran-kolovo, kjer je med drugim grobišče stotih žrtev nacizma, je vlada pred nekaj tedni razglasila za kulturni spome-

nik državnega pomena. Po položitvi venca na Stranicah je premierka položila venec še na območju povojnega
® j ,---
'"v
z_.
fn ■
taborišča na Teharjah. Tam je osrednje državno območje Spominski park Teharje, ki spominja na približno pet
tisoč žrtev izvensodnih povojnih pobojev.
BJ
Foto: GrupA
NA KRATKO
Prijateljevanje s Čehi
SLOVENSKE KONJICE - Češki veleposlanik Petr Voznica je prejšnji teden županu Miranu Gorinšku izročil medaljo češkega zunanjega ministrstva, ki jo je prejel za vzpostavljanje prijateljskih stikov med Konjicami in češkim mestom Hranice.
Župan Gorinšek je češko medaljo prejel za osebni prispevek k temu. Obe občini sta listino o sodelovanju podpisali lani, ko se je slovesnega podpisovanja udeležil tudi veleposlanik Voznica. Listino o partnerstvu so podpisali med lanskim martinovanjem v Slovenskih Konjicah, ko je prišla iz Hranic županja Radka Ondriašova. Obe občini sta si obljubili sodelovanje, od gospodarskega do sodelovanja med šolami.
Med obiskom Konjic so veleposlaniku prejšnji teden posebej predstavili obnovljeni Stari trg in ga seznanili z različnimi občinskimi projekti, obiskal je tudi Žičko kartuzijo.	BJ
»Domača« zimska služba
TABOR - Občina in izvajalci zimske službe so se pred časom sestali, da so pregledali aktualno zakonodajo na področju zimske službe, ki jo v Taboru izvajajo zgolj domači pogodbeni izvajalci.
Taborčani so namreč prepričani, da so ti najprimernejši za opravljene tovrstnega dela, saj najbolje poznajo lokalne ceste in razmere na njih. Zaradi omejevanja in nadziranja izredno visokih stroškov zimske službe so na sestanku pregledali in preučili tudi pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in tako še dodatno naštudirali, kako se pravilno lotiti tega za občane zelo pomembnega področja kakovosti bivanja v občini.
ŠO
V Imenski Gorci boljša cesta
PODČETRTEK - V nedeljo je bilo slovesno odprtje ceste iz Imenega do Imenske Gorce in njenega odseka.
Na dobrem kilometru ceste iz Imenega do cerkve sv. Križa v Imenski Gorci so poskrbeli za njeno rekonstrukcijo in jo delno razširili na štiri metre. Prav tako so opravili preplastitev odseka ceste iz Imenske Gorce proti Gluži. Gre za vinogradniško območje, kjer je precej počitniških hišic, pa tudi vse več stalnih prebivalcev. Za naložbo je občina porabila okoli sto tisoč evrov, ki so jih pridobili po 23. členu Zakona o financiranju občin. Cesto sta uradno odprla župan Peter Misja in direktor direktorata za regionalni razvoj in evropsko sodelovanje Marko Drofenik, ki je domačin.	BJ
Veliko glasbe v mali Bistrici
BISTRICA OB SOTLI - V mladinskem klubu je bila v soboto tradicionalna prireditev Kolomonov žegen. Za festival Kolomonov žegen so že tretje leto razpisali natečaj za najboljšo rock priredbo ljudske pesmi, vendar letos zadostnega odziva ni bilo.
Lani je na natečaju zmagala ter nato na Kolomonovem žegnu nastopila skupina Karmakoma, ki je nato nastopila s priljubljeno zasedbo Demolition Group. Zaradi letošnjega slabega odziva je letos organizator sam povabil skupino Kontradishn. Skupina iz Brežic je namreč na Jelen Demofestu v Banjaluki osvojila drugo mesto ter bila tam kot najboljša dosedanja glasbena skupina. Glavni nastopajoči na letošnjem Kolomonovem žegnu je bil reper Klemen-Klemen. V nedeljo je v mladinskem klubu sledil še koncert rednega nedeljskega cikla, kjer nastopajo tuje skupine. Tokrat je nastopila skupina Moe iz Norveške. Po mnenju poznavalcev njihovega ustvarjanja se njihov zvok giblje po mejah noise rocka.	BJ
Tudi ob nedeljah in praznikih
ŠENTJUR - Občanom bo odslej storitev pomoči družini na domu na voljo tudi ob nedeljah in praznikih ter dela prostih dneh. Občinski svet je na julijski seji predlog cene te storitve zavrnil, ker so svetniki soglasno menili, da je za uporabnike v teh težkih časih previsok. Na zadnji seji pa so nov predlog cene podprli.
Program Pomoč družini na domu Center za socialno delo Šentjur v občini izvaja od leta 1992. Mesečno delavke nudijo pomoč povprečno 54 starejšim uporabnikom. Kot je dejala direktorica centra Anica Weber, po uvedbi novih dveh storitev pričakujejo še več vključenih. Cena za storitev pomoč družini na domu med delavniki znaša v občini Šentjur od avgusta 2011 za uporabnika malo več kot 5 evrov in ostaja nespremenjena. Cena storitve ob nedeljah in na dan državnega praznika ter dela prostega dne pa bo znašala 30 odstotkov več kot ob delavnikih, kar za uporabnika pomeni malo manj kot 7 evrov.
TV
KRONIKA
21
Vodušek ne zaupa celjskim sodnikom
Zahteva njihovo izločitev in sojenje na drugem sodišču
Na celjskem okrožnem sodišču bi moral biti v torek predobravnavni narok za novinarja Vladimirja Voduška, ki mu očitajo, da je poskušal izsiljevati nekdanjega vodilnega v Uniorju Gorazda Korošca in šmarskega podjetnika Vinka Stiplovška. Obtoženi ves čas trdi, da ni šlo za kaznivo dejanje, temveč za »maščevanje Korošca in Stiplovška«.
Vodušek naj bi Stiplovšku pokazal dokumente oziroma račune iz poslovanja šmarskega podjetja in Uniorja, ki naj bi bili sporni. Za medijski molk o tem naj bi Vodušek zahteval poslovno sodelovanje z Uni-orjem v vrednosti 360 tisoč evrov. Ker ni bil zadovoljen s hitrostjo Stiplovškovega odzivanja, naj bi mu zagrozil z novimi obremenilnimi dokumenti in zahteval za molk še dodatnih 15 tisoč evrov. Takrat sta se Korošec in Sti-plovšek odločila in Voduška prijavila celjskemu tožilstvu, ki je začelo preiskavo.
Vendar Vodušek vztraja pri tem, da sta se mu Korošec in Stiplovšek želela maščevati, ker je pridobil dokumente o njunem poslovanju. Vodušek je bil zaradi suma ponovitve-ne nevarnosti tudi v priporu.
Vladimir Vodušek je poudaril, da verjame v pravno državo, ne zaupa pa očitno sodnikom na Celjskem.
»Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil pripor nezakonit. Ker je pri odločanju o odreditvi pripora sodelovalo skoraj 10 sodnikov z okrajnega, okrožnega in višjega sodišča v Celju, menim, da obstaja dvom glede njihove pristranskosti, zato predlagam izločitev vseh sodnikov,« je dejal Vodušek sodnici Marijani Topolovec Dolinšek. Vzporedno s tem je predlagal tudi prenos pristojnosti na ljubljansko okrožno sodišče, tudi zaradi ekonomičnosti.
»Pavšalni očitki sodnikom«
Z njegovimi predlogi se ni strinjala tožilka Simona Raz-goršek Kuzman. »Obtoženi je v pretežnem delu kazniva dejanja izvajal na območju, ki spada v pristojnost celjskega sodišča, s tega območja so tudi oškodovana in priče, ki jih bom predlagala za zaslišanja. Če mu ob njegovem izvrševanju kaznivih dejanj prihod na Celjsko ni predstavljal stroškov, tudi sojenje tu ne
more biti razlog za sklicevanje na ekonomičnost postopka,« je bila ostra tožilka. Dodala je še, da je neutemeljen tudi predlog za izločitev sodnikov. Voduškove očitke je označila kot pavšale in dodala:« Gre za okoliščine, ki so tudi v številnih drugih postopkih, ki se dogajajo vsakodnevno, a ne vzbujajo dvoma v sodnike.«
Naj spomnimo, da naj bi Vodušku pri izsiljevanju pomagal Velenjčan Stanislav Gaberc. Ta je oktobra krivdo priznal in bil že obsojen. Dobil je pogojno kazen, leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo treh let. Toda priznanje Gaberca na postopek zoper Voduška naj ne bi vplivalo, pravi Voduškov odvetnik Boštjan Penko. »Ne glede na to, da je soobtoženi dejanje priznal, vsak odgovarja v okviru svoje odgovornosti. Mi bomo poskušali dokazati, da Vodu-šek dejanja ni storil in da ni šlo za izsiljevanje. Očitno se Vodušek ne počuti krivega.« Kdaj bo predobravnavni narok spet razpisan, ni znano, saj bodo na sodišču morali najprej odločati o predlogih za izločitev sodnikov in o prenosu pristojnosti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
INFO 113
Na Molički peči umrl izkušen jamar
Konec tedna je na Molički peči nad Lučami umrl vodja Jamarske reševalne službe Slovenije Rajko Bračič.
V jamo na Molički peči se je dolgoletni in izkušeni jamarski reševalec odpravil v soboto, pri čemer ga je nenadoma obšla slabost. Očitno se je zaradi zdravstvenih težav napotil do avtomobila, vendar do tja ni prišel. Zaradi hudih bolečin, domnevajo, da zaradi srčne kapi, se je zgrudil in umrl. V soboto naj bi se v jamo odpravil s kolegi, vendar naj bi že takrat nekoliko zaostajal za njimi zaradi slabosti. Bračič je bil inštruktor jamarstva in jamarskega reševanja. Za jamarje je izučil več kot 50 kandidatov.
Praznični tatovi povzročali škodo
Med prazniki so neznanci v Celju vlomili v tri lesene brunarice in ukradli različno orodje ter avdio in video opremo. Istočasno so vlom in tatvino prijavili lastniki stanovanjske hiše v Podkraju pri Velenju. Vlomilec je v hišo prišel skozi terasna vrata in preiskal prostore ter odnesel denar.
Storilci so oškodovali tudi lastnike dveh hiš v Vetrniku na območju Kozjega in v Zagaju pod Bočem. V prvem primeru so odnesli lovsko puško in denar, v drugem samo gotovino. Policisti preiskujejo še vlom v delavnico in stanovanjsko hišo v Studencah, kjer pogrešajo dva LCD-televizorja. Nepridipravi so bili še v gospodarskem poslopju v Zbelovski Gori, od koder so odnesli kosilnico na laks, traktorsko kosilnico in kolo z motorjem. Samo v tem primeru je škode za več kot 4 tisoč evrov. V Velenju so prišli še v gostinski lokal, kjer je izginilo nekaj menjalnega denarja in šest litrov viskija.
Varna pot za najmlajše Izginila dva avtomobila
Konec preteklega tedna so člani Zavoda Varna pot, ki pomagajo žrtvam in svojcem prometnih nesreč, predavali o prometni varnosti 85 učencem Osnovne šole Slivnica pri Celju.
V interaktivnih delavnicah so učenci utrjevali svoje znanje o prometu in spoznavali, kakšne nevarnosti prežijo nanje. Med drugim so se naučili, kako pomagati ranljivim udeležencem na cesti, na primer slepim pešcem. Večina učencev je prvič slišala za zvočni signal semaforja, ki slepim omogoča varen prehod čez cesto. Takšnega semaforja v njihovem kraju še ni, zato je le malokdo vedel, da obstaja.
Mina na Golteh
Sredi preteklega tedna je pohodnik na smučišču Golte v občini Mozirje našel minometno mino.
Gre za eksplozivno sredstvo iz druge svetovne vojne. Kraj najdbe so zavarovali, mino pa je odstranila Državna enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. To je že druga takšna najdba v zadnjih dneh na Celjskem, saj so prav tako pretekli teden na Tržaškem hribu v Rogaški Slatini našli ročni bombi in dva naboja za pehoto. Tudi v tem primeru gre za najdbo iz druge svetovne vojne.
V	torek je nekdo s parkirišča v Pucovi ulici ukradel osebni avtomobil Honda Civic, letnik 1995. Vozilo je rdeče barve in registrskih številk CE M6-14M. Škode je za okoli tisoč evrov.
Za dobrih 11 tisočakov škode je utrpela lastnica osebnega vozila VW Golf. Neznan storilec ga je odpeljal v začetku tega tedna s parkirišča v Trubarjevi ulici v Celju. Ukradeni golf je letnik 2010, bele barve in registrskih številk CE FS-568.
Trčila v deklici
V	torek zjutraj okoli osme ure se je v Mozirju zgodila prometna nesreča, v kateri je voznica osebnega vozila na prehodu za pešce spregledala dve deklici in rahlo trčila vanju.
Voznica je obe deklici takoj odpeljala na pregled v zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da nobena ni poškodovana. Policisti preiskujejo še okoliščine nesreče, ki se je zgodila minuli petek popoldne na lokalni cesti izven naselja Drevenik. V nesreči se je huje poškodovala 45-letna sopotnica na motornem kolesu. Do nesreče je prišlo pri vožnji po lokalni cesti Kostrivnica-Dre-venik, ko je 46-letni voznik motornega kolesa v nepreglednem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom.
SIMONA ŠOLINIČ
Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj.
Ponujamo
popolno op
za maturantski ples in to
povsem brezplačno!		
Za	mično gospodično:	
Metražne tkanine po izboru - Gloripops Šivanje maturantske obleke -Barbara Repinšek - Delavnica mode Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja
a uglajenega mladenič
Moška obleka Lambretta s srajco
in kravata Brasim - Kavalir Striženje las - Hair center Darja
Mame in očetje, maturantski ples je tudi finančno zahteven zalogaj. Dovolite, da vam ga olajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje.
Ime in priimek MATURANTKE
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
/
Ime in priimek MATURANTA
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
/
Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali maturantko in maturanta,^ ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji našeakcije. Zmagovalca nagradne igreT	~
bomo razglasili 14. novembra 2013.
Tečaka maturantski ples?.
P.S . Pričakujemo hrabrega mladeniča in mladenko, saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi na straneh Novega tednika!
^nn^mnm
Februarja 2014 bomo že tretje
leto zapored izbirali
naj maturantko, naj maturanta!
22
ŠPORT
»Gladiatorstvo me ne zanima!«
Pogovor z vrhunskim celjskim borcem Benjaminom Lahom
»Pravi športnik si za cilj na velikem tekmovanju zastavi zmago, ne tretje mesto. Moram pa biti objektiven. Že neugoden žreb bi lahko pokvaril moje načrte, v drugi skupini so bili višji, zame bolj neugodni borci. Tako sedaj pravim, da medalja je vendarle medalja.«
Predlani je pristavil levji delež k zmagi judoistov celjskega Zdežele Sankakuja v državnem prvenstvu, lani je bil uradni član naše olimpijske odprave, saj je v Londonu pomagal izbrancem v judo vrsti kot »sparing partner«, številčno zbirko medalj v mednarodni konkurenci pa so mu omogočili uspešni nastopi v ju jitsu.
Benny, kot se tudi podpisuje, bo čez tri dni dopolnil 28 let. S svetovnih iger borilnih športov v St. Peterburgu se je vrnil z bronasto medaljo. World Combat Games predstavljajo veliko organizacijo borilnih športov, med katerimi je tudi pet olimpijskih športov. Prve svetovne igre borilnih športov so bile pred tremi leti v Pekingu.
Kakšni so bili pogoji za uvrstitev na igre?
Zahtevni. Čeprav sem uspešno nastopal na velikih tekmovanjih v zadnjih treh letih, pa so obenem tudi tekmeci pridno zbirali točke in negotovost je dolgo trajala. Ko je bila potegnjena črta na svetovni lestvici v kategoriji do 94 kilogramov, sem bil na njej drugi. V Rusijo nas je odpotovalo najboljših sedem. Podoben sistem velja tudi za svetovne igre različnih športov, neolimpijskih, ki so bile letos v Kolumbiji. Tam sem bil četrti, in priznam, precej razočaran. Vložil sem veliko truda, pa izgubil boj za tretje mesto.
Vaše nezadovoljstvo je bilo dokaj logično, saj ste bili na svetovnih prvenstvih 2010 in 2012 tretji in drugi, vmes ste postali evropski prvak, lani vice šampion, petkrat ste zmagali na tekmah evropskega pokala. Toda vztrajnost se je izplačala, kajne?
V St. Peterburgu je bila organizacija iger odlična, marsikaj me je spominjalo na olimpijske igre lani v Londonu. Žreb mi je šel na roko. Bili smo razdeljeni v dve skupini, v A smo bili le trije. Pomerili smo se vsak z vsakim. V prvi borbi sem se pomeril s Kosta-ričanom Jeremyjem Lopezom Quesadeom, ki ga nisem poznal. Začel sem zelo odločno, z učinkovitimi tehnikami sem dvoboj predčasno zaključil. Dosegel sem tako imenovani full ippon. Predstavnik Ma-uritiusa Denis Douce je bil nepredvidljiv, vendar sem ga zavoljo izkušenj povsem onesposobil in ponovil full ippon. Osvojil sem prvo mesto v svoji skupini in počakal na drugo uvrščenega iz preostale skupine. V polfinalu sem naletel na starega znanca z velikih tekmovanj, zame sila neugodnega Iranca Mohsena Ha-midija Aghchaya. Začel sem odločno, borbo sem imel pod kontrolo vse do zadnjih 30 sekund. Povedel je za dve točki in nato sem moral tvegati, kar
Benjamin Lah z odličjem v St. Peterburgu
je nasprotnik izkoristil.
Bistveno se je bilo tedaj zbrati in napeti vse moči v boju za najnižjo stopničko zmagovalnega odra!
Vsekakor. V drugem pol-finalu je Rus Ilija Čarkin, kasnejši prvak, premagal Denisa Douceja. Imel sem pol ure časa, da zberem misli. Bil sem favorit, a to je bilo treba potrditi. Bil sem izjemno motiviran, z zmago s 14:0 sem dosegel tisto, po kar sem prišel na igre.
Za lažje razumevanje dogajanj na blazini boste morali pojasniti, kaj je to full ippon. Vemo, kaj pomeni ippon pri judu; gre za končni met na pleča ali končni prijem za takojšnjo zmago.
V ju jitsu je borba na nek način sestavljena iz treh delov. Začnemo stoje, kot pri karate-ju z ročnimi udarci in brcami. V predel čela, nosu in brade ne smemo udarjati, le v stranski predel glave. Toda vsi udarci morajo biti izvedeni z zadržkom, kontrolirano. V primeru močnega, nekontroliranega udarca, dobi napadalec kazensko točko. Če takšen udarec ponovi, je diskvalificiran. Sledijo tehnike juda, najprej metov. Zaključek je na tleh, v parterju kot pravimo, kjer skušaš z vzvodom pripraviti tekmeca do predaje. Vzvodi oziroma končni prijemi so dovoljeni na gležnjih, kolenih, zapestjih, tudi na vratu kot davljenje. Če nam uspe izvesti vse tri dele, ne glede na vrstni red, nam sodnik prisodi full ippon, zmago s 50:0.
Imate dober osebni rekord v časovni izvedbi full ippo-na?
Znaša 24 sekund. Tekmec v domači konkurenci resnično ni bil vešč, pa vendar ni enostavno v tako kratkem času vse skupaj izvesti.
Vselej izpostavljate in zelo hvalite dva trenerja, ki sta najbolj vplivala na vašo kariero in vas še vedno vodita.
Marjan Fabjan in Marko Gaber sta v polni meri vplivala name, tako v razvoju športnika kot tudi osebnosti. Morda
sta najboljša trenerja v svojih panogah na svetu. 16 let treniram judo pri Sankakuju, kasneje sem se pridružil še Policijskemu klubu borilnih veščin Celje. Oba trenerja sta zaslužna za mojo fizično pripravljenost, predvsem pa za tehnično podkovanost.
Kakšni bodo sedaj vaši cilji, denimo v ju jitsu?
Najprej bi se rad spočil, od leta 2010 odmora ni bilo. Pretehtati moram, kaj si sploh še želim. Volja sicer je, pogoji pa so venomer slabši. Svetovno prvenstvo bo naslednje leto v Parizu ...
Omejeni ste na težo do 94 kilogramov. Jo kdaj prekoračite?
O, ja, posebej pozimi. Poleti je lažje. Je pa vsekakor bolje, da imam >polno< težo, torej da ne pridem na tekmo z denimo 88 kilogrami. Ne bi se obneslo.
V judu ste celjskemu San-
kakuju pred dvema letoma pomagali do naslova državnega prvaka. Kako bo letos?
Bilo je nepopisno, ko smo leta 20ll slavili na domačem terenu, v dvorani Šolskega centra Celje. Želimo si vse skupaj ponoviti. Imamo še močnejše moštvo. Čeprav je večina judoistov zelo mladih, pa so obenem že precej izkušeni. Počakajmo na zaključni turnir, judo je nepredvidljiv, pestro in zanimivo bo.
Vsestranski borec ste, lahko bi razmišljali tudi o trših borbah, v kletki, kjer skoraj ni omejitev, kjer se boj zaključi z nokavtom ali predajo. Vas mika?
Ko se pripravljam na veliko tekmovanje, vadim skoraj vse borilne športe. Uživam v tem. Kletka je nekaj drugega. Gre za novodobno gladiatorstvo. Ljudje radi gledajo, kako se borca mrcvarita. Dobil sem nekaj ponudb, a sem jih od-
klonil. Zaslužek ni tako visok, poškodbe pa so lahko zelo hude. Brutalno je.
Ostali boste pri plemenitih veščinah, toda ... Lahko vsakogar na Celjskem ali v Sloveniji izzovete na dvoboj in se z njim enakopravno borite?
Tako bom dejal: za vsakega tekmovalca se najde šiba, ki je usodna. Ampak v to se ne bom spuščal, čeprav se zavedam, da sem zelo sposoben. Obstajajo višji, težji, trši borci.
S takšno miselnostjo ste lahko uspešen pedagog. Vas veseli delo z mladimi?
Vsekakor, pri Sankakuju sem že inštruktor juda. Morda bom lahko kdaj živel od tega, toda trenutno časi niso rožnati. Upam, da se bodo izboljšali. Delo je zahtevno in nikoli ni dovolj poplačano v denarnem smislu. Obrestuje
pa se z neizmernim zadovoljstvom, ko vidim napredek mlajših. Na začetku sezone začneš učiti otroka, ki ni pretirano motorično sposoben in ima težave z učenjem tehnik. Na koncu leta pa ugotoviš, da je prav ta otrok z voljo in s trdim delom napredoval bolj od ostalih. To so neprecenljivi trenutki.
V mednarodni ju jitsu zvezi predstavljate in zastopate aktivne športnike. Kaj pa zasebno življenje, se bliža prelomnica?
Naslednje leto se bom oženil, z izbranko Mojco iz Miklavža že živiva v Mariboru. Sem ekonomski tehnik, pred mano je diploma na Fakulteti za varnostne vede. Ritem je naporen, v ju jitsu pa lahko kot tekmovalec vztrajam še vsaj štiri leta.
DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv
Benny (levo) med učinkovito akcijo
Celjanke premagale še srbske podprvakinje
V soboto prvi letošnji derbi s Triglavom
V 3. krogu Jadranske lige so celjske košarkarice dosegle še tretjo zmago. V domači dvorani so z 81:59 odpravile srbske podprvakinje in podprvakinje Jadranske lige, igralke Radi-voja Koraca iz Beograda.
Zdaj lahko zatrdimo, da so fantastično začele novo sezono.
Edine neporažene
Podobno kot na prvih dveh tekmah proti Čeliku in Play offu so prikazale borbeno igro in v drugem polčasu povsem nadigrale ekipo, ki je sestavljena iz številnih srbskih reprezentantk različnih starostnih kategorij in
bosanskih košarkaric Anje Stupar in Tamare Kapor. Celjanke so povsem zaustavile gostujočo zasedbo in zasluženo prišle še do tretje zmage, obenem pa so trenutno še edine neporažene v Jadranski ligi, saj je v skupini A Partizan klonil na gostovanju v Kranju pri Triglavu. »Igralkam moram čestitati. Takšne zmage proti takšnim nasprotnikom nam seveda veliko pomenijo in resnično je lep občutek, ko v uvodu sezone zmagaš tri tekme,« je dejal trener Damir Grgič. Tavelyn James je bila z 18 točkami prva strelka Athle-tea, Rebeka Abramovič jih je dodala 17, Eva Lisec 15.
Marica Gajic je ujela kar 13 odbitih žog.
Že na zaključnem turnirju
Celjanke so konec tedna prepričljivo dobile tekmo 3. kroga državnega prvenstva v Slovenskih Konjicah s 95:54. V začetku tedna pa so se že uvrstile na zaključni turnir pokalnega tekmovanja, potem ko so izločile Grosuplje. Že na prvi tekmi so slavile kar za 47 točk, v domači dvorani pa prikazale novo dobro predstavo in zmagale z 79:65. Zdaj jih čaka prvi letošnji derbi s kranjskim Triglavom, ki je pred sezono odločno napovedal, da želi naslove osvojiti v
vseh kategorijah, ob tem pa iz srca nasmejal številne poznavalce slovenske košarke. »S tem se nikakor ne obremenjujemo. Dobro pa se zavedamo kakšne so naše kvalitete,« je začela Eva Lisec. »Pričakujemo zelo težko tekmo. Vanjo bomo šle tako, kot na vse dosedanje, maksimalno motivirane in osredotočene na našo novo dobro predstavo. Težko bo, a naš cilj je jasen. Zmaga in obenem novi točki. Dekleta bomo pokazala in dokazala, da smo v domači dvorani nepremagljiva. Moramo pa izkoristiti naše prednosti, ki jih je precej.« Tekma 4. kroga se bo začela ob 17. uri.
MITJA KNEZ
ŠPORT
23
Odličen niz Rusove čete
Matic Kotnik nepremagan že 329 minut
V uvodu tekme je domačo podajo prestregel Blaž Vrhovec, žogo pa si je nastavil Benjamin Verbič in jo tudi mojstrsko zadel.
Celjski nogometaši v državnem prvenstvu nadaljujejo z nizom zmag. Po slavju proti Olimpiji in Mariboru so tudi proti Krki vpisali tri točke, tretjič zapored. Uspešno tekmuje tudi velenjski Rudar, ki je Ob jezeru z goli Leona Črnčiča, Denisa Klinarja in Rajka Rotmana premagal Zavrč.
Triglav je v Ljudskem vrtu presenetil Maribor in poskrbel, da je pred 17. krogom na vrhu lestvice Koper (30 točk). Maribor (s tekmo manj) in Rudar imata 29 točk. Zanimivo, da Celjani, ki zasedajo sedmo mesto (20), za prvim mestom zaostajajo le za deset točk.
Tudi kanček sreče
Celjski nogometaši so na najboljši možen način pozabili izpad iz pokalnega tekmovanja, potem ko je bil velenjski Rudar uspešnejši tudi na povratni četrtfinal-ni tekmi v Celju (1:3). Mož odločitve v Novem mestu je bil že v 5. minuti srečanja Benjamin Verbič, ki je domačega vratarja z izvrstnim strelom premagal z dvajsetih metrov. Celjsko moštvo bi lahko v nadaljevanju svojo prednost še povišalo, predvsem po hitrem protinapadu Mihe Zajca, a je streljal mimo gola. Verbiču pa je domači vratar Obradovič z zadnjimi močmi ubranil strel z roba kazenskega prostora. Gostje so pospešeno lovili izenačenje, a so bili na srečo celjskega moštva, ki tokrat ni prikazalo dobre predstave, nenatančni. Dvakrat so stresli okvir gola (nazadnje
v zadnjih sekundah tekme), kapetan Celja Sebastjan Gobec pa je uspešno izbil žogo pred golovo črto.
Dvojne točke
»V Novo mesto smo prišli z jasnim ciljem, torej da osvojimo tri točke. Uspelo nam je. Imeli smo nekaj priložnosti, predvsem v drugem polčasu jih je imel tudi nasprotnik, ki bi lahko ob koncu izenačil, morda celo preobrnil rezultat, a igralcem nimam česa očitati. Želeli so si, borili so se. A igra ni bila prava. Vendarle pa štejejo točke, ki smo si jih želeli in jih načrtovali,« je po tretji zaporedni zmagi svojega moštva dejal trener Miloš Rus. Branilec Marko Krajcer je pristavil: »Vsi smo se zavedali, da nam obračun s Krko prinaša dvojne točke. Uspelo nam je, čeprav ne z najlepšo igro, a štejejo točke. Nekako smo bolj igrali na rezultat, v naslednjem krogu pa bo treba prikazati še boljšo igro. Slabše smo sicer začeli sezono, zdaj nam gre bolje.«
Ne zaspati
Celjski čuvaj mreže Matic Kotnik je v izvrstni formi. Svojo mrežo drži nedotaknjeno že 329 prvoligaških minut. Nazadnje je moral po žogo vanjo na obračunu 12. kroga, ko je Celje gostovalo v Velenju, potem pa je dobesedno zaklenil gol. 23. julija je dopolnil 23 let. Iz tedna v teden dokazuje, da se je prelevil v enega izmed najboljših vratarjev v Sloveniji. Na šestih letošnjih tekmah državnega prvenstva se mreža Celja ni zatresla. »Seveda je lepo biti tako dolgo
nepremagan. Po slabšem začetku sezone, ko smo dobili kar nekaj golov, je sedaj to pravo olajšanje. Smo pa za to zaslužni vsi, zdaj je treba le še nadaljevati v takšnem slogu,« je dejal Matic Kotnik. »Po slabšem začetku smo se dvignili. Vsi smo verjeli, da se bo enkrat odprlo. Želeli smo si premagati Maribor in Olimpijo in to nam je uspelo. Serijo smo nadaljevali proti Krki in zdaj lahko mirno čakamo na naslednjo tekmo. Tri zmage nam ogromno pomenijo, nikakor pa ne smemo zdaj zaspati na njih.«
Tudi čez Triglav?
Celjsko moštvo bo v nedeljo gostovalo v Kranju pri Triglavu, ki je v preteklem krogu na gostovanju presenetil Maribor, zatem bo
sledil reprezentančni premor. »Če nam konec tedna uspe zmagati še v Kranju, se bomo priključili sredini lestvice in posledično boju za evropsko tekmovanje, ki
smo ga v slovenskem pokalu izgubili. Želimo si čim višje. Le borbena igra nam bo še naprej prinašala zmage,« je zaključil Marko Krajcer. Nedeljski obračun se bo začel
Celje (4-2-3-1); Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec, Jugo-vic - Vicente, Zajc, Verbič
-	Čadikovski. Igrala sta še Žurej, Jovanovic.
LESTVICA 1.SNL
LUKAKOPER16		9	3 4	21:17 30
MARIBOR	15	9	2 4	32:11 29
RUDAR	16	8	5 3	21:13 29
ZAVRČ	16	8	3 5	24:25 27
GORICA	16	7	5 4	28:16 26
DOMŽALE	16	5	6 5	23:16 21
CELJE	16	6	2 8	14:23 20
OUMPUA	15	5	2 8	20:24 17
TRIGLAV	16	3	211	11:28 11
KRKA	16	3	211	11:33 11
ob 14. uri. Zaradi štirih rumenih kartonov bo manjkal Gobec. Vezista Miha Zajc in Blaž Vrhovec pa sta znova vpoklicana v reprezentanco do 21 let, ki bo ta mesec odigrala dve kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na EP, v Kopru z Rusijo in v gosteh z Bolgarijo.
MITJA KNEZ Foto: DAMIR MRKONJIČ
Prva »mednarodna« zmaga!
Mladi celjski hokejisti so po sobotni zmagi v ligi INL nad Meranom s 4:3 dan kasneje doma izgubili z Lustenauom s 5:2. Zdi se, da poraz z Avstrijci ni pokvaril dobrega vzdušja, pravzaprav navdušenja po zmagi nad Italijani.
»Nekaj grenkega okusa je ostalo, namreč z našimi dobrimi igrami rastejo apetiti. Če bi nam kdo pred sezono napovedal, da bomo tako blizu avstrijski ekipi, bi bili že s tem zadovoljni. Dolgo smo bili enakovredni, potem pa smo storili nespameten prekršek in v uvodnih štirih minutah zadnje tretjine imeli igralca manj,« je pripovedoval trener Celja Rok Rojšek. Pohvalil pa je fante za izjemno bojevitost in disciplinirano igro v obrambi proti Meranu. Strelci so bili Matic Zupanc, Blaž Knez, Rok Klavžar in v 56. minuti Žan Jezovšek.
Vodstvo Olimpije je posodilo branilca Luko Oberstarja ter napadalca Nika Trudna in Celjana Aljaža Uduča. Po uspehu proti Bledu je zmaga z Meranom prva »mednarodna« za mlado celjsko moštvo, ki bo v soboto (18.00) gostilo avstrijski Zell am See, ob tekmi več vodilno moštvo lige.
DŠ
Panorama
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfina-le, povratna tekma: Celje
-	Rudar 1:3 (0:0); Zajc (56); Podlogar (71), Rotman (74), Radujko (89).
1.	SL, 16. krog, Krka - Celje 0:1 (0:1); Verbič (5), Rudar
-	Zavrč 3:0 (0:0); Črnčič (35), Kinar (89), Rotman (93), Maribor - Triglav 1:2 (1:1), Olimpija - Gorica 2:2 (0:0), Koper - Domžale 1:0 (1:0).
2.	SL, 13. krog: Radomlje
-	Šmartno 1:1 (1:0); Bizjak (76-11 m), Šampion - Ankaran 0:1 (0:0). Vrstni red: Dob 34, Radomlje, Aluminij 23, Veržej 22, Šmartno 20, Šenčur 18, Krško, Ankaran 15, Šampion 8, Bela krajina 3.
3.	SL - vzhod, 11. krog: Šentjur - Beltinci 3:1 (1:0); Belak (30-11 m), Vouk (54), Kopinšek (83), Odranci
-	Dravinja 1:3 (1:3); Alenc (12), Klokočovnik (28), Čan-der (30), Tromejnik - Šmarje 1:2 (1:1); Firšt (43), Vraničar (77). Vrstni red: Dravinja 29, Drava 26, Malečnik 18, Nafta 17, Ljutomer, Tromejnik, Ra-kičan 16, Odranci 15, Grad, Beltinci 14, Šmarje 12, Šen-
tjur 10, Bistrica 6, Čarda 3.
Štajerska liga, 11. krog: Slovenj Gradec - Mons Claudius 1:2 (1:2); Peer (16-11 m), Krivec (29), Žalec - Kovinar Štore 0:2 (0:0); Torra (82), Drobne (91), Zreče - Marles hiše 2:0 (2:0); Brdnik (26), Boček (31), Dravograd - Šoštanj 4:1 (0:0); Rogič (86). Vrstni red: Fužinar 31, Dravograd 22, Radlje 21, Lenart, Kovinar 18, Mons Claudius 16, Zreče 15, Peca, Šoštanj 14, Žalec 12, Pesnica, Pohorje 10, Marles hiše 7, Slovenj Gradec 5.
ROKOMET
Pokal RZS (ž), osmina finala: Nazarje - Velenje 21:29 (13:15), Žalec - Krka 34:24 (17:11).
1. SL (ž), 6. krog: Celje Celjske mesnine - Ptuj 46:25 (26:12), Naklo Tržič - Velenje 20:31 (10:16), Koper - Zelene doline Žalec 27:32 (11:14). Vrstni red: Zagorje, Velenje 12, Celje 9, Krka 8, Piran, Žalec 6, Ajdovščina 5, Koper 2, Naklo Tržič, Ptuj 0.
KOŠARKA
1. SL, 3. krog: Elektra - Zlatorog 60:65; Brčina 19, Podvršnik 18, Lelic 12, Buko-vič 3, Stanojevic, Bajramlic,
Ognjenovic, Zagorc 2; Jurak 15, Miloševic 11, Lapornik 10, Jovanovič 9, Dimec, Sirnik 8, Ferme, Erkic 2, Tajfun - Hopsi 69:80; Hodges 15, Zadnik 14, Držic 10, Pelc 8, S. Sebič, Zimic 6, Primorac, M. Sebič 4, Horvat 2, Portorož - Rogaška 57:76; Tratnik 13, Ožbolt 11; Čebular 20, Nikolič Smr-delj 13, Brkic, Smajlovic 11, Mijovic 9, Miljkovic, Pelko 6. Vrstni red: Helios 6, Hopsi, Rogaška, Slovan, Zlatorog 5, Tajfun, Maribor, Grosuplje, Portorož 4, Elektra 3.
2. SL, 3. krog: Terme Olimia - Lastovka 72:74; Remus 19, Petrovič 17, Štruc 14, Glo-bovnik 8, Švigelj 5, Kočevar, Gobec 4, Tabak 1; Korošec 22, Balažic 15. Vrstni red: Šenčur, Škofja Loka, Litija, Parklji 6, Terme Olimia, Pla-ma Pur 5, Postojna, Koper, Elektro Gorenjska, Črnomelj, Lastovka 4, Radenska Crea-tiv, Krka B, Hrastnik 3.
Pokal Slovenije, 1. tekme 3. kroga: Maribor - Podčetrtek 106:75, Hopsi - Lastovka 83:60, Rogaška - Krško 110:68, Zlatorog - Parklji 111:56, Konjice - Pingvini 71:63, Tajfun - Litija 91:50, Vrhnika - Vojnik 70:84, Elektra - Krka mladi 112:66, Ruše
-	Nazarje 77:98.
Jadranska liga (ž), 3.
krog: Athlete - Radivoj Korac 81:59; James 18, Abramovič 17, Lisec 15, Osterman 12, Thomas 9, Potočnik 6, Gajic 4; Topuzovic 15, Maksimo-vic 9. Vrstni red skupine B: Athlete 6, Crvena zvezda 5, Buducnost, Play off, Radivoj Korac 4.
1. SL (ž), 3. krog: Konjice
-	Athlete 54:95; Vujačič 21, K. Klančnik 11, Šrot 6, Dimec 4, Hatunšek 3, Brdnik 2; Abramovič 18, Hamrouni, Thomas 17, Lisec 10, Oster-man 9, Ocvirk 8, Potočnik 7, Murn 4, Kračan 3, Mišeljic 2. Vrstni red: Athlete, Triglav 6, Odeja 4, Grosuplje, Konjice 3, Domžale 2.
ODBOJKA
1. DL, 4. krog: Šoštanj Topolšica - Krka 3:0. Vrstni red: Salonit, Calcit 12, Panvita, GO Volley 8, Krka 7, Maribor 5, Šoštanj Topolšica 4, Fužinar 3, Triglav 1.
1. DL (ž), 4. krog: Formis - Aliansa 2:3, Braslovče
-	Zgornja Gorenjska 3:1. Vrstni red: Puconci, Formis 9, Vital, Koper, Braslovče 7, GO Volley 4, Zgornja Gorenjska 3, Aliansa 2. (MiK)
Športni koledar
Petek, 8. 11.
MALI NOGOMET
1. SL, 6. krog, Rogatec: Do-bovec - Puntar (20).
Sobota, 9. 11.
NOGOMET
1.	SL, 17. krog, Velenje: Rudar - Krka (17).
2.	SL, 14. krog: Šmartno 1928 - Krško (14).
Štajerska liga, 12. krog: Lenart - Šoštanj, Štore: Kovinar - Zreče, Rogatec: Mons Claudius - Žalec (14).
ROKOMET
1. SL, 10. krog, Ivančna Gorica: Sviš - Celje Pivovarna Laško, Maribor - Gorenje (19). 1. SL (ž), 7. krog: Piran
-	Celje Celjske mesnine, Zelene doline Žalec - Ajdovščina (18).
KOŠARKA
1.	SL, 4. krog, Laško: Zlatorog - Tajfun, Polzela: Hopsi
-	Maribor, Rogaška - Slovan (19), Domžale: Helios - Elektra (19.30).
2.	SL, 4. krog: Hrastnik
-	Terme Olimia (18).
3. SL - vzhod, 3. krog, Celje: Luxuris - Konjice (19.30).
1. SL (ž), 4. krog, Celje: Athlete - Triglav (17).
ODBOJKA
1. DL, 6. krog, Kamnik: Calcit - Šoštanj Topolšica (20).
1. DL (ž), 5. krog, Šempeter: Aliansa - Luka Koper (19), Nova Gorica: GO Volley - Braslovče (18).
Nedelja, 10. 11.
NOGOMET
1.	SL, 17. krog, Kranj: Triglav - Celje (14).
2.	SL, 14. krog, Kidričevo: Aluminij - Šampion (14).
Sreda, 13. 11.
ROKOMET
1. SL, 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor (18), Velenje: Gorenje - Krka (19).
Pokal RZS (ž), osmina finala, Škofije: Burja - Celje Celjske mesnine (18).
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 4. krog, Beograd: Crvena zvezda - Athlete - Celje (18.30).
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. STORŽIČ: Na Blejskem gradu
2.	ANS. ROKA ŽLINDRE: Če hočeš
3.	SKUPINA GADI: Daj mi, daj mi
4.	ANS. DINAMIKA: Čas veselja
5.	VITEZI CELJSKI: Osamele domačije
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	ROAR -KATYPERRY	(6)
2.	CHANGING OF THE SEASONS	
	- TWO DOOR CINEMA CLUB	(4)
3.	CHEATING - JOHN NEWMAN	(3)
4.	ROYALS - LORDE	(3)
5.	WRECKING BALL - MILEY	
	CYRUS	(6)
6.	ARE WE ALL WE ARE - P! NK	(2)
7.	TIME TO SAVE OUR LOVE -	
	BRIAN MCFADDEN	(1)
8.	WAITING FOR	
	SUPERMAN - DAUGHTRY	(4)
9.	GIRLS/GIRLS/BOYS - PANIC!	
	AT THE DISCO	(2)
10.	RIGHT PLACE RIGHT TIME -	
	OLLY MURS	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	BOLJŠI JUTRI - NUDE	(3)
2.	UČER, DONS, JUTR -	
	T. M. S. CREW FT. ZLATKO	(2)
3.	NOVI SVET - SIDDHARTA &	
	SIMFONIČNI ORKESTER	
	RTV SLO	(6)
4.	69 - KATARINA MALA	(5)
5.	OBSTANE ČAS - DJ T. E. O	
	FEAT. SARCH	(4)
6.	SOVA - JACKSON	(1)
7.	VRTI SE V RITMU - EVA ČERNE	(4)
8.	ZALJUBLJENA - VICTORY	(2)
9.	SKUŠNJAVA - ANJA BAŠ	(3)
10.	HODIM NAPREJ - ESKOBARS	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
NYC - DIDO
GO GENTLE - ROBBIE WILLIAMS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
MOJE - BOHEM MESTO IDEJ - ANAVRIN
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Tokratni Kalejdoskop v znamenju sodobne umetnosti
Četrtkovi zgodnji popoldnevi so na Radiu Celje že tradicionalno namenjeni pregledu aktualnega kulturnega dogajanja. V oddaji Kalejdoskop namreč predstavljamo zvočne slike kulturnih dogodkov, ki so zaznamovali teden, in na ta način njihov utrip iz gledališč, koncertnih dvoran, galerij in drugih ustanov prinesemo v vaš dom.
Današnji (četrtkov) Kalejdoskop bomo v prvi vrsti posvetili festivalu sodobnih umetnosti Vstop prost, ki ga je Društvo likovnikov Celje pretekli konec tedna pripravilo že 14. leto zapored. Na štiridnevnem dogajanju smo spremljali umetniške nastope, snemali izjave sodelujočih umetnikov in odzive obiskovalcev. Najzanimivejše smo strnili v nekajminutno radijsko reportažo.
Prav tako smo bili na koncertu harmonikarja Izidorja Kokovnika, Gallusovega varovanca, ki letošnjo jesen navdušuje s koncerti, na katerih predstavlja zahtevne in raznolike skladbe, napisane za harmoniko. Nenazadnje bomo napovedali tudi pestro novembrsko glasbeno-gleda-liško dogajanje, za katerega bo poskrbela Hiša kulture Celje. Pripravila bo sedem
Kalejdoskop pripravlja novinarka Špela Ožir. Po potrebi si tudi z lokom.
raznolikih prireditev, ki se bodo začele že jutri v celjski galeriji Plevnik-Kronkowska. Dovolite, da kultura preplavi
vaš dom. Prisluhnite četrtek nekaj minut uro na Radiu Celje!
pomaga
nam v čez 14.
SO
Vaše mnenje šteje
Ker na Radiu Celje cenimo mnenje poslušalcev, dajemo poseben poudarek tudi kontaktnim oddajam. Tako lahko vsako jutro od ponedeljka do petka med 6.30 in 6.45 v oddaji Vaše mnenje šteje razpravljate o najrazličnejših aktualnih temah. Od čisto vsakdanjih, kot je vreme, do bolj zapletenih, ki odmevajo v javnosti in odpirajo razna vprašanja. Bodite z nami tudi jutri zjutraj in delite z nami svoje mnenje.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 7. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 8. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 9. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 10. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Peter Zupanc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 11. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Peter Zupanc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 12. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 13. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o.
Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, (lastnik), objavlja javno dražbo za prodajo
stanovanja št. 10, v 3. nadstropju, v izmeri 23,10 m2
(neto tlorisna površina iz GURS), v večstanovanjski stavbi v Celju, Kocbekova 5, z ID znakom 1077-3083-25, leto izgradnje 1952. Izklicna cena je 17.448,00 EUR. Ogled nepremičnine bo 14.11.2013 med 9.00 in 9.30.
JAVNA DRAŽBA bo 22.11.2013 s začetkom ob 9.30 v predmetnem
stanovanju. Prijava kupcev od 9.15 do 9.30. Podrobne informacije in pogoji nakupa: 01 300 88 11,
051 65 22 55, ob delavniki med 8. in 15. uro, e-pošta: info@ns-piz.si, spletna stran www.ns-piz.si.
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
m
OJILA
.000 EUR j
Do 36 mesecev na osnnri OD, potopile 1
PE CELJE, Ul. XIV. dnriiij. 14, 03/425 7000
PRODAM
ŠKODO 1,6, letnik 1998, registrirano do 30. 12. 2013, prodam ali menjam za živino (bikca). Telefon 031 483-091.
Š 278
^UGODNO N
/JEKLENA STREŠNA KRITINAl I OD 6,60 EUR z ddv I GSM: 040 349 992 J V www.lindap.si V
02/2341000
TA.
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 Ljubljana
GOLF III tdi variant, letnik 1996, lepo ohranjen, srebrne barve, klima, servo, elektro paket, prodam za 1.350 EUR. Telefon 041 951-527. 3628
KUPIM
POSEST
PRODAM
CORSA 1,2, marec 2004, bencin, 55 Kw, srebrna, garažirana, 65.000 km, ac, dcz, svi, cd radio, ab, prodam za 2.150 EUR. Telefon 041 763-906. 3654
STROJI
POSLOVNO stavbo v Celju, približno 450 m2 + 560 m2 parkirnega prostora, parcelo, 1.800 m2, polovico zazidljivo, z gospodarskim poslopjem, v Zadobrovi, prodam. V njej so trije poslovni prostori. Telefon 041 262-063. 3508 CELJE, Zagrad. Prodamo novejšo, dobro vzdrževano enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.344 m2, sončna lega, samo 3,5 km od centra Celja, cena 144.000 EUR. Telefon 051 393-485.
3511
NA Ponikvi prodam bivalni vikend z malim vinogradom in travnikom. Telefon 040 306-523, 492-9563. 3604 OPREMLJEN gostinski lokal v Celju, 90 m2, zelo ugodno prodam. Telefon 041 708-196.	3621
ODDAM
SNEŽNO frezo Holzinger, novo, garancija dve leti in račun, prodam. Frezo brezplačno dostavim. Telefon 041 917-385.
3566
PRODAM
KOMBINIRAN trifazni mikser za mletje poljščin, mletje kolerabe, korenja, repe in koruze ter luščenje koruze, prodam. Cena po dogovoru Telefon 041 598-999.	3653
MOTOKULTIVATOR s priključki oziroma samo priključke ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 611-811. Š 257 TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Štore, Univerzal, Imt kupim. Telefon 041 678-130.	p
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
NAJAMEM
NUDIM
PRODAM
SVETOVANJE
IZPOSOJA
PRODAJA
IZDAJA NA NAROČILNICO IZDELAVA
SERVIS & POPRAVILA
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA IN IZPOSOJEVALNICA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV
Ipavčeva ulica 6, Celje
T: 03 42 64 563, 03 42 64 504
E: ortopedija@cri.si
POSLOVNI prostor, zelo ugodna lokacija, v Celju, dajem v najem. Telefon 041 262-063.	3508
FRIZERSKI lokal oddam v najem. Ogled in pojasnila: Marija Klakočer, s. p., Glavni trg 10, Celje. Telefonskih informacij ne dajemo.	3641
STANOVANJE
AKUSTIKA
PRODAM
60-basno, malo rabljeno klavirsko harmoniko Melodija prodam za 400 EUR. Telefon 041 987-864. 3659

ENOSOBNO stanovanje, veliko 45 m2, v Kersnikovi ulici 4 v Celju, prodamo. Telefon 031 762-307. 3362 V ŠENTRUPERTU nad Laškim prodamo stanovanje, 93 m2, velika klet, centralno ogrevanje, s pečjo in cisterno za olje. Telefon (03) 5774-174, 031 349-527, ves dan.	3616
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnide^s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.
3657
PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, prodam. Cena po dogovoru. Možna dostava. Telefon 041 794-081. 3553 BIKCA in teličko, simentalca, staro 7 do 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282.
3561
KOKOŠI nesnice - jarkice, v 19. tednu, rjave in štajerske peteline, prodam.
Možna dostava. Telefon 040 130-979.
p
BIKCA simentalca, starega tri tedne, brez številke, prodam. Telefon 041 512846.	3605 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Telefon (03) 5740-172. Š 279 PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam. Telefon 041 793-834. 3614 TRI bikce, težke 120, 130 in 140 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 3612 BIKCA, 200 kg, starega 4 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 524-780. 3620
CRI Celje d.o.o.
Oblakova ulica 34, 3000 Celje
BIKCA, simentalec in čb, 180 kg, prodam. Telefon (03) 5778-207. 3623
ÜIMHE
lastrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku va&ga operaterja
KOBILO s 5-mesečnim žrebetom, nepri-puščeno, pasme SHL, prodam. Telefon 031 209-011.
3625
DDP
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE

6SH 041404 935
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Na se knkargte kukye m Mo pri trn v pome!

za uei
in male
9° 6P
J- • /
oainjel
ODDAM
ENO in dvosobno stanovanje v Petrovčah, delno opremljeno, oddam v najem ženskam. Telefon 070 219-863. 3529 STANOVANJE v Celju oddam samcu ali mlademu paru brez otrok. Telefon 5453-193, 041 255-280. 3631 STANOVANJE, 56 m2, v Laškem, oddam v najem. Telefon 031 868-201. 3656
aha Pik
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
MIREN, urejen, prijazen par v 50-tih letih vzame stanovanje ali del hiše v najem v Savinjski dolini. Možnost pomoči starejšim osebam. Pokličite po telefonu 041 850- 259	p
Informacije: 03/4225-100
MANJŠE dvosobno stanovanje v bližini gradu nudim v zameno za pomoč pri delu v vinogradu. Telefon 041 983114.	3640
GARAŽA
GARAŽO v Vojkovi ulici, v garažni hiši, v zgornji etaži, prodam. Telefon 031 326-253.	3619
Podpisani-a
naslov:
[NAROČILNICA
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharska bukva - vlaganje, shranjevanja in zamrzovanio živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000

Podpis:
Mestni kino Metropol vstopa v digitalno dobo s filmom
GREMO MI »O SVOJE
svečani zagon projektorja sobota, 9.11. ob 18. uri
Z nami bo ekipa filma!
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Oblazinjenje
vseh vrst
KPMJEI (330(33000 gaGmfTMe Da33^ son
stoli, separeji ...)
Radovan Potočnik, s. p., Migojnice 89c, Griže
GSM: 041 324 987
OČIŠČENE domače piščance, težke 2, 2,5 kg, 4 EUR/kg, drobovina zastonj, prodam. Telefon 041 951-527. 3628 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon (03 ) 5792-174, 031 422-606.	3630
PRAŠIČA, težkega približno 140 kg, kr-mljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 485-783. 3632 DVA črno bela bikca, stara 10 dni, telički simentalko in sivko, stari tri mesece in pol, A-kontrola in telico simentalko, v 8. mesecu brejosti, A-kontrola, prodam. Telefon 031 478-212. 3642 ČISTOKRVNO kratkodlako nemško ovčar-ko, staro 3 mesece, brez rodovnika, prodam. Telefon 070 882-421.3636 BIKCA in teličko, stara 14 dni, brejo telico, prodam. Telefon 070 724-155. 3646 DVE telički simentalki, od 250 do 270 kg, pašni, eko reja, mesnati tip, cena od 650 do 680 EUR, prodam. Telefon 070 866-657.	3643
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon (03) 5735-119. 3650
PRAŠIČA, težkega 150 do 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 3649
TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam ali menjam za manjšo teličko. Telefon 041 763-761. l 170 BIKA, težkega 380 kg ali 680 kg, prodam.
Telefon 041 763-755. 3648 TELICO in bikca, simentalca, stara 14 dni, prodam. Telefon 031 762-044, (03) 573-6685.	3651
PUJSKE, težke 25 do 80 kg, prašiča, težkega 180 kg in izločeno svinjo, prodamo. Telefon 041 295-239. 3652 BIKCA in teličko, simentalca, oba odstavljena, prodam. Informacije po telefonu 041 318-144.	1312 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. r PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo naročila za koline. Prodamo tudi tri bikce, eden simentalec in dva sivca, težki od 150 do 200 kg, odstavljeni do mleka. Telefon 031 311-476.
p
ODOJKE, težke od 20 do 30 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 266445.	p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 ^Bl gsm 041 -618-772
T
- GRAFIČNO OBLIKOVANJE -SPLETNE STRANI -PROMOCIJSKA DARILA IN OBLAČILA -TISKANJE NA VSE MATERIALE GRAFIČNA OPREMA VOZIL

mfi7fiMiiT=y«[F!
TELICO, težko 350 kg, prodam. Telefon 041 453-965.	3660
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 TELIČKO, težko 250 kg, kupim. Telefon 031 559-820.	3649
OSTALO
PRODAM
veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
PRODAM
VINO, mlado vino mošt, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130.	3374
OREHE v lupini ugodno prodam. Telefon 041 803-254.	3609
KLET Čehovin iz Štanjela vabi na ugoden nakup domačih vipavskih rdečih in belih vin v vinotoč v Zadobrovi 124 a, Škofja vas. Telefon 051 651-242.
3611
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	2843
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p ŠTEDILNIK na drva, zimske gume 205-5516, sobno peč in motorno žago Stihl, prodam. Telefon 051 344-245. 3541 JEKLENA platišča z zimskimi gumami MS Goodyear 185-60-15, malo rabljene, na štiri luknje, za renault, prodam. Telefon 041 511-304. 3569 DRVA za kamin, korenje, repo, črno redkev in jabolka prodam ali zamenjam za slamo. Telefon 031 747-930. 3570 »ARNICO« iz smrekovega lesa »folcano«, kovano, prodam. Telefon 040 253931.	3575
JARKICE na začetku nesnosti, enoletne kokoši za nesnost ali zakol ter bele piščance za dopitanje v prodaji vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Naročila za enodnevne piščance, v prodaji tudi 6-mesečni petelini. Po naročilu tudi zaklane težke kokoši, piščanci in petelini. Nudimo vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446. 3571
GOLF III diesel, letnik 1997, za 400 EUR, na zadnjem blatniku potreben manjšega popravila in tri koze, stare 8 mesecev, prodam. Telefon 030 403-440.
3584
OBRAČALNI plug, 10 col, za lažji traktor in verige 750-16 za traktor, jeklene, podkovane, prodam, menjam tudi za drva. Telefon 051 624-250. 3582 10 m suhih bukovih drv prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 426-154.
3606
SUHA bukova drva prodam. Kličite popoldan. Telefon 070 772-204. 3615 KRAVO za zakol in suhe gobe prodamo.
Telefon (03) 5777-357. 3624 VHODNA vrata, masivna, lesena, brez podbojev, višina 2 m, širina 0,95 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098.	3629
UMEMI>™ite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
mm
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
; >jl ii
fuzzeua*
O /	iEIITJIIR
v&vcma/ ,mBiue
O. Leona DobmUnJfco 17
SKINAUT
SMUČARSKA SOL*

informacije 041616464

SLADA
THGOV5KG POOJCTJE. d. d.o.

y
THERM AN A d.d.
HOTELI | MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI
Celjska Mohorjeva družba
lesnina^
ixxxB
fMLjfcl JER.VK PLIlCCA
<Ptikn
MARJAN TERŽAN, s
golte
Slovenija
avt(J)hiša škorjanec (KIA) KIA MOTORS
skušnjava
Slikoplestarstvo Veter Ocvirk
<m>
-PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu IOO žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si. 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai. Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 OO, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p..-Zg.Rečica 7, 3270Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84,031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon .-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
- CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur,
podarja 10% popust na vse svoje storitve
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
V SPOMIN
Minilo je leto, kar nas je zapustil naš dragi
JOŽE OBREZ
mizarski mojster v pokoju
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Žena Alojzija, hči Renata in sin Zlatko z družinama
PRAŠIČA, težkega 150 do 160 kg in hlevski gnoj prodam. Telefon 041 880798.	3626 PAŠNEGA bika simentalca, težkega 450 do 500 kg, primernega za pripust ali rejo, molzni stroj Virovitica, črpalko za pretok goriva, s števcem, obračalnik Sip 220, z novimi jermeni, prodam. Telefon 041 824-851. 3633 DVA bikca simentalca, stara 4 mesece, odstavljeno svinjo, prašiče, od 20 do 60 kg, meso krave, domačo skuto, špirovce, štiri 12 * 14 * 5 m, deset 12 * 14 * 6 m, dva 18 * 20 * 4 m, steber in štiri hrastove stebre, 18 * 20 * 2,5 do 4m, prodam. Telefon 041 797-052. 3635 ŠTIRI gume Sava Eskimo, 175 * 65 * 14, malo rabljene, prodam. Telefon 031 715-298. L171 PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
MOŠKI, 56 let, bi rad spoznal žensko za prijateljska srečanja in druženje, lahko tudi s kmetije. Telefon 070 219-863.
3529
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo, okolica Laškega, Celja, Rimskih Toplic: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim pri odhodu v trgovino, lekarno, zdravniku. Doma sem iz okolice Laškega. Telefon 040 757-067, dopoldan.	3509
ZAPOSLIM natakarico ali študentko za delo v gostinskem lokalu v Celju. Bar Champion pub, Opekarniška 15 a, telefon 041 708-196.
Zakaj vse tako hitro mine, kako težko je to dojeti. Pustila si nam lepe spomine, nihče nam jih ne more vzeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
URŠKE GUZELJ
rojene Kerš iz Šmiklavža pri Ljubečni (29. 9. 1926 - 23. 10. 2013]
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Jani Govc Eržen, dr. Marku Švencbiru in sestri Zdenki iz Zdravstvenega doma Vojnik, bolnišnici Celje, dr. Korenu, dr. Vogi, dr. Maji Navo-dnik Preložnik, dr. Brigiti Švab in sodelavcem, patronažni službi Zdravstvenega doma Celje, sestri Jani in njenim kolegicam za pomoč pri zdravljenju in lajšanju njenih bolečin. Hvala gospodoma župnikoma Alojziju Kostanjšku in Mateju Jakopiču za opravljen cerkveni obred in pevcem z Ljubečne. Hvala tudi pogrebni službi Primožič iz Vojnika za spoštljivo in celovito opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči hčerki Milena in Marjana z družinama
3621
KUPIM
TRAKTOR, priključke, motokultivator, tovorno kombi vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3374
MOŠKI, urejen, srednjih let, želi spoznati urejeno žensko za občasna diskretna srečanja. Pokličite ali pošljite sms v dopoldanskem času, telefon 051 229457, Jaki.	3533
SAMOSTOJNEGA monterja stavbnega pohištva zaposlim. Telefon 041 684-318. Račun mont Andrej Berdnik s. p., Zeče 47, Slovenske Konjice. 3647
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n VABLJENI na jogo smeha vsak torek ob 17. uri na Kidričevi cesti 3 v Celju (2. nadstropje). Thetahealing, Goga Pečnik, s. p., telefon 041 264-468. 3562 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 3581
ZATESNITEV in popravilo lesenih in PVC-oken, vrat. David Pisanec, s. p., Bezov-
je 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156.
p
POTREBUJEM kletko za hrčka. Vesela bi bila tudi pripadajočih rekvizitov, ni pa nujno. Telefon 041 348-827. 3655
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
E IN PRIIMEK:
LICA:
NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
RAJ:
ATUM ROJSTVA:
aročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Y
/
ODPIS:
&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let -
novitednik
V SPOMIN
na dragega brata, strica in prijatelja
IVA ŠKRUBEJA
(7. 11. 1947 - 1. 10. 2013]
Minil je mesec dni, kar si odšel v deželo brez bolečin in solza, kjer boš verjetno bolj srečen, kot si bil v življenju.
Srečal se boš z najinimi starši, Ivanom in Kristino, s
prijatelji, ki so odšli pred tabo. V našem srcu boš ostal vedno dober, pošten in iskren,
takšen, kot si bil vse življenje. Žalostni smo, ker smo te mnogo prezgodaj izgubili, a srečni, da smo te imeli.
Tvoja edina sestra Angelca z družino, nečakinji Anita in Melita z družinami in vsi tvoji prijatelji, ki so znali ceniti tvojo iskreno, nepokvarjeno dušo.
ZAHVALA
V nedeljo, 20. oktobra zvečer je med svojimi domačimi na svojem domu v Sedražu umrl
IVAN NAPRET
po domače Govšekov Ivan
Pokop žare je bil 24. oktobra na pokopališču pri sv.
Jedrti nad Laškim. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v času, ko je bil v bolnišnici, obiskovali, osebju Splošne bolnišnice Celje, vsem, ki ste molili zanj, nas tolažili, pošiljali sožalja in bili prisotni na pogrebu. Zahvaljujemo se duhovnikom za darovano pogrebno mašo: njegovemu soimenjaku Ivanu Napretu iz Šmartnega ob Paki, domačemu župniku Stanku Domanjku, Francu Orniku z Dola pri
Hrastniku in Andreju Lampretu s sv. Višarij. Hvala za darove v njegov spomin, za sv. maše, cvetje in sveče. Dolžni smo tudi zahvalo dr. Simoni Grasselli iz Zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah za prizadevanje in prijaznost v zadnjih letih. Zahvaljujemo se
cvetličarni Cokan in turistični kmetiji Nemec. V veliko pomoč nam je bil tudi prof. dr. Marko Noč iz Ljubljane. Tolaži nas njegova misel: »Umreti doma je dandanes velika vrednota in redko komu je to dano, saj ljudje praviloma umirajo v brezosebnem okolju bolnišnice.«
Čudovitemu sosedu, sotrpinu v bolnišnici, gospodu Janezu Zupančiču, se zahvaljujemo za srčnost in prijateljstvo ter mu želimo čimprejšnje okrevanje.
Vsi Ivanovi iz Sedraža 6 a
Poroke
Žalec
Poročili so se: Bojana TE-VŽIČ iz Ločice ob Savinji in Uroš ŽIBRET s Ponikve pri Žalcu, Mateja JOŠT in Gregor KODRUN, oba iz Studenc, Špela MEDEN OBERSTAR in Danijel ILJUKIČ, oba iz Pariželj
Velenje
Poročila sta se: Elmasa VELIČ iz Šoštanja in Asmir MUSIČ iz BiH.
Smrti
Celje
Umrli so: Emilija LEDNIK iz Celja, 84 let, Jožef PIRNAT iz Male Breze, 82 let, Drago STRNAD iz Podvrha pri Bra-slovčah, 53 let, Milena KLE-MENČIČ iz Šentjurja, 61 let,
Franc ZUPANČIČ iz Celja, 76 let, Marija BERK iz Celja, 89 let Ana MASTNAK iz Celja, 88 let, Franja SAJOVIC iz Celja, 82 let, Rozalija ČREPIN-ŠEK iz Celja, 64 let, Slavka SORČ iz Celja, 84 let
Šentjur pri Celju
Umrli so: Terezija ŽMA-HER iz Šentjurja, 91 let, Peter BRAČIČ iz Slatine pri Ponikvi, 78 let.
Žalec
Umrla je: Frančiška LE-MEŽ iz Andraža nad Polzelo, 88 let.
Velenje
Umrli so: Jožef FERME iz Šmarja pri Jelšah, 59 let, Jože RUPNIK iz Sevnice, 82 let, Marija HRUSTL iz Žalca, 61 let, Marija DERNOLŠEK iz Vranskega, 90 let, Janez STIPANIČ iz Mute, 72 let, Antonija ŠKET iz Velenja, 85 let.
p
n
RA
p
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
UE MOZIRJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA DELA V SITOTISKU, PLAKATIRANJE - M/Ž; POMOČ V SITOTISKU, PLAKATIRANJE, MONTAŽE NA TERENU, OSTALA DELA V ORGANIZACIJI DELAVEC NE POTREBUJE NOBENE IZOBRAZBE! NUJEN VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE. DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 18.11.2013; REKLAMA, OPRAVLJANJE STORITEV S PODROČJA EKONOMSKE PROPAGANDE, D.O.O. CELJE, UL. XIV DIVIZIJE 6, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE TER DRUGA GRADBENA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 13.11.2013; INGVER INVEST, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., AŠKERČEVA ULICA 15, 3000 CELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL FIAT IN ŠKODA, NEDOLOČEN ČAS, 17.11.2013; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI
-	M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE
ZIDAR FASADER - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - DELO PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.11.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČIN-SKEGA ULICA 13, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR V HOTELU FARAON V CELJU
-	M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.11.2013; GOSTINSTVO PAVUS MARKO PAVČNIK S.P., RIMSKA CESTA 2 A,3270 LAŠKO
KUHAR
KUHAR V HOTELU FARAON V CELJU - M/Ž; KUHANJE IN PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.11.2013; GOSTINSTVO PAVUS MARKO PAVČNIK S.P., RIMSKA CESTA 2 A,3270 LAŠKO UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE PODATKOVNIH BAZ, NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE V ZD CELJE V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; IZDELAVA STROJNIH INSTALACIJ, MONTAŽA GRELNIH IN SANITARNIH ELEMENTOV, VARJENJE, MONTAŽA REGULACIJ OGREVANJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.11.2013; GERČER, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., BREZNO 3 A, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; PREDPRIPRAVA IN PRIPRAVA JEDI, PRIPRAVA NAROČILA ŽIVIL GLEDE NA PONUDBO IN PREDVIDEN OBSEG DELA, PREVZEM IN SHRANJEVANJE ŽIVIL,KONTROLA KVALITETE IN UPORABNOSTI ŽIVIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.11.2013; GM PLUS SVETOVANJE IN STORITVE D.O.O., ROŽNIK 3, 3270 LAŠKO TEHNIK KUHARSTVA
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.11.2013; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.11.2013; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VILIČARIST - M/Ž; OPRAVLJA VES MEDFAZNI TRANSPORT Z VILIČARJEM, RAZKLADA MATERIAL IN GA ODLAGA PO PREDPISANEM REDU NA ODLAGALNA MESTA V SKLADIŠČU MATERIALA, ODLAGA ODPADKE IN SMETI LOČENO PO VRSTAH V ZBIRALNE KONTEJNERJE, SKRBI ZA UREJENOST MANIPULATIVNEGA PROSTORA ZA PROIZVODNO HALO,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.11.2013; KLS LJUBNO D.O.O., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB SAVINJI
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVRNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 14.11.2013; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJ-NA 4, 3206 STRANICE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
ŠOFER DOSTAVNEGA VOZILA - M/Ž; RAZVOZ MLEČNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.11.2013; FRIZERSTVO IN PREVOZNIŠTVO F.SMOLA MATEJA FIJAVŽ SMOLA S.P., STARI TRG 21, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK
VOZNIK TOV. VOZIL - M/Ž; VOŽNJA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 7.11.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA, ROMUNIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO JELO-VŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
AVTOLIČAR - M/Ž; AVTOLIČARSKA IN AVTOKLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2013; VEPLAS LAK, LAKIRANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., CESTA SIMONA BLATNIKA 11, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.11.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE PO NAVODILIH DELODAJALCA, PREVOZ TOVORA PO OBMOČJU EU -, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 20.11.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO IN ORGANIZACIJA PREVOZOV, LESNIKA LJUDMILA S.P., BREG PRI POLZELI 32, 3313 POLZELA
KINO
Spored od 7. 11. do 13. 11.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Carrie - drama, grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.50 petek: 20.50, 22.55 sobota: 20.40, 22.55 Čefurji, raus - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50
petek: 15.45, 22.30 sobota: 13.15, 22.30 nedelja: 13.30
Dirka življenja - akcijski, drama
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 20.10
petek: 20.10, 22.40 sobota, nedelja: 15.45, 20.10 Gravitacija - triler, znanstvena fantastika, 3D
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.45 sobota: 22.40
Gremo mi po svoje 2 - komedija
četrtek: 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00 petek: 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00, 22.10, 23.00 sobota: 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00, 22.10, 23.00 nedelja: 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00
ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.10, 21.00
Jaz baraba 2 - animirani, 3D sobota, nedelja: 14.15 Jaz baraba 2 - animirani od četrtka do srede: 15.45, 16.30
Kapitan Philips - akcijski, drama
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10 sobota: 15.30 Khumba - animirani, 3D četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30
sobota, nedelja: 14.30 Legende v Vegasu - komedija
od četrtka do srede: 15.30, 18.15, 20.20
Mi smo Millerjevi - komedija petek, sobota: 22.30 Načrt za pobeg - akcijski, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.45 nedelja: 15.30, 17.45 Nesramni dedi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 20.30 petek: 18.30, 20.30, 22.40 sobota: 13.30, 18.30, 20.30, 22.40
Peta veja oblasti - drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 sobota: 18.15
Thor: Svet teme - avantura, znanstvena fantastika, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 20.20
petek, sobota: 20.20, 22.40 sreda: 20.40
Thor: Svet teme -avantura, znanstvena fantastika četrtek, petek, ponedeljek, torek: 18.10
sobota, nedelja: 13.30, 18.10 sreda: 18.30 Tosca - opera sobota: 19.00
Turbo - animirana avantura nedelja: 13.15
SOBOTA
18.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija, premiera z ekipo NEDELJA
16.00 in 18.00 Gremo mi po svoje 2 - komedja 20.00 Gospodar - drama PONEDELJEK in TOREK 18.00 Gremo mi po svoje 2 - ko-medja
20.00 Gospodar - drama
XX
KINO VELENJE
ČETRTEK
19.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija PETEK
17.00 in 19.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija
20.00 Več kot med - dokumentarec
21.00 R. I. P. D. - Urad za pokojnike - akcijska komedija SOBOTA
18.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija
19.00 Očiščenje - triler 20.00 R. I. P. D. - Urad za pokojnike - akcijska komedija NEDELJA
10.30,16.00 in 18.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija 17.00 Več kot med - dokumentarec
19.00 R. I. P. D. - Urad za pokojnike -akcijska komedija 20.00 Očiščenje - triler PONEDELJEK
20.00 Čefurji, raus - komična drama
SREDA
18.00 Gremo mi po svoje 2 - ko-
medja
20.00 V hiši - komična drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 7. 11.
15.00 Galerija Velenje_
Modernizem in modernost
predava Marko Košan
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega bralnega krožka
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice
poslušanje in ilustriranje pravljic za najmlajše
17.00 Mestna knjižnica Velenje Abrakadabra - igralno jezikovna šola za otroke
igralno-jezikovna urica v angleškem jeziku
18.00 Dvorec Strmol Rogatec Literarni večer
gost Božidar Brezinščak
18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Kontrasti in barve časa
odprtje razstave likovnih del akademskih slikarjev Irene Špendl ter Ignaca Kofola
18.00 Kulturni center Laško
Proslava ob občinskem prazniku
18.30 Muzej premogovništva Slovenije
Pozor, delo
odprtje razstave
19.00 Dvorana Miško Knjižko
Tjaša Cepuš, Barbara Gabrielle
koncert z gongom in trubadursko pesmijo
20.00 do 24.00 TamKoUčiri Celje La escuela de abrazo
tango večer
21.00 do 03.00 TamKoUčiri Celje Petkov tematski TamKoUčiri žur z didžeji
PETEK, 8. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
17.00 Vila Bianca Velenje
Podoba Žičke kartuzije
odprtje razstave
18.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah
Skrito povelje
predstavitev knjige Drage Potočnjak
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Rimski večer: Mladi v akciji na Tajskem
predavatelj Miha Gartner
19.00 Dvorana Prebold_
Naš kraj je lep in urejen
zaključna prireditev akcije; podelitev priznanj
19.00 Mestna knjižnica Velenje
Predstavitev knjige [psi]
predstavitev vodi Tina Petelin
19.30 Galerija Plevnik
- Kronkowska Celje S. Kane: Skomine
gledališki performens v režiji Eve Kokalj
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje Ervin Fritz: Rdeči kotiček
udbokomedija v izvedbi Gledališke družine KUD Svoboda Prebold; Novačanova gledališka srečanja
19.30 Dom kulture Velenje Sleparja v krilu
komedija
21.00 Plesni forum Celje
Tadej Toš v živo
večer smeha
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer - Old Skul
koncert
SOBOTA, 9. 11.
9.00 do 16.00 Teozofska
knjižnica in bralnica Alme K. Karlin Celje_
Postavitev družine
postavitev bo vodila Miša Šavor
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Glasbene sobotnice, velika glasba za male otroke
Tadej Kopitar, rog in Miha Firšt, kontrabas
10.00 SLG Celje_
Rdeča kapica
gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor; abonmajček dopoldanski
10.00 Pisarna TOD Ponikva Likovna dela Bernarde Horvat
odprtje razstave 10.30 Dom kulture Velenje Škrat Sanjavec
plesna slikanica za otroke
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje Mizica, pogrni se
lutkovna predstava za otroke; gostuje Družinsko gledališče Kolenc, Vače
17.00 Kulturni dom Liboje
Žabec in njegovo srce
lutkovna predstava
17.00 SLG Celje_
Rdeča kapica
gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor; abonmajček popoldanski
20.00 Center konjeniškega športa Celje
Senca tvoj'ga psa
Kulturni galop z Brankom Završanom in šansoni Jacquesa Brela
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Primavara (Hrvaška)
koncert
NEDELJA, 10. 11.
16.00 Dom krajanov Vrbje
Razvalina življenja
gledališka predstava KUD Polzela
17.00 Dom kulture Velenje Burka o jezičnem dohtarju
abonma Nedeljsko gledališko popoldne
18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje
Čas, v katerem živimo
predavanje
PONEDELJEK, 11. 11.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici pogovorov: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.00 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
17.00 Dom krajanov Dobrovlje Miška in veter
ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Dober človek, dobro vino
predava Drago Medved v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
19.00 Športno društvo Gaberje Indonezija
potopisno predavanje Mire Gorenšek
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slovenska muska od A do Ž
komedija z Ladom Bizovičarjem, Špas teater
20.00 Zdravilišče Laško
Društvo Ženski pevski zbor Laško
koncert
TOREK, 12. 11.
16.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
16.30 Osnovna šola Zreče Franček straši veter
ura pravljic
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Varna uporaba zdravil
predava Majda Povše
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjene otrokom od 5. leta
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Kdo sem jaz - od kod prihajam
predava Aristid Havliček - Tili
18.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Dušan Mravlje: Tek, moja norost
predstavitev knjige; pogovor bo vodil Gregor Gojevič
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Nova fotografija - lirika
odprtje skupinske razstave
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Predavanje o latinščini in latinskih izrekih
predava Aleš Maver
19.00 Kulturni dom Šentjur Ipavic
koncert samospevov Benjamina in Josipa Ipavca
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Uganda - dežela smehljajev in gostoljubnosti
potopisno predavanje Ane Seher
VODNIKI
29
19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma zavoda Celeia Celje
Juan Vasle, basbariton in Ivan Vomberger, klavir
19.30 Kulturni center Laško Sleparja v krilu
SLG Celje, Gledališki abonma in izven
SREDA, 13. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar
11.00 Celjski dom_
Urejena prebava tako ali drugače
predavata Mirjam Hočevar Korošec in Cvetka Nunčič
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Osnovna šola Zreče Pravljična joga
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
namenjena otrokom od 3. leta; pripoveduje Edita Prah Šincek
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Kavarniški večer ob razstavi Puške in pisma
gostja: Spomenka Hribar; pogovor bo vodil dr. Tone Kregar
18.00 Knjižnica Rogatec
Utrinki s turističnega potovanja po koščku Amerike
potopisno predavanje Majde in Blaža Krambergerja
19.19 Razstavišče Mestne knjižnice Velenje
Knjižne kazalke iz zbirke Benke Pulko
odprtje razstave
Martinovanja
_PETEK, 8. 11._
16.00 Keuder Žalec_
Martinovanje s kulturnim programom
18.00 Knjižnica Laško
Slikovito martinovo - Drago Medved
pomen vina nekoč in danes z vodenim ogledom po razstavi del slikarja Mira Zupančiča
19.00 Aqua Roma Rimske Toplice
Martinovanje z ansamblom Fantje izpod Lisce
19.00 Gorca pri Krašu na Tinskem
Martinovanje s pokušino mladega vina
19.30 Kulturni dom Ponikva pri Šentjurju
Čar lesa
odprtje Martinovih dnevov in razstave
20.00 Gasilski dom Kozje Martinovanje s kulturnim programom in zabava s Fortuna bandom in z ansamblom Jug
SOBOTA, 9. 11.
8.00 do 12.30 Središče Celja Dobrodelna Martinova stojnica Linos kluba Celje Mozaik
namenjena zbiranju denarja za nakup živil za družine in posameznike
9.00 Valvasorjev trg Laško
Tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega
9.00 Šentilj pri Velenju
Martinovo rajžanje od kleti do kleti
10.00 Pisarna TOD Ponikva pri Šentjurju Bernarda Horvat
odprtje razstave likovnih del
10.00 TamKoUčiri Celje Martinova sobota
mošt, kostanj...
10.00 Pred Oskarjevim v starem mestnem jedru Celja
Martinova sobota nekoliko drugače
pokušina mladega vina in koncert Okteta 9
10.00 Pri stari trti in mestni uri
Zreče
Veselo martinovanje
srečanje z vinsko kraljico, veselo rajanje z novim vinom in ansamblom Toti Štajerc
11.00 Kulturni dom Ponikva pri Šentjurju
Predavanje za vinogradnike in ljubitelje vina
12.00 Pred Zdraviliškim domom Dobrna
Martinov sejem s kulturnim programom in zabavo z ansamblom Veseli potepuhi
15.00 Cerkev sv. Martina Laško Srečanje zakoncev
19.00 Cerkev sv. Martina Ponikva pri Šentjurju
Naši Ipavci
slavnostni koncert združenih moških pevskih zborov občine Šentjur
19.00 Gostišče Amon Olimje Tradicionalno martinovanje z izbrano kulinarično ponudbo in zabavnim programom
19.00 Jelenov greben Olimje
Obudite stare običaje ob izvrstni kulinariki in prijetnem vzdušju
19.30 Kulturni center Laško Jaz pa v gor'co grem
večer s pevci in godci iz laške okolice
20.00 Gostišče Lipa Terme Olimia
Veselo in domače
prikaz običaja krsta mošta ter zabava ob zvokih ansambla Utrinek
21.00 eMCe plac Velenje_
ŠŠK martinovanje z evergreeni
NEDELJA, 10. 11.
0d 8.00 dalje Aškerčev in Orožnov trg Laško
Martinov sejem 8.30 do 17.30 Sveta Helena Martin na star način
11.30 Aškerčev trg Laško
Martinova nedelja ob farnem prazniku z godbeniki, s pevci in z godci iz kulturnih društev laške občine
14.30 Galicija
Vaško martinovanje pod farovškim kozolcem v Galiciji
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Martinovanje
nastopajo: Fantje z Jožefovega hriba in Zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa Celje
Društva vabijo
ČETRTEK, 7. 11.
8.00 Podčetrtek
Četrtkov sejem
18.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje Zvočna kopel z gongi
gostuje Tjaša Cepuš
20.00 Celjski mladinski center Možnost za mednarodno mobilnost mladih
predava Sonja Majcen in Nejc Jezernik
PETEK, 8. 11.
8.00 Trubarjevo nabrežje Laško
Laški sejem
17.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Bhakti yoga
meditativna glasba, predavanje, vegetarijanska zakuska
SOBOTA, 9. 11.
8.00 do 12.00 parkirišče KS Migojnice
Kmečka tržnica v Grižah
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica
PONEDELJEK, 11. 11.
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 7. 11.
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Najlepša glasba je bitje srca
dobrodelni koncert žalskega odra
20.00 Celjski dom_
Dobrodelni koncert Rotary cluba Celje - Barbare Celjske
gostje Vokalna skupina In spiritu, zasedba Bossa de Novo, Pepel in kri; podelili bodo dve štipendiji in socialno pomoč
—Zannalp nam že 68 lpl—

Razstave
Galerija sodobne umetnosti Celje, Studio galerije sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje: Kiparstvo danes, četrti zadnji del serije razstav, do 24. 11.
Osrednja knjižnica Celje: razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj portret za muzej, do 27.11.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olje na platno različnih avtorjev, do 30. 11.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi Seba-stjana Juga, do preklica.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek in akademskega kiparja Anžeta Jurkovška, do 30. 11.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava likovnih del udeležencev poletnega ex-tempora Dolga Gora 2013, do 10. 11.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Galerija Mozirje: razstava fotografij Oči moje duše Vesne Kovačevic, do 8. 11.
Dvorec Strmol Rogatec: likovna razstava Moj svet v barvah Cvetke Berginc, do 29. 11.
Galerija Velenje: razstava Revizija Nataše Tajnik Stupar, do 30. 11.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje
-	Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likorne umetnosti
Knjižnica Gimnazije Celje
-	Center: likovna dela dijakov um etniš ke Gimnazije Celje
-	Center.
Najlepša glasba je bitje srca
Dobrodelni koncert žalskega odra
V četrtek, 7. novembra 2013, ob 18. uri
v Domu II. slovenskega tabora Žalec.	,
I
Nastopajoči:	~
Tanja Žagar, The Moonlighting Orchestra, Nataša Zupan, Tim Ribič ter Irena Kralj,	S
Matjaž Rom Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec, učenci Glasbene šole Risto Savin Zalet,	|
Griški veseljaki - otroška folklorna skupina, Čarodej Jani, plesna skupina OŠ Petrovče.	s"
Sodelovali bodo tudi: Rok Drakšič, hmeljarski starešina in hmeljska princesa.	g
Prodaja vstopnic v TIC-u Žalec, tel. 71004 34, in preko spleta: zkst-zalec.kuptkarto.si <?
Zbrana sredstva bomo namenili nakupu defibrilatorja.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
VSAK ČETRTEK
ImowoteöoÄl
ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN
www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Največ informacij s Celjskega
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič _
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mailvstudiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Sajka T. Ocvirk^ Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
primerna za planince, ter za najmlajše začetnike. "Plav black" harmonike vseh uelikostl
[USB ključ, SO kartica ali kaseta)
Eli Mačkoušek Marjan s.p; Mala Breza 57,3271 ŽENTRUPERT. 041-37Z-37B
STROJNE INSTALACIJE
IVANMARKLs.p.
E-mail: instalacije.markl@t-2,net
Pod gozdom 4	-TOPLOTNE ČRPALKE - SOLARNI SISTEMI
3230 Šentjur puKSH INSTALACUE - KOTLI NA LESNO BiOMASO
tel.: 03/749 22 36
faks' 03 / 749 22 37	" ADAPTACIJE KOPLANIC - VODOVODNE INSTALACIJE
mob: 041 587 407	- OGREVANJE (RADIATORSKO IN TALNO)
PRI UREOJTI/I GROBOl/, DEIO BREZPLAČNO!
4r
ZDRAVI LI WE USKO
M
TMHRMANA
fiivfcw
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A, VERÜIN1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Duna]ska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00.031 566 262; spiet: ww.frTBtsi; e-poSia: HTExeT-2.net
Lepotni center
D "1 ____ Mercator center
ftsaroara sto«
041/675-55
Vstopite if enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vam na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni.
i
mmcmitmm8AimAčAms.p. A
STRIŽENJE HEZPIAČM
* pri barvanju las vseh dolžin _ i
1 <EiS> t	KIA MOTORS avt( )hiša škorjanec The Power to Surprise" Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416
p	NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
	i-BREZPLAČNO- J Prevzem izrabljenih vozil in izdaja /potrdila o uničeiuu. Pokličite 051 643 781 J
VSE NA ENEM MESTU
JJopRALN!£1
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
Igor GOMINSEKsp
Ložnica pri Žalcu ne, 3310 Žalec gsm: 031 592 573; e-mail: igdr.skg@gmail.com
03/749 1710
MULEJ DEJ AH s.p. Ü1. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
AKCIJA! Do • 35% popusta
na vso kritino

VSI NAŠI MOJSTRI
31


o f i
GSM: 041 756 668 - krovstvo - stavbno kleparstvo
-tesarstvo
- montažo Veluxoken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
.vP
_______ STRANKE
V OPTIKI TTRŽAM VAM NUDI HO:
strokovni pregled vida za očala kvalitetna stekla in okvi rje V" ^	za korekcijska očala
f g^flfv	■ strokovni pregled za kontaktne leče
...„ . ...	„	• kvalitetne kontaktne leče
MARJAN TERZAN, s.p. • čishla za kontaktne leče Mariborska 54	' sončna očala priznanih proizvajalcev
p.p. 1013, 3102 CEU E	. lasten wrkirni prostor za stranke optike -
Tel,: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 >r,
IVSEK
|gQg pni
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
2m strešnih cevi \IM P0D/IRI/I/I0 M¥ 10% pODUSt * ob nakupu
pri zamenjavi strešne kritine.	ijilfc:® ^	* korekcijskih in sončnih Očal
IM3T1UCUE VEHEOVŽEI ill. Piožinska vas 34/d, Šlpre. gsm: 041 638 907
Kupon za 25 EI/ROIT
Pri naroČilu storitev nad 500 evrov
Za brezskrbno ogrevanje
Ne glede na vrsto energenta, torej biomaso, kurilno olje ali zemeljski plin, je potrebno čiščenje kotla. Ob izgorevanju se na notranjih stenah kotla nabirajo trdovratne obloge in že 1 milimeter le-te lahko pomeni do Sest odstotkov toplotnih izgub. Debelejše kot so obloge, manjši je izkoristek In večji kupček stran vrženega denarja.
servis gorilnika. Medtem ko kotle lahko očistimo sami ali pa to delo prepustimo dimnikarju, pa mora gorilnik pregledati in nastaviti usposobljen in pooblaščen izvajalec.
Največ dela zahtevajo kotli na trda goriva, čeprav ne glede na vrsto energenta velja, da zgorevanje ni popolno, če je kotel predimenzioniran glede na toplotno moč ali uporaba goriv ni primerna. Stranski produkti tega so saje in katran-ske obloge, ki so za odstranjevanje zelo trdovratne. Zahtevajo mehansko odstranjevanje s strgalom aH kovinsko ščetko, za trdovratnejše pa je potrebno tudi kemično čiščenje. Kotli na trda goriva potrebujejo večkratno čiščenje med ogrevalno sezono, medtem ko za kotle na tekoča goriva zadostuje dvakratno čiščenje. Zgorevanje plina je najčistejše, zato tudi ti kotli praviloma zahtevajo čiščenje zgolj po potrebi.
Pregled mojstra
Pri ogrevanju s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom so vsaj enkrat letno potrebni pregled, nastavitev in morebitni
To ni nujno le za čim bolj varčno obratovanje ogrevalnega sistema - dobro nastavljen gorilnik lahko pomeni tudi do deset ali več odstotkov prihranka temveč tudi za zanesljivo in varno delova-
nje. Pri nastavitvi gorilnikov in za merjenje parametrov, kot so zrak, tlak črpalke goriva, sestavo in temperaturo dimnih plinov, vlek v dimniku, potrebuje serviser ustrezno merilno opremo.
Dimnik odvaja dimne pline ter zagotavlja vlek skozi kurišče kotla in prav tako zahteva redno čiščenje in vzdrževanje. Pri kotlih na trdna in tekoča goriva je čiščenje priporočljivo vsaj enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v kurilni sezoni. Usposobljeni dimnikar bo poleg čiščenja dimnik tudi pregledal in opozoril na morebitne poškodbe.
Preverjanje merilnih naprav
Seveda pa je redno pregledovanje, vzdrževanje ter morebitno menjanje pomembno za vse elemente ogrevalnega sistema, tudi za merilne instrumente, kot so manometri in termometri. Če je vgrajen, je enkrat letno potrebno preveriti tudi delovanje varnostnega ventila na kotlu in na zaprti raztezni posodi. Tudi elastična gumijasta membrana v posodi se sčasoma postara in prične puščati vodo iz sistema. Opozorilni znak za raztezno posodo v okvari je izrazito nihanje tlaka v sistemu med mirovanjem in obratovanjem. Temen ali črn dim je znak slabega izgorevanja, ne glede na vrsto energenta. To povzroča ve-
čjo porabo in večje stroške, obenem pa tudi po nepotrebnem onesnažuje zrak. Zato je treba redno čistiti tako dimnik kot kotel.
Pri kotlih na trda goriva (polena, peletl, sekanci) mora bili les obvezno suh. Pri kotlih na plin all kurilno olje pa mora serviser vsaj enkrat letno zamenjal1 Sobo gorilnika ter nastavili vse parametre izgorevanja. Za kakovostno gorenje pa je nujno zagotoviti tudi, da v kotel pride dovolj zraka,

m
PHflSNQ BARUANJF VSEH VRST KOVIN
K1TR0, KVALITETNO IN UGODNO!
Mano Kukavic s.p.
Cesta Kozjanskega odreda fir S230 Šentjur"	predobdelava glede
tpipfm-nwamin	na vrsto materiala
gsm Ml 741W4	" barvanjepo RAI- lestvici- POSEBNI EfEKTI!
www.strojeplastika.si "i7delavavenem Pohodno naročilo!
- ugodnosti la stranke
SMLjflCl SER.VK FLIICCA
Ui. M. Qrtverdrrvüh 1, Nova ms, 3000 Cdje
BREZPLAČNO SUET0UMJE
VO	ISLIKOPLESKÄRSTVO
ii	I tel./fax:03 705 33 44
ZZ.^JTC^LZz^r, www.sllkopleskarstvcgfeu davor zagozen |nfo@S|jke£ieSkarstvo.eu
nnpustn sli
Pri nahupu strehe /METALKO prejmete lepo darilof
32
ZANIMIVOSTI
Stoletnica pokazala svoje čare
»Preša« bo opozarjala na zapuščino vinorodnih krajev
Krožišča marsikje po Sloveniji opozarjajo na značilnosti krajev, v katere se stekajo ceste. Na krožišču v Slivnici pri Celju bo odslej obiskovalce namesto cipres kot skulptura pozdravljala stara »preša« oziroma stiskalnica, ki je bila v svoji zgodovini najverjetneje nepogrešljiva na številnih trgatvah.
Na pobudo Društva sv. Helena iz Javorja so »pre-šo« postavili na krožišču v krajevni skupnosti Slivnica pri Celju. Obiskovalce naj bi seznanjala, da so pripeljali v vinorodne kraje, kjer je bila prav stiskalnica grozdja tako rekoč na vsaki kmetiji. Kljub sodobnim, hidravličnim stiskalnicam domačini ponekod grozdje, a tudi jabolka še stiskajo po starem.
Natančna starost »preše«, ki je svoje delo že opravila in bo služila le kot skulptura, ni znana. Kot je dejal idejni oče postavitve Martin Ozis, naj bi v njej grozdje v sok stiskali okoli sto let. Izdelana je iz hrastovega lesa in se ponaša s svečo, slemenom, krasi pa jo mogočen ročno izklesan kamen. Lokalna društva so jo delno obnovila. Da bi jo ubranila pred vremenskimi vplivi, so jo postavila pod
kozolec, ki je prav tako narejen na star način, saj je les sestavljen tako, kot so ga vezali pred več desetletji. Ob njej pa bodo zasadili vinsko trto.
Od ideje do postavitve
Čeprav so jo v krožišče postavili v dveh tednih, sta minili kar dve leti, da so pridobili vsa zahtevana dovoljenja, zaradi pomislekov Direkcije RS za ce-
ste pa bi ideja skorajda splavala po vodi. »Šlo je za različno videnje o simboliki skulpture. Po našem mnenju ta ne spodbuja k prekomernem pitju alkohola, temveč predstavlja bogato dediščino, s katero so naši kraji povezani že vrsto let, in prispeva k promociji vinogradniškega turizma,« je dejal predsednik KS Slivnica pri Celju Vlado Artnak. Martin Ozis pa je potrditev za tak
argument poiskal tudi v Franciji in Španiji ter fotografiral podobne skulpture, ki krasijo tamkajšnja krožišča. Postavitev stiskalnice, za katero so društva in posamezniki opravili veliko prostovoljnega dela, je ocenjena na okoli 7 tisoč evrov. Društvo sv. Helena bo na hribu med vasema Javorje in Bukovje ob martinovem tokrat že šestič gostilo prireditev Martin na star način in tako
predstavilo stare pripomočke ter običaje, povezane z vinogradništvom.
Z vinogradi so posejani tudi drugi deli Slivnice pri Celju, na primer Voduce, od
koder med drugim prihaja tudi kapljica za letošnje Ipavčevo vino - protokolarno vino Občine Šentjur.
TINA VENGUST Foto: GrupA
IMAMO DOJENČKA
Pri Jerajevih na Rečici ob Savinji in Lugaričevih v Rogaški Slatini se veselijo malega srčka Nejca, ki je pred več kot mesecem prvič zajokal mamici Nini in atiju Sandiju. Bratca se je razveselil tudi skoraj dveinpolletni Patrik, ki ve, da bo moral Nejc še zrasti, da bosta skupaj uganjala norčije.
Trak na stari stiskalnici so prerezali župan, predsednik vaške in krajevne skupnosti ter domači vinogradniki. Pridružila se jim je tudi vinska kraljica sv. Helene Petra Drač, ki bo svojo krono predala na martinovo.
FOTO TEDNA
Čarovnice po celjsko
Foto: SHERPA
Srhljiv mir na pokopališču
stran 34
Kitajska mu je drugi dom
stran 41
PORTRET
Haložan z okusom po naših koncih
Pri Mihu Fajfarju smo odkrivali imenitne haloške, šmarske in zgornjesavinjske kombinacije
»Očitno vinogradu lega prija, trto imam rad, negujem jo in ji govorim... Pomembna je nega, ki je nekoliko bolj zahtevna kot kje drugje, vendar doslej še nisem imel posebnih težav. Je pa res, da moraš biti priden, saj trta zahteva gospodarja, ki dela, oziroma še bolje -potrebuje hlapca.«
Mihaela Fajfarja, vinogradnika iz Slatin v občini Šmartno ob Paki, smo skoraj zmotili med trgatvijo. V soboto je bil pomemben dogodek. »Letnik bo odličen, kako pa bo z ocenjevanji, bomo še videli,« je omenil Miha, Haložan po rodu, ki se je na meji med Šmartnim ob Paki, Braslovčami in Mozirjem, kjer se tudi najbolj razdaja, že dodobra udomačil.
Vendar se je ob vseh njegovih aktivnostih pogovor začel najprej vrteti okrog nogometa. Miha prihaja iz Zavrča, kraja z največjim »seljačkim« nogometnim klubom, ki je v nedeljo žal spet izgubil. »Neredko se od doma odpeljem na tekmo, če pa sem v domačem vinogradu, seveda ne smem manjkati.« Mihu sicer ljubezen do športa ni bila ravno položena v zibelko. Živeli so na vrhu enega od haloških gričev, kjer se žoge ni dalo brcati. Vsak Haložan je menda rojen vinogradnik, vendar Miha pravi, da znanja v letu 1987, ko se je preselil v te konce, ni prinesel s seboj.
Vino iz Mozirja
Pri Fajfarjevih letno pridelajo približno 8.500 litrov vina. Količina, s katero v evropskem merilu ne pomeniš nič, če pa vino prodaš doma, skozi dopolnilno dejavnost, pa ni tako malo. Fajfarjevi stavijo na vinograd v Kolovratu pri Mozirju, kjer imajo 1.260 trt rumenega muškata in modre frankinje. To je zadnja severozahodno ležeča parcela v vinorodni deželi Podravje, kjer je uradno oziroma z vsemi potrebnimi dovoljenji zasajena vinska trta. Te namreč, vsaj za prodajo vina, ni dovoljeno
S kozarcem rujnega ...
saditi kar tako - menda za to potrebuješ skoraj gradbeno dovoljenje.
Seveda se bo marsikdo nasmehnil ob misli na vino v Mozirju, vendar je Miha dokaz, da je lahko takšen nasmeh bolj kisel. Njegov lanski letnik rumenega muškata je namreč dosegel 102 eksla. V Šmartnem na društvenem ocenjevanju je dosegel najboljšo oceno v svoji kategoriji, prav tako na ocenjevanju Vina Ptuj. Tudi modra frankinja je že dvakrat dobila zlato priznanje.
Vinorodno območje
V šmarskem društvu deluje 135 članov, kar je precej za takšen okraj. Na ocenjevanju
vinorodne dežele Podravje, kjer deluje več kot 150 društev, se redno uvrščajo od tretjega do šestega mesta. »To je res enkratno. Vinograde imamo na več koncih, večina pa je v domači občini. Tu so prve vinograde po uničujoči trtni uši v 16. stoletju zasadili leta 1987, ker polnilnica v podjetju Era Vino Šmartno ni dobila uporabnega dovoljenja, saj uradno to ni bilo vinorodno območje. Takrat so razširili to vinorodno deželo do cinkar-ninega obrata v Mozirju.«
V društvu vestno skrbijo za nenehno izobraževanje svojih članov, udeležujejo se številnih tečajev, pri čemer jim ogromno pomaga stroka, predvsem Kmetijski zavod Maribor. »Pri-
delava vina je zahtevno delo, ki potrebuje ogromno znanja. Vsak letnik je drugačen. Lani je bilo kletarjenje čudovito, medtem ko bo letos precej problematično. Pri tistem, ki ni imel potrpljenja in ni čakal na trgatev, bo kakovost vina slabša. Mi smo brali šele prejšnjo soboto in grozdje bo dalo odličen letnik. Po kakovosti je laški rizling izbor, dišeči trami-nec pa jagodni izbor. Ni dvoma, zagotovo bomo pridelali vrhunsko vino.«
V Šmartnem na martino-vanju že nekaj let izbirajo kletarja leta. Naziv prejme vinogradnik, ki ima tri najboljše vzorce vin. Med prejemniki je bil Fajfar že dvakrat, a tudi letos so mu namenili častni na-
»Vsega sem se naučil v Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki. Včasih pač ni bilo potrebe, vse se je delalo bolj po domače, zdaj pa trg narekuje svoja pravila. Danes mora biti vino vrhunsko, če želiš, da ga bo stranka sprejela,« pravi šmarski vinogradnik Mihael Fajfar.
ziv, ki ga bo prejel v soboto. Bil je tudi kletar Slovenije v letih 2011 in 2012, ocenjevanje, na katerem se lahko pomeri vsak vinogradnik, pa izvaja Biotehniška fakulteta Ljubljana.
Kombinacija v vinotoču
Kar precej vina Fajfarjevi prodajo v vinotoču, ki imajo registriranega v domači hiši. Na ta način oplemenitijo svoje delo. »Vino po dva evra je sramotna cena in podcenjevanje samega sebe. V Sloveniji imamo preveč tujih vin, zasledil sem celo italijansko vino, ki so ga v Italiji prepovedali, očitno pa je dobro za slovenskega potrošnika. Sam pravim, da bo ljubitelj kupil vrhunsko vino,
kdor je pa pijanček, pa naj si kupi tistega za evro. Kultura pitja se sicer malo izboljšuje, seveda pa je težava, ker ljudje nimajo denarja - dandanes si kdo že težko privošči vrhunsko vino za 20 evrov. Kdor pa ima denar, pa tako kupi celo linijo.«
Med pustom in harmoniko
Sicer je Fajfarja mogoče srečati na različnih prireditvah tako v Šmartnem kot Mozirju. Aktivno deluje pri Društvu pust mozirski, ki bo 11. novembra ob 11.11 uri oznanilo začetek pustnega leta, poleg tega pa pripravilo tudi krst mladega vina. Občasno ga je z dobrotami mogoče srečati na kakšnem sejmu, seveda pa je v zadnjih dveh letih pomembna njegova vloga trškega viničarja, ki neguje potomko mariborske modre kavčine. Ta že sedem let raste v Mozirskem gaju. Zadnji dve leti, odkar zanjo skrbi Miha, je trta obrodila in letos bo menda dala osem litrov vina.
Sicer je bilo v klepetu povedanih še več zanimivosti. Med drugim tudi to, da Miha svoje goste zabava s harmoniko - na »frajtonarico« zna zaigrati 15 pesmi. »Če si dober vinogradnik, moraš znati >zašpilat<.« V Halozah harmonika nekdaj ni bila posebno priljubljeno glasbilo, sam pa sem imel nenehne težave, ko sem iskal koga, ki bi zaigral. Potem sem na enem od izborov za Zlato harmoniko v Nazarjah srečal 58-letnega samouka, ki je celo zmagal. Takrat sem si misli, da če lahko on, bom tudi jaz. Naslednji dan sem si kupil harmoniko.«
URŠKA SELIŠNIK, foto: US

ra
Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj.
Ponujamo pop
p
za maturantski ples in to povsem brezplačno!
Več o pogojih in pokroviteljih akcije na ^pletnlštrani www.radiocelje.com ■in na Facebooku Novi tednik in Radio Celje.
KAVAL1R™
MWt4C*MC0{
H !D
HAIR CENTER DARJA

P.S . Pričakujemo hrabrega mladeniča in mladenko, saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi na straneh Novega tednika!
Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali maturantko in maturanta, ki ju bodo oblekli in uredili pokrovitelji_naše akcije. Zmagovalca nagradne igre"" ~	" ~
bomo razglasili 14. novembra 2013.
34
REPORTAŽA
To je fotografija pokopališča na Golovcu. Nastala je v »mimohodu«. Zaradi izkušenj na mestnem pokopališču smo se odločili, Ves čas sprehoda po pokopališču nas je spremljala tudi igra senc. Nekatere so tvorile
da se dlje časa na golovškem pokopališču ne bomo zadrževali. Morda naslednje leto. Ko bo več poguma.
grozljive podobe.
Pokopališče: mir ali srhljivost?
Vrtoglavica, glavobol in dušenje v prsih ob polnočnem obisku kraja večnega miru
Nekoliko nenavadno nalogo smo si zadali. Nevsakdanjo. Morda celo srhljivo. 31. oktober je bil v preteklosti močan keltski praznik. Kelti so namreč verjeli, da ta datum prinaša energetsko preobrazbo. Prepričani so bili, da ob polni luni 31. oktobra mrtvi vstajajo iz grobov in ponovno obiščejo svoje domove ... Mi pa smo naredili ravno obratno. Opolnoči smo obiskali pokopališče.
31. oktobra je tudi noč čarovnic. Koliko grozljivih filmov je bilo, kako ta dan prinaša strašljive dogodke. Starodavna kitajska veščina energijskega urejanja zunanjega in notranjega prostora, feng šu, nikakor ne priporoča bivanja v bližini pokopališč, saj naj bi pokopališče bilo vir negativnih vibracij. Čeprav verjamemo, da se umrlih ni treba bati in da več škode povzročijo živi, nam 31. oktobra opolnoči ni bilo prijetno stopiti na pokopališče. A zaradi dojemljivosti energij smo želeli občutiti, ali ta strah takšnega obiska pokopališč temelji dejansko na delovanju energij ali le na puhlih dejstvih, ki se prenašajo iz roda v rod z namenom zastraševanja ljudi. In ... bili smo presenečeni.
Nenadna vrtoglavica
Ob vstopu na pokopališče nas je zajela vrtoglavica. Ko smo to povezali z občutkom neučakanosti, saj kaj takšnega še nismo počeli, smo bili toliko bolj presenečeni, ker so vrtoglavico začutili tudi ostali v novinarski ekipi. Česa se sploh bojimo, je bilo prvo vprašanje, na katerega nismo našli odgovora, strah pa smo čutili vsi .
Tišina in mir na pokopališču sta naredila svoje, sence sveč tudi. Dokler nas ni med hojo mimo grobov, ki ponoči še bolj pridejo do izraza,
začelo nerazumljivo dušiti v prsih. Spet razumska razlaga. »Toliko sveč je povsod, ki za gorenje potrebujejo kisik. Vse to vpliva na naše dihanje, verjetno nas zato duši ...« smo si odgovarjali s kislim nasmehom. Čeprav smo čutili, da obstaja nekaj več. Razumskih odgovorov na tesnobo v tisti noči se nismo tako več oklepali, ko smo začutili še glavobol. Naključij ni. To vedo vsi. Ob pojavu glavobola je bila zato samo še ena želja. Čim prej stran. Pokloniti se umrlim s spoštovanjem kdaj drugič. Manj pa raziskovati iz gole radovednosti, čeprav nikomur nismo želeli nič slabega. Čim prej . stran.
V kaj smo posegli?
S svojim nenavadnim obiskom pokopališča smo posegli v svet duhovnosti. Ta je zelo preprost in naraven, vendar ga ljudje ne razumemo ali nočemo razumeti, ker je to enostavneje. Tako je prepričana astrologinja Gordana, ki se že več kot 20 let
ß
-y ,
~ v '.C . _
V .
K	■■■ - i š	Vj,

• ■ *

Čeprav velja pokopališče za miren kraj, so nas - tik preden smo vstopili - presenetili smeh in kriki, ki so bili podobni glasovom najstnikom. Na pokopališču, prehodili smo celega, nismo srečali nikogar. Res pa je, da verjetno tam nismo bili edini.
ukvarja z intuitivnimi zaznavami, bioterapijo, astrologijo in regresijo. S stališča razumevanja sveta duhovnosti je
popolnoma vseeno, kdaj gremo na pokopališče. »Vseeno je tudi, ali je to pokopališče ali kateri drugi kraj. Če se
človek energetsko povzpne na višje ravni, jih zelo močno občuti. Prav to se je zgodilo tudi v vašem primeru,« nam je odgovorila, ko smo se odpravili do nje po pojasnila za svoje občutke. »Vaša ekipa je želela opraviti svoje delo po najboljših močeh ..., četudi je to v svetu duhov. Posrkali ste mnogo energij, občutili tudi težo negativnega. Svoje filtre, če se lahko tako izrazim, je vaša ekipa enostavno
izklopila in zato se je naredila energetska sila, ki je pustila pečat fizičnemu telesu. Zato slabo počutje, občutek dušenja in stiske,« je še dodala. Vsak človek je energetsko dojemljiv, vprašanje je le, ali si dovoli te energije čutiti in jih zaznati. Zatiskati si oči pred tistim »nekaj več«, je najlažje, še enkrat poudari sogovornica.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
M
OllflPb««
Najbolj tesnobno smo se počutili na starejšem delu celjskega mestnega pokopališča.
NE PREZRITE
Ste kdaj opazili, da je na pogrebih kdo omedlel? Da je med pogrebom začelo nenadoma deževati ali se je od nikoder pojavila bela ptica? Znamenja ali le prazna vera v nekaj?
»Ko duša zapusti svoje telo in vstopi v duhovni svet, je z našim svetom še vedno povezana z energijo ljubezni. To so večne vezi, zato se dogaja, da pokojnega lahko slišimo, vonjamo, čutimo njegovo prisotnost. To je komunikacija med dvema različnima svetovoma,« razlaga astrologinja Gordana. Toda kaj se zgodi, ko duša ne vstopi v svet duhovnega in je še vedno ... tukaj? Daljšo reportažo o tem bomo objavili v prihodnji številki Novega tednika.
AKCIJA
35
Za knjigo
Skupaj s Klubom modrosti
V duhu reformacije in potem ko smo tri leta po uvedbi rubrike Bukvarna Novega tednika prebrali že krepko več kot sto knjig, smo se v uredništvu odločili, da za knjigo naredimo še nekaj več. In moči smo združili s Klubom modrosti, ki vam ga kot svojega partnerja v novi celoletni akciji Za knjigo predstavljamo v nadaljevanju. Začenja se torej skupna akcija pod našo nastajajočo blagovno znamko Bukvarna Novega tednika.
Zakaj Bukvarna Novega tednika? Zato ker opravljamo poklic, kjer brez branja, intelektualnega razmisleka in postavljanja pravih vprašanj ni ubesedovanja, s katerim bi lahko prepričali, spodbudili
k akciji, kritično ovrednotili razmere v družbi in premaknili sebe in s tem družbo naprej, v boljše čase. Veliko govorimo o vse bolj obubožani družbi, o lačnih, razžaljenih, o tem, da je težko povezati začetek s koncem meseca. Vendar smo živa bitja, kjer nam samo poln želodec in zadostna količina tekočine ne bi smela zadoščati. Tudi le plačane položnice naj ne bi bile dovolj. Kaj pa druge človeške potrebe, duhovna hrana? Danes jih marsikdo ne more nasititi. In verjetno se boste kar strinjali, da je med tistimi, ki vse bolj bije plat zvona, tudi slovenska knjiga. Zato v okviru posebne rubrike Bukvarna Novega tednika vsi člani uredništva vsak teden preberemo knji-
go, vam jo predstavimo in priporočimo. Tega ne počnemo komercialno v navezi s katero od založb, izbor knjig je naključen, prepuščen posameznemu novinarju. In kar se je sprva morda komu v uredništvu zdelo kot delovna muka, je postalo zanimiva potreba, spisek že prebranih del pa dolg in pester. V duhu Bukvarne želimo za knjigo storiti še več - tudi v okviru znanega reka, da je knjiga najboljša prijateljica.
Zbirali bomo le nove knjige
In zato vas ne vabimo k zbiranju kakršnih koli knjig, ki se morda že pra-
šijo na vaših knjižnih policah. Vabimo vas, da nam v uredništvo prinesete novo knjigo, takšno, ki ste jo sami kupili in je izšla v letih 2012 ali 2013, ne starejše! Smo prevzetni? Nikakor, nismo se namreč odločili za zbiranje starega papirja, temveč želimo pomagati posredno vsem našim založbam, piscem, prevajalcem, tiskarjem. Kako? Z nakupom nove knjige. Kupite jo, preberite in jo podarite še drugim. S Klubom modrosti smo se dogovorili, da bo zbrane knjige v našem uredništvu prevzel in jih odnesel v dve svoji knjižnici, eno ureja v Banja Vruči-
ci v Bosni in Hercegovini ter drugo na Dugem otoku na Hrvaškem. Seveda ima klub »pravcato knjižnico« za številne obiskovalce in člane tudi v prostorih društva v Celju. Torej tri znane lokacije, le še knjige potrebujemo.
Želimo leposlovne knjige
Pravijo, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, ampak naših želja še ni konec. Želimo leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne in jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spod-
buditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
Vabljeni k sodelovanju!
UREDNIŠTVO Novega tednika
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.
Knjižnica, do sočloveka bližnjica
V Klubu modrosti ljudi spodbujajo k druženju ob knjigi
Podari knjigo in nasmeh je naslov projekta, s katerim je društvo Klub modrosti iz zaprašenih knjig na policah svojih članov osnovalo tri knjižnice s prostim pristopom. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hu-dinji v Celju so postavili še knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini in na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo člani kluba na oddih.
»To je na nek način širjenje slovenske besede čez mejo, ne smemo pa se zavajati, da bodo ljudje, ki niso Slovenci, hlastali po slovenskih knjigah, pa če bo še tako turobno vreme, ko bodo na morju ali v zdravilišču,« pravi Ana Novak, učiteljica in knjižničarka v pokoju, ki je prevzela nalogo snovanja knjižnic. A v isti sapi doda, da je dostopnost knjig v trenutku radovednosti morda prava kombinacija, da Hrvati ali Bosanci v roke vzamejo slovensko knjigo, kar po njenem mnenju zagotovo predstavlja vez med dvema narodoma in dvema sorodnima jezikoma.
Vrni ali prinesi novo
Novakova je dela ločila na knjige za odrasle in za mladino, jih razvrstila po enostavnih merilih in osnovala preprosto evidenco. Knjigo si lahko izposodi vsak, kdor želi, le da poskrbi, da jo prinese nazaj. Če mu je neizmerno všeč, jo lahko obdrži in v zameno prinese drugo. Tudi tako, ki mu je morda manj pri srcu. Ker so bili gostitelji v obeh državah nad postavitvijo knjižnic navdušeni, so jima namenili svoje mesto in skupaj s Klubom modrosti tudi na ta način
Ana Novak se je kot učiteljica in knjižničarka trudila, da bi tako mladi kot starejši gojili skrb do materinščine in da bi pravilno govorili. Zdaj, ko je v pokoju, sodeluje v projektu Podari knjigo in nasmeh ter tudi tako nadaljuje svoje poslanstvo.
spodbujajo prijateljstvo med narodi. Slovenski kotiček s knjižnico ob obisku članov kluba tudi zaživi s krajšimi kulturnimi programi.
Za vse okuse
Čeprav se je projekt uradno že končal, knjige še vedno zbirajo. Ogromno so jih dobili iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah, kjer je bila Novakova del svoje poklicne poti zaposlena. Knjige, ki so bile namenjene za odpis, je pregledala in
odločila, kaj je še primerno za na knjižno polico. Jeseni bodo člani kluba v Banjo Vručico znova odnesli nova
dela, tako da bosta knjižnici v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem imeli okoli petsto naslovov knjig. Izbor naslovov in žanrov je pester. Gre tako za slovenske avtorje kot za prevode tujih avtorjev, od leposlovja do poljudnih knjig, vmes sta tudi dramatika in poezija.
Povezujejo generacije
V prostorih društva v Celju so na police zložili predvsem knjige, za katere Novakova meni, da jih bralci še niso brali in jih nimajo v svoji domači zbirki. V knjižnico je uvrstila več knjižnih del za otroke, saj prostore kluba večkrat obiščejo babice z vnuki, člani se tam redno dobivajo vsaj dvakrat tedensko. Upa pa, da bodo svoj izvod prišli tudi tisti, ki bi radi brali, a se ne odločijo za članstvo v splošni knjižnici, morda pa se jim bodo knjige v prostorih društva zdele bolj dostopne. Knjižne police vabijo, da bi se ob njih ljudje družili tudi na literarnih večerih, kar je še eden od prihodnjih ciljev tega društva. V prihodnje bi na police poleg literarnih del, ki so bila že tik pred tem, da bi romala v koš, radi uvrstili več sodobnih del.
TINA VENGUST Foto: TV
»Ljubezen do jezika človek nosi s sabo, sleng z ulice in jezik, ki ga mladi uporabljajo, ko na primer pišejo kratka sporočila, pa danes zelo prodira v družino in na druga področja. Karkoli naredimo na področju ohranjanja in razvoja jezika, ni zaman. Pri posamezniku se začne, če povemo, kako se kaj reče, če opozorimo na napake,« pravi Ana Novak iz Kluba modrosti.
Poslanstvo društva Klub modrosti, ki je bilo ustanovljeno leta 2001, je skozi medgeneracijsko sodelovanje gojiti strpnost in spoštovanje med ljudmi, sprejemati drugačnost, s skupnimi močmi premagovati težave in na življenje gledati pozitivno. Z različnimi oblikami pomoči se odzovejo tudi na klic za pomoč potrebnim.
Knjižnice v Celju, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem uporabljajo predvsem Slovenci. Ker so knjige na voljo vsem, ne glede na narodnost, so ustanovitelji knjižnic veseli, če si jih izposodijo tudi hrvaški ali bosanski gostje. »Slovenci si pogosto izposojamo knjige z govornega področja sosednjih držav, za državljane slednjih pa nimam informacij, koliko posegajo po naših knjigah. Če pa se priložnost ponuja, če ima knjižnica prost pristop in če najde človek zanimivo knjigo, jo bo zagotovo vzel v roke, četudi je slovenska.«
36
REPORTAŽA
Po sledeh malteških vitezov
Malteški viteški red na Polzeli narekoval življenje več kot 500 let - Danes predvsem dodana vrednost turistične ponudbe
Glavni pobudnik raziskovanja malteške zgodovine na Polzeli je Stanko Novak, ki je leta 1997 pridobil tudi naziv malteškega viteza.
Ko vas pot zanese skozi Polzelo, najverjetneje ne ostanete ravnodušni ob pogledu na prenovljen grad Komenda, ki na skalni vzpetini kraljuje v središču kraja. Še pred nekaj leti je bil bleda senca preteklosti, ko je neslavno propadal in v svoje zavetje privabljal nepridiprave. Potem ko ga je občina pred leti s pomočjo evropskih sredstev uspešno prenovila, je danes pričevalec pomembnega dela polzelske zgodovine, ki so ga zaznamovali malteški vitezi.
Polzela je bila ena od štirih postojank malteškega viteškega reda v Sloveniji. Pripadniki tega z Malte izviraj očega cerkvenega reda, ki so z različnimi do-
Simbol malteškega viteškega reda je osmerokraki križ, ki predstavlja osem blagrov iz evangelija, po katerem naj bi živeli vitezi, ki niso bili nujno duhovniki.
movanji po celinski Evropi zbirali hrano in jo pošiljali na Malto, ki je bila takrat strateško pomembno območje za varovanje zahodne Evrope pred vpadi Turkov, so prišli na Polzelo leta 1263. Naselili so se v takrat praznem gradu, ki so ga zgradili polzelski plemiči, in v njem ostali več kot pol tisočletja, vse do leta 1780. Grad so v tem času preimenovali v Komendo, z njim pa so upravljali ko-mendatorji. Prav ti so s svojim poslanstvom bistveno vplivali na življenje ljudi v tem delu Spodnje Savinjske doline. Sredi 18. stoletja so malteški vitezi, ki so bili večinoma duhovniki, začeli graditi cerkev sv. Križa na Gori Oljki. Ker je bila gradnja povezana z velikimi izdatki, so vitezi obubožali. Zadnji komendator je bil tako primoran grad prodati lastniku bližnjega dvorca Šenek. Od takrat je mogočna zgradba začela počasi propadati, s čimer je tudi bledel spomin na obdobje malteških vitezov na Polzeli.
Ponovna prebuditev
Pomen gradu Komenda, v katerem je bila med drugo svetovno vojno ambulanta, kasneje so bila tam socialna stanovanja, se je nato ponovno začel krepiti leta 1974, ko so Kranjčani na fasado pritrdili spominsko tablo Francetu Prešernu. Ta je namreč v letih 1815 in 1817 kar dvakrat obiskal strica duhovnika, ki je živel v Komendi. Pet let kasneje so Polzelani na pobudo Stanka Novaka, takratnega predsednika kulturnega društva in krajevne skupnosti, v sicer propadajočem poslopju odprli galerijo slikarke Darinke Pavletič Lo-renčak, ki je s starši živela v gradu. Dogodek je odmeval v različnih medijih. In prav
to je bil povod, da so štajerski poznavalci malteškega viteškega reda prepoznali še eno od njegovih postojank. Organizirano se je v Sloveniji malteški viteški red ponovno začel uveljavljati leta 1991. Z letom 2003 je 30 slovenskih malteških vitezov ustanovilo samostojno združenje. Med njimi je tudi Stanko Novak, ki je bil v red sprejet leta 1997 in od takrat opravlja svoje poslanstvo na območju Savinjske doline. Kot vitez sodeluje pri različnih protokolarnih dogodkih in kar je najpomembneje, raziskuje in prenaša bogato zakladnico znanja na mlajše generacije.
Ostanki malteškega viteškega reda
Danes o obstoju malteškega viteškega reda na Polze-
li priča kar nekaj ostankov kulturne dediščine. Največja med njimi je Komenda, v kateri so malteški vitezi s svojim bivanjem nedvomno pustil svoj pečat. Pomembne pričevalke so tudi različne sakralne zgradbe. V lasti so namreč imeli poleg župnijske cerkve sv. Marjete še tri podružnične, v Andražu, na Vimperku in Gori Oljki. Da je bila cer-
kev sv. Marjete v lasti ko-mendatorjev, priča relief malteškega križa na stropu v starem delu cerkve. V tem času so jo večkrat prezidali, najbolj korenito leta 1616, ko je tudi dobila današnjo podobo. Vsi pol-zelski duhovniki so imeli v času prisotnosti malteškega viteškega reda stanovanje v gradu. Zanimivejši ostanki vitezov so nedvomno tudi
mašna knjiga, natisnjena leta 1666 v Rimu, in relikvije sv. Teodorja.
Od malteške poroke do teka
Malo več kot poltisočle-tno prisotnost malteških vitezov v tem spodnjesa-vinjskem kraju na Polzeli s pridom izkoriščajo v turistične namene. Ena od tradicionalnih prireditev, ki zaznamuje prehod iz pomladi v poletje, je Malteški pozdrav poletju. S tem zgodovinsko-kultur-no-družabno obarvanim dogodkom se spominjajo malteških korenin. V kraju deluje tudi Malteška konjenica Polzela, ki na prireditvah poskrbi za avtentično vzdušje. Njeni konji so namreč odeti v pregrinjala, na katerih je upodobljen bel križ na rdeči podlagi. Vprega je nepogrešljiv del malteških porok, ki v zadnjih letih postajajo stalnica na gradu, ki je letos postal tudi uradno prizorišče za sklepanje zakonov. Mladoporočenca, odeta v malteška plašča, si obljubita zvestobo po principih tega reda, ki jih ponazarja osmerokraki križ. Povsem nov turistično-rekreacijski produkt, ki ga je polzelski zavod ponudil Spodnjesa-vinjčanom in se opira na malteško dediščino, je Malteški tek po hmeljski poti.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Malteški viteški red danes
Suveren malteški viteški red deluje nepretrgoma od ustanovitve do danes. Leta 1999 je praznoval 900-letnico uradne ustanovitve, letos pa praznuje 900-letnico, odkar ga je papež uradno priznal kot enega od cerkvenih redov. Prav tako je letos natančno deset let od ustanovitve slovenskega samostojnega združenja.
Malteški vitezi so znani predvsem po bolniški in karitativni dejavnosti. Še danes so njihova osnovna načela obramba vere in domovine ter pomoč ubogim. Njihov simbol je osmerokraki križ, ki ponazarja osem blagrov iz evangelija, po katerem naj bi živeli malteški vitezi, ki niso nujno duhovniki. Red ima še danes več kot 12 tisoč članov, ki v več kot stotih državah po svetu skrbijo za bolnišnice, domove za ostarele in vrtce.
Izročilo pravi, da po odhodu malteških vitezov v gradu ni bilo več miru, saj naj bi v njem strašilo. Komendski vitezi naj bi bili naklonjeni ljudem, a ne vedno, saj naj bi preproste ljudi tudi mučili. Legenda celo pravi, da je iz Komende vodil podzemeljski hodnik vse do Orove vasi.
Grad Komenda, ki je imel v času malteških vitezov funkcijo samostana, je neslavno začel propadat po odhodu pripadnikov malteškega viteškega reda. Danes so v njem uredili zbirko predmetov, povezanih z malteškim viteškim redom. Poleg oprav v njem hranijo tudi mašno knjigo z Gore Oljke.
REPORTAŽA
37
Strnišev vinograd na Beli Gori je leta 1950 kupil Dragičin pokojni oče, ki je tam posadil nove trte in postavil tudi veliko zidanico. V vinogradu je delal po službi. Najprej se je iz Vrbnega do vinograda vozil z motorjem in pozneje s fičkom. Po očetovi smrti je prevzel glavno skrb za vinograd Dragičin mož Stanko (na fotografiji), ki vinogradniških izkušenj od doma ni imel. Strniševa vinograd stalno obnavljata, Stanko je opravil različne tečaje, od tečaja kletarjenja do tečaja stekleničenja. »Nekoč je bil poudarek na velikih količinah, danes je drugače, saj je na prvem mestu kakovost,« se spominja Dragica Strniša. Trta je tako dandanes manj obremenjena, vino pa bolj kakovostno.
Družina Strniša je v vinogradniškem društvu Štore letošnji vinar leta. Dragica in Stanko s priznanji z letošnjega ocenjevanja vin.
Klepet pred martinovim
»Letošnja letina je tako po količini kot po kakovosti dobra,« ugotavlja vino-
Pri družini Strniša v Vrbnem, ki je prejela v Štorah priznanje vinar leta	gradnik Stanko Strniša.
V prihodnjih dneh bo v vinorodnih krajih našega območja posebej veselo. Kronan bo dolgotrajni trud vinogradnikov, ki jim čez leto grozijo toče in podobne nevarnosti. »Letošnja letina je tako po količini kot po kakovosti dobra, čeprav je spomladi kazalo drugače,« ugotavlja tik pred martinovim vinogradnik Stanko Strniša iz Vrbnega pri Šentjurju. Družino Strniša so letos v štorskem vinogradniškem društvu razglasili za vinarja leta.
»Vse kaže, da bo tudi dobro vino,« se pred martinovim veseli vinogradnik. Strniševi ne praznujejo veliko, saj imajo veliko dela, zakonca včasih odideta na kakšno martinova-nje. Njuna hči Martina ima takrat god, zato je miza na martinovo bogatejše obložena. Dela in skrbi v vinogradu in kleti ne zmanjka. »Skoraj ni leta, da v vinogradu ne bi imeli toče. Zadnji dve leti na srečo nismo imeli večjih posledic,« pravi njegova žena Dragica Strniša.
Neusmiljena toča
Nekega leta jim je toča stolkla celo tri četrtine pridelka, spet drugo leto je bila v vinogradu toča kar trikrat in to celo v času po velikem šmarnu. Dvakrat se je toča znašla z ene nebesne strani, enkrat z druge. Veliko truda in denarja, ki ga vinogradniki vlagajo več mesecev, je takrat zaman. »Res je, takrat te mine, vendar zemlja mora biti obdelana. Tudi ljubezni do vinske trte ne manjka,« ugotavlja vedno znova Dragica Strniša. V štorskem vinogradniškem društvu Polič so Strniševi med večjimi vino-
gradniki, vino in druge pridelke pridelujejo tudi za trg. Dragica, ki je branjevka na celjski tržnici, prodaja vino prav tako na celjskem svinjskem sejmu. Na njihovo vino in med opozarja prav tako obcestna tabla ob prometni glavni cesti med Štorami in Šentjurjem. Med kupci se najdejo takšni, ki kupijo liter vina, in tudi nekateri, ki povprašujejo po večjih količinah.
Priznanje dobro dene
Strniševi so imeli letos v svojem vinogradu na Beli Gori pri Dramljah pred točo mir. »Letos je bilo nekaj suše, ki je posušila nekaj mladih trsov,« se spominja vinogradnik Stanko. V vinogradu dela vsa družina, pomagajo vse tri hčere in drugi sorodniki. Strniševega zeta, ki je bil včasih doma v podeželskem bloku, je vinogradništvo tako zelo zamikalo, da je opravil magisterij na to temo, zdaj pa se je lotil še doktorata o vinogradništvu.
Skrb Strniševih za kakovost potrjuje tudi priznanje vinar leta, ki ga je družina prejela v štorskem vinogradniškem društvu za štiri oddane vzorce različnih vin, to je sauvignona, rumenega muškata in bele ter rdeče zvrsti. Med vsemi sodelujočimi vinogradniki na letošnjem štorskem društvenem ocenjevanju so prejeli najvišjo skupno oceno vzorcev Strniševi. »To pomeni za nas plačilo za delo in za prizadevanje za kakovost vina,« pravi o priznanju Stanko Strniša. »Obenem to pomeni možnost boljšega trženja vina,« dodaja njegova žena Dragica.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Stanko Strniša v »gorci«, ki jo je pred pol stoletja postavil njegov tast.
Tudi buče in med
Ne le pridelava vina, tudi praznjenje buč gre Strniševi družini dobro od rok. Posvečajo pa se tudi čebelam.
Podobno kot se je moral takrat neizkušeni Stanko pred dolgimi leti lotiti dela v vinogradu in kleti, je začel na novo tudi s čebelarskim delom. Bil je brez izkušenj. Po smrti tasta, ki je imel manjši čebelnjak, se je moral lotiti čebelarjenja, nekaj znanja je takrat že imela žena Dragica. Stanko se je vključil v čebelarsko društvo v Šentjurju, kjer je opravil različna izobraževanja ter izmenjal izkušnje z drugimi čebelarji. Danes je upoštevani čebelar, ki je tudi član Čebelarske zveze Slovenije. Čebelnjak ima v domačem vinogradu ter na rodni Ponikvi.
V vinogradniškem društvu
Zakoncema Strniša Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore, ki šteje približno 80 članov, nasploh veliko pomeni. »V društvu smo kot ena družina, odlično se razumemo, vsi se poznamo od prej,« omenja Dragica.
V društvo vabijo upoštevane slovenske predavatelje, vinogradniki med pogovori izmenjajo izkušnje. Prav tako pripravljajo po-kušino vin za vinogradnike, kjer jih strokovnjaki opozorijo na morebitne napake, ki jih pri mladem vinu še lahko odpravijo. Organizirani štorski vinogradniki odhajajo tudi na ekskurzije na domača in tuja vinogradniška območja, pripravljajo celo vinogradniške pohode. Letos je bil pred koncem oktobra, ko so se napotili do Strniševega vinograda na Beli Gori in naprej do »gorc« drugih bližnjih vinogradnikov.
38
AKCIJA
Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj.
Ponujamo
popolno op
za maturantski ples in to
povsem brezplačno!
Metražne tkanine po izboru - Gloripops Šivanje maturantske obleke -Barbara Repinšek - Delavnica mode Ličenje in gelish nohti - Lepotni studio Sodin Striženje las in maturitetna pričeska - Hair center Darja
a uglajenega mladenič
Moška obleka Lambretta s srajco
in kravata Brasim - Kavalir Striženje las - Hair center Darja
Mame in očetje, maturantski ples je tudi finančno zahteven zalogaj. Dovolite, da vam ga olajšamo. Izpolnite priloženo prijavnico in se s svojim maturantom potegujte za popolno maturantsko opravo Novega tednika in Radia Celje.
Ime in priimek MATURANTKE
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
Ime in priimek MATURANTA
Naslov
Šola
Telefon
E-pošta
Odločal bo žreb! Originalne kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zbirali jih bomo do 12. novembra do 12. ure. Med vsemi prejetimi bomo izžrebali maturantko in maturanta,_ki ju bodo oblekli in uredilj pokrovitelji naše akcije. Zmagovalca nagradne igre	~
bomo razglasili 14. novembra 2013.
Tečaka maturantski ples?.
P.S . Pričakujemo hrabrega mladeniča in mladenko, saj bomo njuno preobrazbo spremljali tudi na straneh Novega tednika!
Februarja 2014 bomo že tretje
leto zapored izbirali
naj maturantko, naj maturanta!

Odločil bo žreb!
Zmagovalca bosta znana 14. novembra
Do torka, 12. novembra, do 12. ure še lahko vzamete usodo v svoje roke. Potem boste potrebovali vsaj malce sreče.
Ogrevanje pred začetkom že tradicionalne akcije Naj maturantka, naj maturant se bliža koncu. Letos smo se odločili, da srečnima izžrebancema prihranimo stroške za maturantsko opravo. S temi besedami smo pač zajeli vse tisto, kar morate postoriti od nog do glave, da boste zablesteli v popolnem sijaju v nepozabni noči. Res je, da se boste tudi potili ob pripravah na maturantski izpit, ampak to je pač nekaj, kar je treba vzeti v zakup.
Vse je bilo odvisno od vas
Na straneh Novega tednika in na Radiu Celje smo vam dober mesec predstavljali, kaj vse bodo za naša izbranca postorili pokrovitelji. Vi pa ste nam pošiljali kupone. In kako pridni ste bili? Med fanti smo prejeli največ pravilno izpolnjenih kupov iz Celja, Laškega in Rogaške Slatine. Sledijo Prebold, Šempeter in Šmarje pri Jelšah. Od deklet smo prejeli največ kuponov iz Štor, na drugem mestu je Celje in na tretjem Dobrna. Še nekaj dni imate,
da povečate možnost, da izžrebamo prav vas.
Zdaj pa le še malo sreče
Prejete kupone smo lepo shranjevali v veliko škatlo in bliža se trenutek, ko bo nekdo imel srečno roko in izbral prav vas. In potem vas bo novinarska ekipa naše medijske hiše spremljala vse do najlepšega večera. Z mično gospodično se bomo odpravili po metražne tkanine v Gloripops, zatem v Delavnico mode, kjer ji bo Barbara Repinšek zašila maturantsko obleko, v Lepotnem studiu Sedin bomo v objektiv ujeli
ličenje in pripravo gelish nohtov, nato se bomo odpravili še v Hair center Darja na striženje las in po maturantsko pričesko. Tudi izbran uglajen mladenič bo v naši družbi v trgovini Kavalir izbral moško obleko Lambreta s srajco in kravato Brasim, za striženje las pa bodo poskrbeli v Hair centru Darja.
Mi smo pripravljeni, v nizkem štartu čakamo še zadnje kupone in potem ... žrebanje. Kdo bosta zmagovalec in zmagovalka, ki ju bomo pospremili na maturantski ples, si boste lahko prebrali v naslednji številki Novega tednika, 14. novembra.

Obleka mora ustrezati vaši osebnosti
Kakšno obleko nositi za maturantski ples? Vsi vemo, kako težko in zahtevno je to vprašanje. Izbrati popolno obleko za tako posebni priložnosti, kot sta maturantski ples ali valeta, je zelo težko. Veliko oblek zgleda prekrasno na izložbenih lutkah ali v revijah na znanih modelih. Takoj, ko jih oblečemo, pa izgubijo svoj šarm.
Razlog za to je preprost. Obleka enostavno ne ustreza vaši osebnosti. Zaradi tega je treba izbrati pravi kroj, material in barvo obleke, v kateri se boste dobro počutile, pri čemer moramo upoštevati tudi vašo obliko telesa oziroma postavo.
Za maturantsko obleko si je treba vzeti dovolj časa in se zanjo pravočasno odločiti, saj je nakup v zadnjem trenutku ponavadi stresen in večinoma neustrezen.
Še preden sprejmete končno odločitev, prelistajte modne revije, da boste vedele, kaj je moderno, kakšni kroji, vzorci in barve so v trendu. Upoštevati morate svojo postavo, da vam ne bo neudobno, da boste pokazale privlačne dele svoje postave, manj privlačne pa skrile. Vnaprej je potrebno razmisliti o dolžini maturantske obleke, saj se boste v njej gibale.
V modi za leto 2014 sta mladosten in razigran stil na eni strani, na drugi pa so večno elegantne obleke. Vsaka ima svoj šarm. V prodajalni z metražnimi tkaninami Gloripops si bodo vzeli čas, se z vami pogovorili in vam najbolje svetovali pri izbiri blaga. Imajo preko petsto različnih tkanin in pletenin: elastične satene, dupion svile, tafte, čipke, šifone, svilene šifone, or-ganze, bleščice, in sicer vsako od teh v kar tridesetih barvah.
Če v tem bogatem izboru ne bo vaše barve, lahko pravočasno preko vzorčnega kataloga izberete ustrezno tkanino in jo v roku enega tedna tudi prejmete.
Še to ... Maturantska obleka bo vaš spomin na prekrasen večer, v katerem se zaključuje srednješolsko obdobje, ki se ga boste s pomočjo fotografij še dolgo spominjale. Zato ničesar ne velja prepustiti naključju.
K
Trgovina Gloripops bo izžrebani maturantki podarila metražno blago po njenih željah, iz katerega bo nato nastala maturantska kreacija.
d e s e b o k
ODMEV RADIA CELJE
39
Kaj nam zaračunavajo komunalna podjetja?
poudarkov povzemamo tudi
Z varčevanjem lahko vplivamo na porabo, fiksne stroske pa smo javnim podjetjem dolžni plačevati za Novi tednik. vsi uporabniki
O tem, kaj vse nam zaračunavajo komunalna podjetja, smo govorili na Radiu Celje v predpraznični oktobrski oddaji Odmev. Nekaj zanimivih
Ko gledamo položnice, ki jih vsak mesec dobivamo za plačilo porabljene elektrike in zemeljskega plina, za vo-dooskrbo, daljinsko ogrevanje in odvoz odpadkov, je praktično na vseh obračun sestavljen iz fiksnih stroškov in variabilnega dela. Če zadnji pomeni porabo in nanj lahko vplivamo tako, da bolj skrbno ugašamo luči in zapiramo pipe ali termostate na radiatorjih, nam je vse manj jasno, zakaj je treba fiksne stroške plačevati tudi, če posamezne storitve sploh ne uporabljamo. Kako torej v javnih podjetjih oblikujejo cene komunalnih storitev in koliko lahko ljudje sploh
vzdrževanju sistemov, ki jih je treba ves čas investicijsko obnavljati in vzdrževati. Ti stroški v posameznem podjetju nastajajo neodvisno od opravljenih storitev. »Vodovodni in kanalizacijski sistem je treba vzdrževati ne glede na to, koliko vode se v njem pretoči. Tudi če lastnika ni v počitniški hiši po več mesecev, mora infrastrukturni sistem delovati.« Podobno velja tudi za obračun stroškov toplote oziroma daljinskega ogrevanja. Tudi če so radiatorji v stanovanju ves čas zaprti, nastajajo fiksni stroški zaradi obratovanja celotnega sistema. Pri zemeljskem plinu je končni znesek sestavljen iz omrežnine, cene
priključka. Omrežnino zaračunava uporabniku izvajalec javne službe, ki nato poravna občini najemnino za uporabo infrastrukture, vendar se v Celju držijo dogovora, da lahko ta denar javno podjetje namensko uporabi za obnove vodovodne in kanalizacijske infrastrukture.
Pazljivo pri priključni moči
V primerjavi z drugimi računi v gospodinjstvih je elektrika kot osnovna dobrina zelo poceni, trdi direktor podjetja Elektro Celje Energija Mitja Terče in opozarja, da se vseeno lahko tudi pri porabi električne energije veliko privarčuje.
vplivamo nanje, kako naj varčujemo, da se nam bo to pri mesečnih zneskih na položnicah poznalo?
Komunalne storitve sodijo med obvezne javne - občinske ali državne - gospodarske službe. Opravljajo jih pooblaščeni izvajalci, največkrat javna podjetja, lahko pa tudi zasebna, če zanje pridobijo koncesijo. Na ravni države je določena posebna metodologija, na kateri sloni uredba o določanju cen komunalnih storitev. In ta tudi določa, da je obračun na naših položnicah sestavljen iz fiksnih stroškov in variabilnega dela, ki je odvisen od porabe.
Fiksni stroški za delovanje sistemov
Kot pojasnjuje Helena Kojnik, ki v celjskih javnih podjetjih Simbio, Energetika in Vodovod-Kanalizacija skrbi za odnose z javnostmi, so fiksni stroški namenjeni
dobavljenega plina in takse, trošarin in DDV. Fiksni del je omrežnina, ki pomeni ceno za uporabo omrežja oziroma distribucijo zemeljskega plina po omrežju, določa pa jo Javna agencija RS za energijo in je neodvisna od gibanja cen na svetovnem trgu. Tudi dajatve, kot so DDV, trošarina in taksa za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, določi država. Morda se fiksni stroški, postavke omrežnine, ki so namenjene vzdrževanju sistema, v deležu skupnega zneska na položnici najbolj odrazijo pri uporabnikih z nizko porabo vode. Omrežnine so namreč kar tri - za vodooskrbo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda. Pokriva letne stroške (najemnina za uporabo infrastrukture, zavarovanje infrastrukture in vzdrževanje ter obnova priključkov, op. p.) javne infrastrukture na območju občine in jo uporabnikom zaračunavajo mesečno glede na zmogljivost
Pri vodovodnih in kanalizacijskih sistemih omrežnina pokriva stroške potrebnih zamenjav infrastrukture za normalno delovanje sistemov. Življenjska doba cevovodov znaša od 30 do 50 let, odvisno od materiala, potem jih je treba nadomestiti z novimi. S tem se zmanjšujejo visoke vodne izgube in izboljšuje tesnost kanalizacijskih sistemov. Vse tri omrežnine - za vodooskrbo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda - pri povprečnem priključku znašajo nekaj manj kot 9 evrov mesečno.
Obračun storitev ravnanja z odpadki je specifičen in se močno razlikuje od ostalih. Trenutno cene niso določene tako, da bi lahko govorili o fiksnem in variabilnem delu, vendar se bo to predvidoma spremenilo že januarja prihodnje leto. Skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je namreč treba najkasneje do 31. marca 2014 prilagoditi obračun. Na fiksni del v gospodinjstvih, ki uporabljajo 120-litrske zabojnike, bo odpadlo nekaj manj kot 2 evra oziroma 16-odstotni delež. Vendar kot še pojasnjujejo v Simbiu, bo preračun opravljen znotraj veljavnih cen in ne bo razlog za podražitev.
Na ožjem Celjskem so bili občani prvi v državi, ki so že z letošnjim januarjem začeli plačevati tudi odvajanje in čiščenje padavinskih voda. Pa »davek na deževnico«, kot se je hitro prijelo ime za novo storitev, sploh ni novost, pravi direktor podjetja Vo-Ka Marko Cvikl in dodaja, da je nov obračun prinesel le pravičnejšo porazdelitev stroškov med uporabnike. Prej so ljudje odvajanje in čiščenje padavinskih voda plačevali pavšalno ne glede na to, ali so živeli v stolpnici ali v stanovanjski hiši, zdaj se obračunava po kvadraturi strehe. Pravičnejši obračun prinaša tudi poletna sprememba, ko so v podjetju začeli omrežnino obračunavati vsem uporabnikom in ne le tistim, ki imajo v hišah oziroma stanovanjih vgrajene lastne vodomere.
Odjava iz sistema in varčevanje
Iz sistema obveznih javnih gospodarskih služb lahko do konca leta začasno odjavijo odvoz odpadkov le občani, ki določeno časovno obdobje ne živijo v svoji hiši, v stanovanjskih blokih pa za prazno stanovanje vseeno plačujejo stroške za eno osebo. Za vse ostale storitve morajo ljudje tudi v primeru, ko nimajo mesečne porabe, plačevati fiksni del položnic.
Lahko pa v večstanovanj-skih objektih vplivajo na manjšo porabo oziroma zniževanje cen na položnicah
na več načinov. Pri odvozu odpadkov z dogovorom za manjše zabojnike in redkejše praznjenje, pri porabi vode že s tem, da preverijo število prijavljenih oseb in to, ali res vsi plačujejo vodo. Sledita pregled vseh iztočnih mest, kot so pipe in WC-kotlički, in seveda čim bolj racionalna poraba vode. Načine, kako zmanjšati stroške ogrevanje, ljudje še najbolj dobro poznajo. A ob tem, da se radiatorjev ne prekriva z zavesami ali oblekami, da je bolje uporabiti več manjših radiatorjev kot enega velikega, da je litožele-zne radiatorje bolje zamenjati
z aluminijastimi, da je dobro namestiti posebne alu folije na stene za radiatorje, da se po nepotrebnem ne ogrevanju zunanje stene ... lahko zlasti k manjšim fiksnim stroškom daljinskega ogrevanja zelo veliko prispeva zmanjšanje priključne moči večstanovanjskega bloka. To je primerno takrat, ko so stanovalci poskrbeli za energetsko sanacijo bloka in zamenjali okna, obnovili fasado in toplotno postajo ali izvedli še druge energetsko učinkovite ukrepe, da so toplotne izgube manjše.
IVANA STAMEJČIČ
Ker je treba elektriko »izdelati« in prenesti po omrežju ljudem do doma, seveda brez omrežnine ne gre, je pa ta odvisna od priključne moči pri posameznem odjemalcu. Kot še poudarja Terče, je je treba biti previden in skrben tudi pri odločitvi, kakšno priključno moč bomo izbrali. Tudi moškim, ki se »spoznajo« na te stvari, svetuje, da se je včasih bolje posvetovati s kakšnim strokovnjakom, zlasti pa natančno preračunati, kolikšno moč varovalk v stanovanju potrebujemo istočasno. V želji, da bi več privarčevali, se namreč lahko zgodi, da bo marsikdo sredi najbolj razburljive nogometne tekme ostal pred televizorjem v temi, ker bo prav takrat soproga kuhala večerjo, zraven vključila še pralni, sušilni in pomivalni stroj, v kopalnici bo deloval grelnik vode, v otroški sobi pa bo ob računalniku vključen še glasbeni stolp ...
Po pravilniku o delitvi stroškov od 60 do 80 odstotkov stroškov za ogrevanje v Energetiki Celje razdelijo na posamezna stanovanja na osnovi porabniških deležev, ki so določeni z delilniki. To je variabilni del, ki se mesečno spreminja in je odvisen od dejanske porabe. Preostali del stroškov za ogrevanje se deli na osnovi ogrevane površine stanovanj. Ta delež se ne spreminja in je fiksen. Razloga za tak način obračuna sta v toplotnih izgubah v razvodu inštalacije centralnega ogrevanja in porabi toplote v skupnih prostorih. Razmerje na letni ravni med fiksnim in variabilnim delom cene daljinskega ogrevanja je približno 30:70.
NE PREZRITE
O požarni varnosti v večstanovanjskih stavbah
Ker so se po nedavnih požarih v Domžalah in Mengšu porajala številna vprašanja zlasti glede požarne varnosti v večstanovanjskih objektih, bomo tej problematiki na Radiu Celje namenili tokratno oddajo Odmev. Preverili bomo, kako je za požarno varnost poskrbljeno v večstanovanjskih stavbah na Celjskem. Odgovore bomo poiskali pri Atriju, enem večjih upravnikov večstanovanjskih stavb na našem območju, gasilcih, zavarovalnicah ... Pričakujemo tudi mnenja poslušalcev. Bodite v družbi Radia Celje v četrtek ob 12.15 uri.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
S VoAI\ V-C I K I C II OIJ
i^ljtQ ||| ©VIS
POGLED! mejjs
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
40
REPORTAŽA
"S
V

x
Člani skupine Generic crew jr. so bili na svetovnem prvenstvu na Danskem močno na trnih. Po tem, ko so jih dvakrat premagali mladi plesalci iz Nove Gorice, jim je v tretje le uspelo stopiti na zmagovalne stopničke. Pomembno podporo dajejo mladim plesalcem njihove družine. Treningi, priprave in udeležba na tekmovanjih zahtevajo namreč poleg truda nastopajočih še velike denarne vložke. Poplačilo, po katerem hrepenijo breakerji pa je seveda naziv prvaka in pokal. Članska skupina pa si je letos priborila 3. mesto. (Foto: Plesna šola Superstar)
V »zlomljenem plesu« na svetovni vrh
Plesalci s Celjskega svetovni prvaki v break danceu med mladinci
Vodja plesne šole Superstar Cvetana Rozman zadnja leta plesnih korakov uči predšolske otroke, poučuje tudi družabne plese, poznamo pa jo predvsem kot članico uspešne dekliške pop skupine Power Dancers. Trener breakdancea Dejan Gregl se s to zvrstjo plesa ukvarja zadnjih 15 let. Vsako leto organizira največji breakdance dogodek v Sloveniji z naslovom Break the floor, ki se ga udeleži veliko število plesalcev iz evropskih držav.
Ana Gošnjak je dijakinja I. gimnazije Celje. Za break dance se je navdušila ob ogledu filma, trenira pa tretje leto. Med soplesalci se odlično počuti. »Zabavno je in predvsem drugače kot v družbi deklet, ki govorijo le o oblekah, ličilih in fantih,« je dejala.
Med 16. in 20. oktobrom je bilo v Kopenhagnu na Danskem svetovno prvenstvo v hip hopu, break danceu in electric boogieju. Skupina šestih plesalcev, ki nosi naslov Generic Crew jr. in trenira break dance pod okriljem plesne šole Superstar, je v kategoriji mladincev navdušila tako sodnike kot občinstvo in si priplesala zlato medaljo.
Aleksander Flis, Ana Gošnjak, Aljaž Rodič, Luka Gorjup, Žiga Antloga in Luka Stepišnik tvorijo plesno skupino, ki je pod vodstvom trenerja Dejana Gregla oktobra stopila na zmagovalne stopničke svetovnega prvenstva. Nanj se je začela pripravljati konec avgusta, pri čemer so posebno pozornost celjski »zlomljeni plesalci« posvetili skupinskim nastopom. Točko, s katero so se predstavili že na državnem in evropskem prvenstvu, so izboljšali z določenimi elementi in figurami, glasba pa je ostala ista. Do zadnjega giba so izkoristili dobri dve minuti in pol na parketu ter sodnike prepričali, da si med 22 sodelujočimi državami zaslužijo uvrstitev med štiri najboljše. Ker njihova želja po kolajni ni popustila niti v finalnem obračunu, so se domov vrnili s pokalom.
Zaplesali fliper
Za koreografijo je poskrbel Dejan Gregl, ki navdih za plesne kombinacije največkrat črpa iz delčka skladbe, včasih ga ideja prešine ob zanimivem zvočnem učinku. Svojim varovancem je tokrat zaupal ples, ki je spominjal na igro fliper. Dva plesalca sta ležala kot udarjalki v igralnem avtomatu, dva sta na sredini »igralne površine« ustvarila krog oziroma odbijač, dva pa sta s saltami in premeti uprizorila gibanje krogle. Ko je dosegla svoj cilj, so svoje plesno znanje hkrati pokazali vsi člani plesne skupine.
Svetovni mladinski prvaki v »breakanju« so stari od 11 do 15 let, še posebej zanimivo pa je, da je med njimi le eno dekle. Ana Gošnjak tako dokazuje, da kljub številčni premoči močnejšega spola pri tej zvrsti plesa dekleta za njim prav nič zaostajajo. Tudi lani je na državnem prvenstvu v solo tekmovanju med mladinci zlato osvojilo dekle. »Dekleta iz vrst našega plesa največkrat izgubimo, ko začno študirati in se
Učenci plesne šole Superstar upajo, da jim bo naziv svetovnih prvakov prinesel možnost sodelovanja z glasbeniki, povabilo na kakšno prireditev in večjo prepoznavnost v javnosti. Trdo pa bodo trenirali tudi za uvrstitev na evropsko in svetovno prvenstvo prihodnje leto. Prvo bo julija v Kopru, drugo pa konec oktobra v Nemčiji.
temu temeljiteje posvetijo, medtem ko fantje tudi ob drugih obveznostih plesa na pustijo za seboj,« je pojasnil Gregl.
Vrtenje na glavi, rokah, hrbtu
Mlade plesalce smo obiskali na enem izmed treningov. Takoj ko je iz zvočnikov zazvenela glasba, so se v tako imenovanih »bitkah« spopadli za prevlado na plesišču. Pri tem ni manjkalo vrtenja na glavi in na hrbtu, skakanja po rokah, valjanja po tleh ... Z gibi na rokah so pokazali svojo moč, z drugimi elementi pa odlično orientacijo in ravnotežje. Da se akrobatski elementi izidejo, kot je treba, mora plesalec namreč dobro obvladati svoje telo in vedeti, na katerem njegovem delu bo »pristal«.
Nekoč in danes
Prve korake v svet tega uličnega plesa se začnejo plesalci učiti pod budnim očesom trenerja na nekoliko mehkejši podlagi, zaščiteni z blazinami. Zanimivo je, da se salt, premetov in drugih vratolomnih akrobacij lotevajo brez pomoči trampolina. Po besedah Gregla je razvoj tega plesa doživel korenite spremembe. Pionirji break dancea pri nas so bili namreč samouki. »Takrat smo treni-
rali na tenis igrišču, po tleh smo si pogrnili le nekaj kartonov. Po mesece smo čakali, da so na televiziji predvajali videospot, v katerem se je plesalec na primer zavrtel na glavi. Če smo posnetek ujeli, smo ga posneli in nato ponavljali gibe, čeprav nismo vedeli, kako pravilno priti do njih.« Tudi zato so
bile poškodbe zveste spremljevalke plesalcev. Danes, ko ti trenirajo pod vodstvom strokovnjakov, so te mnogo redkejše, po zaslugi svetovnega spleta pa so kot na dlani tudi novosti in trendi, ki v Slovenijo večinoma prihajajo čez veliko lužo.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Break dance, ki ga nekateri imenujejo tudi »zlomljen ples«, je ulični ples, poln akrobacij, ki so še posebej zanimive za gledalce. Salte, vrtenje na glavi, dvig nog in druge elemente morajo plesalci izvesti skladno s spremembami v glasbi, natanko v trenutku ko DJ »ustavi« ploščo.
Break dance se je v 70. letih razvil v Združenih državah Amerike, v Sloveniji pa je poznan od leta 1987, ko so plesalci v svoje koreografije vnesli prve elemente tega plesa. Vratolomni gibi so preko televizijskih zaslonov navduševali predvsem po zaslugi videospota ameriške zasedbe Run D. M. C. za skladbo It's like that iz leta 1997. Tri leta kasneje je bilo pri nas prvo tekmovanje v tej zvrsti.
»Ko stopim na plesni parket v tem uživam, ples je nekaj, kar počnem najraje od vsega,« pravi 12-letni Aleksander Flis iz Dobriše vasi pri Žalcu, ki so ga soplesalci takole zavihteli v zrak. Break dance trenira peto leto in je tudi aktualni državni in evropski solo podprvak v svoji starostni kategoriji.
PORTRET
41
Kitajska z balkansko gostoljubnostjo do tujcev
Peter Zupanc po naključnem obisku Kitajske tam zdaj našel drugi dom
»Vsekakor sem prišel domov, navsezadnje sem se v Celju rodil. V knežjem mestu in na Polzeli sem preživel večino svojega življenja, zato sem tu doma,« ni Peter Zupanc prav nič v zadregi ob vprašanju, ali je te dni v Sloveniji na obisku ali se je vendarle vrnil domov. Da bi se čisto zares in dokončno vrnil domov, pa le ne drži. Nenazadnje mu prijatelji na Kitajskem že nekaj dni po vrnitvi v domovino urejajo dovoljenje za bivanje, ki je pogoj za ponovno redno zaposlitev v eni od zasebnih šol, kamor naj bi čez nekaj mesecev spet odšel kot učitelj angleščine.
Čeprav je Kitajsko odkril povsem po naključju, mu je postala drugi dom in namenil ji je že več kot tri leta svojega življenja. Leta 2007 ga je mladostni prijatelj, ki je bil takrat zaposlen v Gorenjevem predstavništvu v Šanghaju, med naključnim srečanjem v Celju povabil, naj ga obišče. In je šel - prvič za štiri tedne, leto kasneje že za pet tednov in leta 2009 še za šest. To je bila tudi prelomnica, ko Kitajske, čeprav je velika mesta obiskoval z nahrbtnikom in se je tudi kot turist ves čas družil z domačini, ni želel več spoznavati kot obiskovalec. »Leta 2010 sem načrtno odkrival manjše kraje Guangxi province in obiskoval narodnostno manjšinske kraje,« pravi Peter, ki je o Kitajski vmes ogromno prebral, a prav o tej južni provinci, v kateri živi kar 11 narodnostnih manjšin in je prav zaradi tega še toliko bolj bogata, je bilo malo napisanega. Morda je prav zato kot pisec zagrizel v njeno raznolikost in zdaj v knjigi Obešanje zmajeve glave razkriva kulturne zgodbe o tem, kaj je Kitajska bila in v kaj se spreminja.
Ko učiš in se učiš
Ko se je Peter po slabem letu takšnega odkrivanja Kitajske leta 2010 vrnil domov, je vso energijo med obiskom v domovini usmeril v to, kako bi odšel spet nazaj. Po nekaj mesecih je tako spet odšel. Najprej je eno leto študiral kitajščino na univerzi v glavnem mestu province Guangxi Nanning in v tem času tudi ogromno potoval. Sledilo je delo, saj je na Kitajskem dobil redno službo v eni od zasebnih šol za poučevanje angleščine.
Obešanje zmajeve glave je naslov knjige, ki povzema dogajanje ob enem najpomembnejših kitajskih praznikov, praznovanje pomladi in novega začetka. V knjigi je opisana različica praznovanja ene od narodnostnih manjšin. »Da je prebujanje pomladi v Sloveniji izšlo jeseni, je zgolj naključje, naj nam november pač popestri februarska zgodba.«
45-letni Peter Zupanc se je rodil v Celju in večino življenja preživljal na Polzeli. Po izobrazbi je strojnik in je v svojem poklicu nekaj let tudi delal v Tovarni nogavic Polzela. Ves čas si je želel, da bi se nekoč lahko tudi preživljal s pisanjem. Prvo daljšo zgodbo Intervali prebujanja je objavil leta 1991 v zbirki Blodnjak, desetletje kasneje mu je Mladinska knjiga objavila roman Tri. Kot zaprisežen filmofil od leta 1999 z zapisi o filmu redno sodeluje v Novem tedniku in prilogi TV Okno in pri pripravi tedenske oddaje Filmsko platno Radia Celje. Napisal je ali sodeloval pri pisanju treh scenarijev, dva za celovečerna igrana filma sta sicer odkupljena, a še ležita v predalih, dokumentarec o patru Stanislavu Škrabcu pa so posneli za Televizijo Slovenije. Leta 2006 je kot izlet v filmski svet posnel stransko vlogo v nizkoproračunskem filmu v Los Angelesu, med leti 2003 in 2010 pa je vodil tudi filmski program v Mestnem kinu Metropol.
Lani in letos je bilo tako časa za potovanja veliko manj, zato pa je bilo toliko več socialne interakcije in neposrednega stika z domačini. »V šoli sem poučeval ustno angleščino, brez pisanja in branja, vse je temeljilo na pogovoru,« opisuje učiteljske izkušnje, ki so terjale veliko iznajdljivosti. Učenci so bili namreč stari od 12 do 35 let, z različnim predznanjem, raznolikimi pogledi na svet, a ure in ure so se pogovarjali. In kot pravi Peter, se je v teh pogovorih sam pogosto še bolj razgalil kot njegovi sogovorniki, tako da je bilo včasih nemogoče razlikovati, ali gre med njimi res za kulturne razlike ali zgolj za značajske. Bolj kot učitelj se je zato velikokrat počutil kot graditelj kulturnega mostu. Če je namreč sam dajal učencem znanje angleščine, je kot učitelj od njih dobival poznavanje življenja, ki ga je zdaj slovenskim bralcem približal v knjigi.
Cilj je postala pot
Peter je življenje na Kitajskem izbral zato, da bi ga kot pisec prenesel v knjigo. A če mu je bil sprva cilj napisati knjigo, se je to v tednih in mesecih vse bolj spreminjalo. Pisal je sicer ves čas, a v ospredju se je kot cilj izoblikovala pot, ki jo je živel iz dneva v dan. Tako je zdaj knjiga le orodje, s katero lahko to svojo pot približa bralcem. Kitajska je namreč dežela nenehnih in neverjetnih sprememb. Tudi na jugu, ki je manj razvit, so tam, kjer so bile še pred tedni stare mestne četrti, zdaj ulice nebotičnikov, gradijo ceste, Nanning prav v teh tednih
dobiva podzemno železnico ... Dežela tako hitro spreminja podobo, da posamezne kraje po šestih letih komaj še prepozna. In tem spremembam sledijo tudi ljudje. »Srednji razred je zdaj na vrhuncu kupne moči, avtomobilov je vedno več, mladina je 24 ur dnevno kot s popkovnico priključena na internet, brez računalnikov, iPodov ne znajo več živeti,« opisuje Peter. A ob tem ostajajo Kitajci zvesti staremu načinu razmišljanja, pridobivanju vloge v družbi in zavedanju tega, kaj posamezna vloga pomeni. »Imajo vse vidne materialne dosežke, morda več, kot jih je v tem trenutku dostopnih v Sloveniji, a njihova miselnost je nerazrahljana, tradicionalistična,« pravi Peter in dodaja, da bi se glede na to, da je
Peter Zupanc po Kitajski nikoli ni potoval kot tipičen turist z veliko denarja, a zadnje leto je bila provinca Guangxi zanj celo vir zaslužka. Za lokalne razmere je bil namreč kot učitelj angleščine zelo dobro plačan in ob lagodnem življenju in potovanjih je lahko celo kaj prihranil. V Nanningu si danes z mesečno plačo okrog 300 evrov na meji višjega srednjega razreda. Mesečni stroški za varno, urejeno enosobno stanovanje na dobri lokaciji znašajo okrog 80 evrov, za kosilo s pijačo vred odšteješ en evro ... Najnižja plača za tujega učitelja je od 5O0 evrov naprej in če ob tem ta še na domu poučuje posamezne učence, ki se mu dobesedno ponujajo, lahko tudi kaj prihrani, saj je plačilo za uro inštrukcije v razponu od 10 do 40 evrov.
že zdaj Kitajska pomemben igralec na svetovni sceni, sčasoma pa bo kvečjemu še močnejši, ostali svet moral potruditi in to njihovo raznolikost čim bolj spoznati.
Gostoljubje, kakršnega ne poznaš
Ko je Peter prišel v Nanning, v mestu ni poznal nikogar. A to ni bila nikakršna ovira, v nekaj dneh je najel stanovanje, vse je minilo brez
»Provinca Guangxi je Kitajska v malem, v njej živi okrog 30 milijonov ljudi 11 narodnostnih manjšin, samo v glavnem mestu Nanning je od 4 do 6 milijonov prebivalcev. A vendar je to za kitajske razmere majhno mesto, ki se šele razvija,« svoj drugi dom zadnjih dveh let opiše Peter Zupanc.
kakršnega koli zapleta. Zato je eden njegovih najglobljih vtisov s Kitajske ta, da je zelo lahko najti zaupanja vredne ljudi, če si seveda tudi sam spoštljiv in odprt. »In ko jih enkrat najdeš, zelo požrtvovalno pomagajo,« opisuje, kako je to še posebej izrazito na podeželju, kjer je malo tujcev ali pa si sploh prvi, ki jih je obiskal. »S tem neverjetno odprtim in prijaznim odnosom do obiskovalcev me Kitajska še najbolj spominja na balkansko gostoljubnost,« se nasmeje in opisuje, kako je raziskoval življenje narodnostnih skupnosti. Največkrat ga je naključni domačin, s katerim se je zaklepetal v krajevni gostilnici, vzel pod svoje okrilje, sklical še skupino prijateljev in skupaj so mu pripravili »potovalni« načrt za naslednjih nekaj dni. Vodili so ga v najzanimivejše kraje, mu predstavili ljudi, ki jih sam zagotovo ne bi nikoli odkril ... In ga nenazadnje ves čas gostili v svojih domovih. In to daje pečat deželi in ljudem, h katerim se želiš znova in znova vračati.
IVANA STAMEJČIČ Foto: osebni arhiv
»Prve mesece študija kitajščine sem se mučil s pisanjem, v svojih najboljših trenutkih sem obvladal okrog 200 pismenk. Ni šlo, prevladala je želja, da se naučim čim bolje govoriti. Se mi zdi, da bi se mi ob pisanju celo otroci ob vstopu v šolo lahko smejali... Načeloma namreč še vedno drži, da mora odrasel Kitajec za povprečno pismeno sporazumevanje poznati okrog 2 tisoč pismenk. Me pa mika, da bi zdaj doma osvežil znanje, zato sem s seboj prinesel knjigo, po kateri sem se učil tudi v Nanningu, in bom pismenke vadil na Polzeli.«
»Srečo imam, da živim na jugu, kjer okolje še ni tako onesnaženo, a v teh treh letih se je tudi nebo Nanninga spremenilo. Če je bilo včasih od ene do druge skrajnosti povsem modro, se zdaj na obzorjih že širi bela meglica.«
Eden od čudovitih razgledov s kitajskega podeželja. Peter med odkrivanjem skritih kotičkov province Guangxi nikamor ni šel brez fotoaparata.
42
NAŠA TEMA
Gasilni aparat rešitelj pred katastrofo
Ga znate uporabiti? - Na Celjskem vedno več kuhinjskih požarov
Ljudi, kadar pride do kuhinjskega požara, zagrabi panika. Gasiti začnejo sami, največkrat nepravilno, zato nastane večja škoda. Mnogi doma nimajo gasilnega aparata. Zgodi se, da prostor zapustijo, ne da bi začeli gasiti po pravilih, saj bi na ta način zmanjšali poškodbe objekta oziroma požar pravočasno pogasili sami.
Kar 60 tisoč evrov škode je nastalo v požaru, ki je izbruhnil pretekli teden v Lembergu pri Šmarju pri Jelšah. V njem se je hudo poškodovala 60-letna ženska. Pred izbruhom ognja naj bi prostor, kjer je kuhala, zapustila. Ko se je vrnila nazaj, je bilo prepozno. Ognjeni zublji so se že razvneli tako, da požara sama ni mogla več pogasiti. Zapustitev prostora, kjer se kuha, četudi za kratek čas, je ena najpogostejših napak, ki je hkrati vzrok za hude požare in posledice tako pri zdravju ljudi kot premoženju.
Na Celjskem se je v zadnjem času število kuhinjskih požarov povečalo. Sekunde in minute nepazljivosti se spremenijo v več deset tisoč evrov škode ali - kar je še huje - v opekline in poškodbe. Na našem območju je vedno več tudi primerov, ko se ljudje vračajo iz služb domov v nočnih urah in si začnejo pripravljati ali pogrevati hrano. Mnoge vmes premami spanec, čeprav je hrana pristavljena na štedilniku ... V povprečju morajo zaradi takšnih razlogov celjski poklicni gasilci v Celju posredovati najmanj dvakrat
na mesec. Gasilce pogosto kličejo tudi stanovalci zaradi vonja po prižgani hrani, ki se širi iz sosednjega stanovanja. Takšen klic prav tako lahko prepreči večjo škodo.
Zbranost, ne panika
Kuhinjski požari hitro izbruhnejo. Gasilci pravijo, da je predvsem temperatura vsebine, ki se segreva na štedilniku ali v peči, tista, ki narekuje, kako hitro bo začelo goreti. Logično je, da se ob višji temperaturi vsebina prej pregreje, kar sproži vžig hlapov. Treba je vedeti, da se požar hitro širi tudi v druge prostore. Zato je nujno, da v trenutkih, ko pri štedilniku izbruhne plamen, človek ostane zbran. Kljub temu, da je to težko, saj se tako rekoč vsakdo v takšnem primeru odzove panično. Le ozaveščenost o pravilnem ravnanju je tista, ko lahko paniko spodrine zbranost.
Ne gasite z vodo!
Zbrano obnašanje namreč prepreči tragične posledice, pravi poveljnik gasilske operative pri Poklicni gasilski enoti Celje Igor Ratajc. Mnogi ogenj, ki izbruhne na štedil-
Poveljnik gasilske operative pri Poklicni gasilski enoti Celje Igor Ratajc: »Pomembno je, da ljudje kljub strahu, ko izbruhne požar, ostanejo zbrani.«
niku, začnejo gasiti z vodo. To se največkrat pokaže za hudo napako, ki lahko vodi v boleče opekline tistega, ki gasi. Do zdaj se je pokazalo, da takšen način povzroči neke vrste eksplozijo. »Kadar tak ogenj polijejo z vodo, ognjeni plamen ponavadi izbruhne ravno v smeri človeka, ki
gasi. Nastanejo lahko hude opekline predvsem obraza in rok, tudi drugih delov telesa, saj so ljudje doma lahkotno oblečeni, torej brez dodatne opreme, ki bi jih zaščitila,« razloži Ratajc. »Prvi nasvet je torej vedno zbranost, drugi nasvet pa, da morajo ob izbruhu ognja takoj odklopiti
izvor temperature - ali je to elektrika ali plin. Nato je treba vsebino na štedilniku, ki zagori, pokriti z vlažno krpo. Poudarjam - z vlažno krpo. Lahko tudi s pokrovko, saj s tem onemogočijo dostop kisika, ki ga ogenj potrebuje za gorenje,« še doda gasilec.
Nevarne nape ...
Dodatna težava pri kuhinjskih požarih je napa. Vklopljena da ognju še dodaten vzgon. Požar je lahko še večji, saj je napa ponavadi napojena z maščobo, kar vpliva še na hitrejše gorenje. Grozeča nevarnost v stanovanjskih blokih so tudi zračniki. To je namreč pot, po kateri se lahko požar razširi še na druga stanovanja. Takšni primeri so se že dogajali. Gasilci zato opozarjajo na preverjanje stanja zračnikov, predvsem pa na njihovo ustrezno in redno čiščenje.
Aparat ali odejica
Ravno zaradi takšnih dogodkov bi moralo vsako gospodinjstvo imeti doma gasilni aparat na prah. Najbolj priporočljiv je šestkilogramski, ki naj bo vedno na dosegu roke, svetuje Ratajc. Takšni gasilni aparati morajo biti po pred-
pisih v vsakem večstanovanj-skem objektu, a žal v Sloveniji še ne obstaja zakonodaja, ki bi takšen gasilni aparat predpisala tudi za stanovanjske hiše. Marsikateri požar bi tako zatrli že v kali. Gasilci vsem lastnikom objektov svetujejo tudi tako imenovano pokriv-no odejico za gašenje. Ta je na tržišču zadnje leto, cenovno je dostopna vsakomur, deluje pa brezhibno in uspešno. Odejica mora biti vedno v bližini štedilnika. Kadar pride do požara, je treba z njo gorečo vsebino prekriti, a še prej ugasniti elektriko ali plin na štedilniku.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Na tržišču so tudi tako imenovane gasilne ampule Bonpet, ki so namenjene samodejnemu gašenju začetnih požarov v manjših zaprtih prostorih, kot je kuhinja. Zatem ko ampulo namestimo na ustrezno lokacijo (prostor, kjer bi lahko prišlo do ognja), se ampula aktivira, ko zazna povečan porast temperature in ogenj pogasi.
Dobro je vedeti:
Pri gašenju je pomembna ustrezna varnostna razdalja od ognja.
Vedno se gasi v smeri vetra, nikoli proti vetru, če je ogenj na prostem.
Požar se vedno gasi od spodaj, gasilni oblak prahu je treba usmeriti v žarišče požara.
Vedno se gasi v sunkih oziroma s presledki. Tako se lahko spremlja učinek gašenja.
Gasilni aparat se tako ne izprazni prehitro.
Če gori plin, se gasilni aparat usmeri neposredno na mesto, kjer plin uhaja. Plinsko pipo je treba zapreti hitro, da se prepreči nadaljnje uhajanja plina.
Če je možno, je treba uporabiti več gasilnih aparatov naenkrat.
Ga sploh znate uporabiti?
Ljudje o reagiranju ob nastanku požara niso ozaveščeni dovolj. »Srečujemo se s primeri stanovalcev, ki sploh ne vedo, kako bi uporabili gasilni aparat. Menim, da bi morali za to poskrbeti upravniki stavb.
Narediti bi morali več v smeri praktičnih prikazov gašenja, da bi stanovalci videli, kako pravilno uporabiti gasilni aparat v nujni situaciji,« dodaja Ratajc. V Celju so gasilni aparati večinoma sicer pravilno nameščeni, kar še nič ne pomeni, saj vsi niso uporabni. Prihaja namreč do tega, da gasilnike kje večkrat ukradejo ali se nanje spravijo vandali in jih izpraznijo. Gasilni aparat je torej nameščen po pravilih, a ker se lahko zgodi, da ga nekdo delno aktivira, morda ne bo pravilno deloval, ko ga bodo nujno potrebovali. Pri novejših gasilnikih, ki so pod stalnim tlakom in ki jih imajo ljudje doma ali so nameščeni na vidnih lokacijah, lahko sčasoma popustijo tesnila, aparat pogonski plin spusti iz sebe in postane neuporaben. Vsi gasilni aparati tudi niso vedno pravočasno pregledani. Gasilni aparat mora biti glede na slovenske predpise servisiran enkrat letno ne glede na to, ali je bil uporabljen ali ne.
Z gasilnimi aparati na prah je možno gasiti požare trdnih snovi (les, papir, tekstil ...), vnetljivih tekočin (maščobe, bencin, olja, laki, alkohol ...) in gorljivih plinov (metan, propan, vodik, zemeljski plin ...). Slabost takšnih gasilnikov je, da za seboj pustijo nemalo umazanije. Vendar bolje umazanija kot pogorišče. Za požare električnih naprav je priporočljiv gasilnik s CO2.
Ob nastanku požara mora oškodovanec ali očividec poklicati na 112. To je regijski center za obveščanje. Podatki, ki so nujni za hitro posredovanje gasilskih in reševalnih ekip, so: lokacija požara (kraj, naslov, objekt); kaj gori; obseg požara, kam se ogenj morda širi; ali so v nevarnosti ljudje; ime in priimek klicatelja in njegova telefonska številka. Ob takšnem klicu je pomembno razločno in jasno govorjenje klicatelja, da ne pride do kakršnih koli napačno razumljenih podatkov.
Gasilni aparati morajo biti nameščeni v skupnih prostorih stanovanjskih blokov. Na vsakem gasil-niku je na kratko opisan postopek uporabe.
Zatem ko gasilnik vzamemo s stojala na zidu, sprostimo gumijasto cev in šele nato izvlečemo varovalko, ki je nameščena pod ročajem.
Ko je varovalka izvlečena, pritisnemo ročaj sprožilnega mehanizma gasilnega aparata.
Gasilni aparat je pripravljen za gašenje. Pritisnemo na vzvod ročnika, curek gasilnega prahu usmerimo v gorečo površino in ročnik pomikamo levo in desno. (Slika je simbolična.) Novejši gasilniki so pod stalnim tlakom in brez ročnika, tako da pri odstranitvi varovalke samo stisnemo ročico in so že aktivirani. Takšne gasilne aparate spoznamo po manometru, ki je nameščen ob ročici.
PODLISTEK
43
Avtomobilski dirkač nadaljeval dirko (5)
6
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK
Znani avtomobilski dirkač Stjepan Šantavec se je prvega septembra leta 1952 okoli šestnajste ure vozil s svojim dirkalnim avtomobilom znamke Fiat po regionalni cesti Litija-Radeče čez Podkum.
Vračal se je z avtomobilskega državnega prvenstva na Ljubelju. Šantavec je seveda vozil z veliko hitrostjo, nad 100 km na uro. Na ovinku, blizu tovarne papirja v Radečah, se je srečal z avtobusom znamke Ford. Kljub
temu, da sta voznika močno zavirala, šofer avtobusa pa se je umaknil skrajno na desno stran ob obcestno ograjo, se trčenju nista izognila. Šantavcu so zablo-kirale zavore, zato je z veliko hitrostjo zadel avtobus. Trk je bil tako močan, da je dirkalniku odbilo sprednje kolo in močno poškodovalo karoserijo. Škodi se ni izognil tudi avtobus, saj je imel močno poškodovani sprednji del. Škoda na avtobusu je znašala okoli 120.000
din. Šantavec Stjepan je bil spoznan za krivega povzročitve prometne nesreče zaradi prevelike hitrosti in obsojen na sedem mesecev zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopka, plačilo odškodnine sopotniku ter na povračilo škode lastniku avtobusa. Po pritožbi se je kazen spremenila v denarno kazen ter na plačilo stroškov pritožbe.
SI_ZAC/1220, Okrajno sodišče Trbovlje, AŠ 30, K 342/52

len das i.y.iy^ ob 16 uri na liču mesta karambola v Njivicah i hise fiav nikar Benjamina Njivico 14.
sestavljen dne 1.9.1952 nasproti hi se fiavnikar ßsiaj'
Komisijo tvorijo člani Kluba šoferjev im mebanikarjev Sadeče -
naslednji i
1.	Novak Jože .mehanik: Sjivice 29.
2.	KarlovSek Ivan, šofer Uadeče 24-.
3.	Hovak Janez cestninadzornik Dadeče.
Zadava:
Ob IS,15 uri je vozil avtobus znamka "FOHD" 8. evid.stev. S-4-241, last Liedvejsek Alojza v smeri Radeča-rapirniča. Nasproti je privoail dirkalni avto znamke "HAT" lloo. ev.stev. H-60B, last Šantavec iSbjepana iz Zagreba in trčil v avtobus.
Pri tem je nastala škoda ki se ceni le na problizno.
1)Medvejsek	.ilojsi Zbil levi blatnik, pokvarjena guma za 3o,i ooa. vodna črpalka, zavita saslja, sprednji nosilec vzmeti «vit, zlomljen zglob vodilnega križnika, zvit prooelar-ri» razne manjise poškodbe, Sa haubi in levi strani. Na desni strani - blatnik,stopnica in pi celi dolžini spodni del karoserije je poškodovano,
Skupna škoda se ceni nrj približno 12o,ooo,- din. (s t odvaja et} tisoč)
2)3antavec	Stjepan: Na levi strani odbita os, razbit blatnik, lue, dobesedno zbita vsa prednja lava stran, zbita je tudi desna prednja sipa.Prednja leva guma s obročag je uničena.
Skoda se ceni le na približno in to sicer 80,000.- din. (osemdeset tisoč).
Prebrano prav in propisano;
Zapisnikar: .iovak Janez
Sadeče dne 1.9.1952.
ilavaoSi podpisani:
1)	Novak Jože
2)	Karlovsek Ivan
3)	viovak Janez kateri je tudi zapisnikar.
Za točnost prepisa originala overava;
'7
Komandir postaje LM. /Zastavnik JerjgJoze/
Dirkalnik znamke Fiat
Zapisnik o prometni nesreči v Njivicah
Skica dirkalnika in avtobusa
Skica kraja prometne nesreče
cl z budističnim zdravireljem Marjanom Rupnikom! V soboto, 16. novembra, Predavanja, degustacije in prost vstop! Pridite in nadgradite svoje znanje
od 10. ure dalje v Kulturnem centru Laško	o zdravem načinu življenja!
Organizator Novi tednik in Radio Celje ^^^	I
Festival zdravi
I
FOTOREPORTAZA
Ko je vsebina pomeml
Samost rdeča nit letošnjega festivala sodobne umetnosti Vstop prost
Bi pustili, da vam na pomoč priskoči popoln tujec? Željko Opačak je namreč po ulicah spraševal ljudi, če lahko karkoli naredi zanje. Naključni mimoidoči na celjskih ulicah se na njegovo ponudbo niso odzivali.
Da se družba spreminja in s tem ljudje, je mogoče opaziti tudi v umetnosti. Časi, ko so za umetnost veljala zgolj slikarska dela, kipi, klasične gledališke predstave in koncerti, so že zdavnaj mimo. Dandanes se vse bolj uveljavljajo za mnoge ljudi ne povsem standardne oblike kulturnega ustvarjanja, s katerimi želijo sicer klasični umetniki nadgraditi in preplesti različna umetniška dela ter na ta način poglobiti njihovo sporočilnost.
In prav festival Vstop prost, ki ga je Društvo likovnikov Celje v mestu ob Savinji pripravilo letos že 14. leto zapored, je priložnost, da umetniki sodobne umetniške prakse prenesejo izza zidov galerij in jih predstavijo v javnem prostoru, ki s svojo nepredvidljivostjo in spontanostjo obenem sooblikuje v živo izvedene umetniške projekte. Do zdaj so celjski umetniki festival vedno pripravili spomladi, ko se življenje prebuja, mestno središče pa je polno ljudi. Ker so se letos odločili, da se
bodo kot odsev na aktualne družbene razmere poglobili predvsem v same sebe in kot rdečo nit pri nastajanju festivala upoštevali samost, filozofski pojem, ki ga je vpeljal Sartre in se nanaša na ločenost človeka od vsega drugega bivajočega, so dogajanje prestavili na jesenski čas, ko se narava počasi umirja in zapira vase.
Od akcije do obedovanja
Štiridnevni festival je tako prvi konec tedna v novembru na različnih prizoriščih v središču Celja postregel s 15 sodobnimi umetniškimi praksami, ki jih je izvedlo skupaj 16 domačih in tujih umetnikov. Na prizoriščih, kot so Likovni salon Celje, celjske ulice in mestno središče, Slomškov trg, nabrežje Savinje, galerija Račka in Špitalska kapela, ki je letos predstavljala tudi osrednje prizorišče festivala, je lahko širša javnost spremljala najrazličnejše eksperimentalne, gibalne delavnice, akcije, predavanja, postavitve, projekcije, skupinske,
momentalne, p ter skulpture. G ceptualne ume umetniškega d' vrsti namreč m klasično umetn
V koraku
Umetniki že močjo različnih napredka skozi ni nič nenavadn različnejše sod se različna um dopolnjujejo. L forma, na katei katerih se prep gledališče, inst
»Je reklamni slogan I feel Slovenia sploh primeren za trenutne gospo-darsko-socialne razmere v državi?« se je na letošnjem festivalu Vstop prost spraševal belgijski umetnik Gilles Duvivier. Kot odgovor je izdelal reklamni slogan, na katerem je zapisal I hate Slovenija - kaj čmo. Izhajal je namreč iz negativnih družbenih mnenj. Kot zunanji opazovalec je namreč opazil nejevoljo ljudi do trenutne klime v državi.
Da lahko slike doživljamo tudi skozi teli festivalu se je namreč predstavila z i delavnicama. Na prvi je v galeriji Račl znanega umetnika Bacona. Sledila je d Pollocka. Z gibalno akcijo je poskušal želela ljudi spodbuditi k temu, da bi o i
Da se konceptualne umetnosti lotev Adolf Mljač, najstarejši član celjskeg s postavitvijo Iz takšne smo snovi ko umetnosti in znanosti.
Nemka Martine Bullmann je uprizorila klasičen performans, ki je predvsem v Zahodni Evropi zelo razvita oblika umetnosti. Zanjo je značilno, da je interpretacija odvisna od vsakega posameznika. Pustite domišljiji prosto pot ...
Estela Žutič je z gibalnim performansom v čast in zahvalo temi, ki ga je poimenovala Obrnem, zadiham, zagorim, želela prikazati smrt kot nekaj pozitivnega. Slovenska kultura jo namreč ne doživlja tako, saj jo označuje kot nekaj groznega.
Petra Kapš je obiskovalce performa' joči? posadila ob Savinjo. Ti so nato od vsakega do vsakega in jim prebra
FOTOREPORTAŽA
45
)nejša od oblike
jarticipatorne in glasbene performanse Gre za sodobne umetniške prakse končnosti, za katero velja, da ima vsebina ela prednost pred njegovo obliko. V prvi ; gre za estetiko, kar je sicer značilno za nost, ampak za bogato vsebino.
s časom
vse od začetka ljudi nagovarjajo s poti medijev, ki so se zaradi tehnološkega i zgodovino spreminjali. Dandanes tako nega, da pri ustvarjanju uporabljajo naj-obne pripomočke, ki jim omogočajo, da etniška področja med sabo povežejo in n prav festival Vstop prost je odprta plat-'i se lahko kulturniki predstavijo z deli, v 'letajo vsi umetniški mediji - slikarstvo, alacija, performans, akcija in ostale obli-
d, je dokazala Iva Tratnik. Na letošnjem dvema eksperimentalnima gibalnima ka z gibi uprizarjala slikarska dela pri-elavnica, na kateri je podoživljala slike a ponotranjiti vsebino slike oziroma je njej razmišljali na drugačen način.
Performansi se najpogosteje navezujejo na osebne izpovedi, zato jih je težko interpretirati oziroma je toliko interpretacij, kot je gledalcev.
ke. Tovrstne umetniške prakse konceptualne umetnosti niso nov pojav. Pojavljati so se namreč začele že v 60. letih prejšnjega stoletja, povsem prvi zametek pa sega celo v leto 1917, ko je slikar Marcel Duchamp šokiral s postavitvijo podpisanega pisoarja, poimenovanega Fontana, na eni izmed svetovnih razstav. Za konceptualno umetnost je namreč pomembno, da umetnik osrednjo pozornost namenja vsebini in ne obliki. In prav z vsebino so sodelujoči umetniki na festivalu Vstop prost želeli opozoriti na sodobne družbene razmere v Sloveniji in samost, ki izhaja iz njih.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
Celjana Simon Macuh in Borut Holland sta vizualna umetnika. V Špitalski kapeli sta uprizorila glasbeni performans, v katerem sta eksperimentirala z zvokom in s sliko. Performans je bil namenjen zgolj enemu poslušalcu, ki je moral nato doživetje predstaviti ostalim obiskovalcem, ki so ostali zunaj kapelice. Ker je bilo zanimanje veliko, sta celjska umetnika na koncu le popustila in performans ponovila za vse skupaj.
Umetnost je družbeno kritična. V času, ko je v državi več brezposelnih kot kadarkoli prej in ko je korupcija nekaj povsem normalnega, so celjski umetniki položili vence pred zgradbe institucij oziroma državne stebre moči, ki obvladujejo družbeno dogajanje. Vence so med drugim položili pred sodišče, cerkev, občino in banko.
Boris Oblišar je izvedel (mo)mentali performans Moja glava je lahko balon. Ker je bila letošnja osrednja tema festivala samost, kot odsev na družbene razmere v državi, bi lahko bila ena izmed interpretacij njegove umetniške prakse, da je v tem težkem času potrebno ohraniti trezno glavo. V nasprotnem primeru bodo drugi še naprej manipulirali z nami.
rajo tudi starejši umetniki, dokazuje ia društva likovnikov. Predstavil se je t sanje, pri kateri odseva povezanost
Andreja Džakušič je v Špitalski kapeli izvedla Tihi performans za T. O., v katerem se je soočila s smrtjo in z žalostjo na nekoliko bolj optimističen način. Poskusila je prikazati, da je smrt nekaj povsem naravnega in da iz nje nastane novo življenje. Človeka je prikazala kot drevo. Celjska umetnica je stala v prsti in nad glavo držala stekleno posodo z vodo. Ko so ji moči pošle, je posodo izpustila, da je padla na tla. Pri upodobitvi performansa je uporabljala vse štiri naravne elemente - vodo, zemljo, zrak in ogenj.
tivne situacije In ti, kričiš Tihostopa-morali počakati, da se je sprehodila ala svojo pesem.
Na festivalu Vstop prost so želeli sodelujoči poudariti, da je umetnost prav vse, tudi obedovanje. Zadnji dan so tako pripravili skupno kosilo, priložnost za druženje in pogovarjanje o umetniških delih.
Ana Pečar je v projekciji Ta stran je namerno ostala prazna, ki jo je izvedla na Slomškovem trgu, obravnavala položaj žensk v sodobni družbi. Izpostavila je, da so moški še vedno v nadrejenem položaju, ženske pa capljajo za njimi. Pri tem je Pečarjeva primerjala vzgojo deklet v različnih svetovnih kulturah.
46
PODLISTEK / BUKVARNA
Celjski magistrat (5)
Slovenske trobojnice na magistratu
Slovenski Narodni svet v Celju jeseni 1918 s prevratom ni odlašal in je že v zadnjih oktobrskih in prvih novembrskih dneh prevzel vojaško in varnostno oblast. 1. novembra je Narodnemu svetu in novi državi priseglo vodstvo 87. pešpolka, ustanovili so slovensko narodno stražo, nemški policiji pa prepovedali delovanje. 6. novembra je sledil še prevzem civilne uprave.
Pravzaprav se je vse skupaj začelo že dan prej, ko so »neki vojaki - baje od 97. polka - nasilno razobesili slovenske trobojnice na nemški in mestni hiši.«
Incident z zastavami je kljub formalnemu distanciranju slovenskega vodstva od tovrstnega anarhičnega početja prišel prav tudi slovenski politiki oziroma celjskemu Narodnemu svetu, za katerega je bil prevzem celjskega magistrata le še vprašanje ur in ki je ljudstvo že na veliko pozival na manifestacijo ob »prazniku svobode«. Naslednjega dne, v sredo, 6. 11. 1918, se je tako že ob pol devetih zjutraj dr. Friderik Lukan, vladni tajnik iz Ljubljane, imenovan za gerenta celjske mestne občine, v spremstvu dr. Antona Božiča, Antona Kolen-ca, Josipa Smertnika in dr. Ivana Benkoviča odpravil v mestno hišo prevzet županske in magistratne posle. Dr. Jabornegg mu je predal posle in izročil urad ter s »tresočo se roko« podpisal prvi magistratni zapisnik v slovenskem jeziku.
Slovenski gospodarji
Na trg pred stavbo so se takrat že zgrinjali Sokoli na konjih, otroci slovenskih šol z zastavicami, dekleta in žene v narodnih nošah, godbe in pevski zbori ter vsa ostala navdušena množica ljudi vseh starosti, družbenih slojev in političnih usmeritev, »ki je zasedla ogromni prostor na obeh straneh magistrata« in čakala na prvi pozdrav slovenskih mestnih oblasti v zgodovini.
Ob deseti uri je predsednik celjskega Narodnega sveta dr. Ernest Kalan z balkona magistrata nagovoril zbrano množico, ki naj bi po poročanju slovenskega tiska štela kar 20 tisoč ljudi.
»Tu nasproti v cerkvi je pokopan zadnji član onega grofovskega rodu, katerega grad leži nad našim mestom v razvalinah. Ob njegovem pogrebu je zaklical klicar znane zgodovinske besede: >Danes grof Celjski in nikdar več.< Tako danes mi kličemo: >Danes Nemec gospodar v Celju in nikdar več <.«
Danes je prevzel posle županstva, imenovan od narodne vlade v Ljubljani, g. vladni tajnik dr. Lukan iz Ljubljane. Danes plapolajo na mestni hiši prvič slovenske trobojnice in ostanejo za večno. Živelo slovensko Celje! Živela Jugoslavija!«
Za Kalanom je z balkona mestne hiše množico nagovorilo še nekaj govorcev, med njimi tudi kasnejši prvi slovenski župan, dr. Juro Hrašovec.
Celjski magistrat se je tako znašel v slovenskih rokah, čemur so - kot v drugih ustanovah in v javnem prostoru - sledile radikalne spremembe, zlasti na kadrovskem in jezikovnem področju.
Uradni jezik na magistratu je postal slovenski, čeprav se je vsaj nekaj časa uporabljal tudi še nemški jezik in so na nemške dopise odgovarjali v nemščini.
»Praznik svobode« pred celjskim magistratom
BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA I Markus Zusak: Kradljivka knjig
Zgodba skozi oči smrti
Kradljivka knjig ni povsem klasičen roman. V njem namreč zgodbo pripoveduje smrt. Ta razlaga o svojem delu, in sicer kako duše mrtvih pospremi na drugi svet. Ker je pisatelj Markus Zusak zgodbo postavil v čas druge svetovne vojne, ima smrt zelo veliko dela in je pogosto preobremenjena. Na enem od obhodov sreča Liesel Meminger. Deklica smrt še posebno pritegne, zato začne podrobneje pripovedovati njeno zgodbo.
Liesel Meminger živi v rej-niški družini v bližini Münch-na. Tam se znajde, ker njeno mater, komunistko, odpeljejo v Dachau. Čeprav Liesel ne zna brati, na pogrebu svojega brata prvič ukrade knjigo - precej srhljiv priročnik za grobarje. Ko se s pomočjo svojega rejniškega očeta nauči brati, knjige postanejo njena strast in največji zaklad, zato jih skrbno pazi. Zaradi pomanjkanja si doma ne morejo privoščiti kupovanja knjig in deklica jih začne krasti, saj ji
te pomagajo, da se lažje prebija skozi grozote vojne. Drugi kradejo hrano za preživetje, ona krade knjige, ki jih nato med bombnimi napadi deli z drugimi. Tako ona kot okoliški prebivalci se vse bolj spreminjajo tako zaradi vsebine knjig kot tudi grozot, ki se dogajajo okrog njih.
Rejniški oče Liesel ne nauči samo brati, temveč ji privzgoji tudi odprtost, sočutnost, prijaznost in liberalnost. Ker je tudi sam nasprotnik nacizma, ga oblasti začnejo nad-
zorovati pri njegovem delu. Dobrosrčno v hišo sprejme celo pobeglega Juda in na ta način še posebej zaostri razmere in ogrozi varnost družine. Njeni člani morajo biti tako posebej pozorni, da ne izdajo skrivnosti. Za iskreno in odprto Liesel sta to še posebno velik izziv in odgovornost, ki ji prineseta še dodatne moči in izkušnje, kako pomembno je pomagati sočloveku ne glede na nacionalno pripadnost. Triintride-setletni pisatelj je navdih za
O avtorju
Markus Zusak (1975) je avstralski pisatelj, rojen očetu Avstrijcu in materi Nemki kot najmlajši od štirih otrok. Pisati je začel, ko je bil star 16 let, njegova prva knjiga je izšla sedem let kasneje. Pri
roman črpal iz materinih pripovedi o nacistični Nemčiji, bombardiranju Münchna in o Judih, ki so korakali skozi malo nemško mesto, kjer je živela.
Roman je večplasten. V zgodbi se namreč razkriva več različnih tem, od spoznavanja prijateljev, do prve ljubezni, antijudizma in sovraštva do drugačnih. Bralec se zamisli nad sprejemanjem drugačnih
triintridesetih letih že velja za enega bolj inovativnih in poetičnih pisateljev, ki ga avstralski in ameriški kritiki opisujejo kot literarni fenomen. Za svoja literarna dela je prejel vrsto avstralskih pa tudi mednarodnih literarnih nagrad.
ljudi in v zadnjem času vse bolj perečim problemom rasizma. Čeprav je druga svetovna vojna daleč za nami, lahko posameznik potegne marsikatero vzporednico. Kljub temu, da ima knjiga temačno ozračje, je mogoče v njej zaznati tudi toplino in optimizem ter kako pomembno je najti svoj jaz in ostati zvest svojim idejam in prepričanjem.
ŠPELA OŽIR
PISMA BRALCEV / BRALCI POROČEVALCI
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Ali se bo kakšna ideja iz izmenjave izkušenj tudi uresničila, bo pokazal čas.
Za boljše medgeneracijsko sodelovanje
V	okviru mednarodnega projekta Skupno medgeneracijsko učenje (Mutual Inter-generational Learning) so v Javnem zavodu Socio Celje gostili predstavnike iz petih držav: Poljske, Češke, Slovaške, Litve in Švedske. Šlo je za srečanje, na katerem so si izmenjavali izkušnje z namenom, da bi jih sčasoma vnesli tudi v svoje delo na področju sodelovanja med različnimi generacijami.
V	Celju že v okviru prosto- izkušnje pri delu mladih s voljstva deluje medgeneracij- starejšimi. Tokrat je bilo sre-ski center, zato so kolegom iz čanje v Sloveniji, že prej pa tujine Celjani pokazali svoje so se predstavniki socialnih
Spomenik na Javorniku je obnovljen
Odmevi
Bliže novi trgovini
Ena glavnih novejših znamenitosti Laškega je nov, ino-vativni tip trga: cestno križišče (Laško-Rimske Toplice-Celje-Šmihel-železniška postaja) je trg s pomenljivim imenom Trg svobode (z eno prebivalko).
Ob članku v Novem tedniku (četrtek, 23. oktobra 2013) in pogledu na rušenje paviljona turistično informacijskega centra (avtor Andrej Kemr, univ. dipl. inž. arhitekture, Plečnikova medalja 2001) ter parka pred železniško postajo se sprašujem, kdo je uplenil Laško. Kako bo onečaščena častitljiva meteorološka postaja? Smo mi še zadnja nedotaknjena »obljubljena dežela podjetništva tipa poštni nabiralnik«? Kako je mogoče, da Občina Laško tako arogantno ignorira mesto Laško z različnimi zmanipuliranimi upravno pravno podprtimi degradacijami? Vsaj tri leta se neformalno ve, da je nekdo
Sparu zagotovil (prodal?) javni prostor za gradnjo »trgovinice«, ki mu je sledilo dolgotrajno prikrojevanje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja Laško (desni breg z oznako KC1a), ki se nasilno udejanja v teh dneh.
Laško, turistični kraj s 86-letnim statusom mesta, je bilo pri tem početju ves čas arogantno prezrto. Krajani, meščani Laškega, ne obstajajo. Laško je samo portfelj za izkazovanje »poslovne žilice« občinskih uradnikov. Metode »majhnih korakov« brez celovitega urbanističnega načrta, kot se prakticirajo zadnjih nekaj let, v tej občutljivi urbani tvorbi, Laškem, grozijo, da bo mestece postalo nekakšno spodnjesavinjsko teharsko križišče. Tudi napovedi o nadomestitvi parkirnih mest (katerih?) in ureditvi parkovnih površin okoli nekdanjega hotela Savinja ter osnovne, zdaj glasbene šole, so zlovešče. Za koliko so bili nevidnim kupcem prodani parcele in paviljon?
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Na željo predstavnikov ruskega veleposlaništva v Ljubljani smo v občini Štore obnovili spomenik padlemu vojaku Rdeče armade na Javorniku nad Štorami.
Rusi so med drugo svetovno vojno izgubili na milijo-
ne ljudi. Njihovi vojaki so pokopani širom po Evropi. Rusija skrbi, da spomin na svetovno morijo ne zbledi in da se na te borce ne pozabi. Skrbno obiskujejo grobove svojih padlih rojakov in tudi precej denarja vlagajo v obnovo in vzdrževanje
ustanov srečevali v drugih državah. Takšni pogovori in delavnice poudarjajo primere dobre prakse, ki bi jih lahko iz drugih držav vnesli v Slovenijo. Tako so med pogovori bili izpostavljeni različni primeri, med drugim, da bi lahko mladim mamicam v času, ko imajo te določene opravke, nudili varstvo otrok. Ali
spominskih obeležij. Tako so izrazili željo, da se tudi v naši občini obnovi spomenik njihovega padlega vojaka. Obnovo so sicer financirali sami, za organizacijo in vse, kar sodi zraven, pa je poskrbel župan Miran Jurkošek. Predstavniki veleposlaništva
pa s prostovoljci in z njihovim spremstvom pomagali starejšim, ki se pri urejanju določenih obveznosti na upravnih enotah, občinah ali drugih ustanovah ne znajdejo. Tako bi lahko stvari uredili hitreje in predvsem lažje.
Celjani so kolege iz tujine popeljali tudi po mestnem središču, kjer so spoznavali znamenitosti, ogledali so si še nekatere razstave. Gre namreč za sodelovanje tudi na kulturnem področju.
SŠ
so bili nad obnovo spomenika zelo navdušeni. V letu 2015, ko bomo 9. maja praznovali 70. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom, načrtujemo na tem mestu proslavo nekoliko večjih razsežnosti.
SREČKO KRIŽANEC
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Vroči Dnevi buč v Srbiji
Četrtek, 7. november: Jupiter, ki biva že od junija v raku, se bo v jutranjih urah postavil v retrogradno gibanje in tako bo ostalo do 7. marca. Zaustavil bo nekatere procese in upočasnil delovanje. Včasih to gibanje daje občutek, da ne moremo napredovati. Zato je pomembno opozorilo, da ne smemo riniti z glavo skozi zid, temveč je treba počakati, da se določene zadeve postavijo na svoje pravo mesto. Luna se bo v popoldanskih urah srečala s Plutonom, kar bo prinašalo intenzivnost, resnost in predvsem nujnost odgovornega ravnanja.
Petek, 8. november: Luna bo v jutranjih urah v opoziciji z Jupitrom, ki potuje retrogradno, lahko se bo pojavila kakšna težava, na katero ne
i. V delovanje boste morali vnesti nekoliko več previdnosti. Sonce in Luna bosta v sekstilu prinašala odlično počutje in optimizem. V popoldanskih urah se bosta srečala Merkur in Venera, kar bo odličen aspekt za ljubezen, srečanja, počutje in druženje.
Sobota, 9. november: Luna bo ob 1.30 vstopila v znamenje vodnarja in vnašala v delovanje zračno energijo, polno novih zamisli in idej. Pojavljal se bo lahko izreden smisel za humor, potreba po svobodi bo močno povečana. Mars v sekstilu s Saturnom je aspekt, ki prinaša moč, da se načrti tudi realizirajo, zato bodo akcije tega dne v ospredju. Misli bodo prepletene z intuitivno zaznavo, kar je odličen aspekt za napredovanje, predvsem v komunikaciji, saj bo moč prepričevanja odlična.
Nedelja, 10. november: Sonce in Luna bosta v kvadratu, kar opozarja na nevarnost zastojev. Malce pred polnočjo se bo Merkur postavil v direktno gibanje. Retrograden je bil od 22. oktobra. Zadeve se bodo počasi umirjale, postavile na pravi tir, napredovanje bo lažje.
Ponedeljek, 11. november: Zaradi prestopa Merkurja v
je se bo sprostila marsikatera blokirana pot. Laže boste dihali, laže napredovali. Merkur bo v dobrem aspektu z Neptunom, zato dobrih misli in optimizma ne bo manjkalo.
Torek, 12. november: Luna bo še vedno v znamenju rib in bo v zgodnjih jutranjih urah v opoziciji z Marsom, kar opozarja na povečano občutljivost, razdražljivost. Pomembno je, da ohranite treznost v razmišljanju. V popoldanskih urah bosta Sonce in Luna v dobrem aspektu prinašala pozitivno energijo, povečevala optimizem. Sonce bo malce kasneje tudi v lepem aspektu z Jupitrom, kar bo zadeve samo še olajšalo. Aspekt bo trajal nekaj dni.
Sreda, 13 november: Luna bo ob 9.40 vstopila v znamenje ovna in prinašala veliko dinamiko v vsa dogajanja. Energija bo prodorna, samozavest povečana, izogibati se bo treba egoizmu in ne riniti z glavo skozi zid. Neptun bo v večernih urah prestopil v direktno gibanje in bo predvsem sprostil energijo pri vseh rojenih v znamenju rib. Povečala se bo intuicija in prenehale se bodo določene zmešnjave.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Med dogodki v tujini, kjer je zastopan Šentjur, je že nekaj let zapored srbski festival, imenovan Dnevi buč - Dani ludaje. Ljudska univerza Šentjur je imela svoj prostor pod žgočim soncem Kikinde v evropskem kotičku prireditve. Na stojnicah so se namreč predstavile številne evropske države, vsaka z drugačno vsebino.
Stojnica Ljudske univerze Šentjur z napisom Slovenija je ponujala precej promocijskega materiala, obiskovalce pa sta pritegnili predvsem glasba harmonikarja Marka Ovčarja in ponudba slovenskih kulinaričnih specialitet. Stojnica je bila obložena ne le z zanimivimi okrasnimi bučami, ki jih je podarila Romana Arzenšek iz Jezerc, ampak tudi s kar devetimi vrstami kruha in z domačo salamo Jelke Cestnik, domačo potico in vinom, kar so prispevale družine Mansut-ti, Žurej in Vrečko. Rosanda Ploštajner iz Črnolice pa je stojnico obogatila s svojimi bučnicami.
Štiridnevni praznik mesta Kikinde, imenovan Dani lu-daje, je bil letos že 28. zapored. V tem času je bilo precej gastronomskih, kulturnih,
športnih, izobraževalnih in tudi zabavnih dogodkov. Najpomembnejši dogodek je bilo tekmovanje za največjo, najdebelejšo in najdaljšo bučo. Tokratno najtežjo bučo ni pridelal kmetovalec, ampak računalniški programer. Seme za bučo, težko 258,5 kg, je dobil od lanskega zmagovalca.
Prireditev sta obiskala srbska ministra Branko Ružic in
Igor Mirovic. Predstavnike Ljudske univerze Šentjur sta sprejela podpredsednik Občine Kikinda Svetislav Vukmirica in vodja oddelka za družbene dejavnosti Stanislava Hrnjak. Prejela sta protokolarna darila naše lokalne skupnosti in z direktorico Jelko Godec med drugim spregovorila tudi o možnostih sodelovanja.
AP
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologlnja Cordana
Astrologlnja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na www.dolores.si
48
BRALCI POROČEVALCI
Pestro dogajanje v domu starejših Šentjur
1. oktober - mednarodni dan starejših so v Domu starejših Šentjur obeležili s tradicionalno prireditvijo Sonce v jeseni, ki je bila zadnjo soboto v septembru. Zaposleni so s stanovalci na različnih delavnicah, ki so se jih lahko udeležili njihovi svojci, prikazali, kako živijo v domu med letom.
Ob tej priložnosti je bila odprta tudi razstava izdelkov stanovalcev, ki so si jo obiskovalci lahko prišli ogledat do 7. oktobra. Pestro dogajanje je nadaljeval čudovit nastop Mešanega pevskega zbora sv. Jakob, ki je pod vodstvom Valentine Zidar predstavil bogat program zborovskih pesmi. Svoj delež sta z igranjem na klarinet in harmoniko dodala njihova člana Franc Šuster in Jan Čater.
Tudi folklorna skupina varovancev VDC Šentjur je nastopila v tem mesecu. Člani se pod vodstvom Gelce in Jožeta Grmeka sestajajo že vse leto in oba sta poudarila zadovoljstvo navdušenih plesalcev. Pred kratkim so dobili
nove narodne noše in tako je bil njihov nastop še posebno lep. S harmoniko jih je spremljal Albin Grosek. Med dvema sklopoma plesov pa
je na diatonično harmoniko zaigral gost, desetletni Klemen Ferlež, ki se uči igranja pri Miru Klincu. Prireditev in aktivnosti v oktobru pa s tem
še ni bilo konec, saj so pripravili tudi kostanjev piknik in ob tej priložnosti so lahko stanovalci tudi že poskusili domači mošt. V tednu od 21.
do 25. oktobra se je dom starejših priključil tudi projektu Simbioza in organiziral delavnico rabe računalnika in mobilne telefonije.
Jesen v Domu starejših Šentjur je tako polna zanimivega dogajanja, da je življenje bolj veselo, zanimivo in prijazno.
BARBARA JAZBEC
Planinci na Korčuli in Pelješcu
V ponedeljek, 23. septembra, smo se v zgodnjih jutranjih urah planinci ZZV Celje podali z avtobusom proti otoku Korčula. Pričakalo nas je toplo sonce, morje je bilo še ravno prav ogreto za kopanje, na plažah pa je bilo dovolj prostora za nas in še nekaj redkih turistov.
Vendar nismo samo lenarili, povzpeli smo se na višino čez petsto metrov - na Klupco in Kom, a tudi otok smo prehodili po dolgem in počez, vmes pa smo si še ogledali rezervat gozdne vegetacije - Vapnenačke stjene. Čas je hitro tekel, teden pa je vse prehitro minil.
Domov grede smo se povzpeli še na Sv. Ilijo nad Pelje-šcem. Z minuto molka smo se poklonili spominu na našega planinskega prijatelja Mira Podjeda, ki je lani preminil ravno na tej poti, ki jo je že prej tudi sam neštetokrat prehodil. Pri njegovem spominskem obeležju smo položili še venec vrtnic. Miro je imel rad morje, še raje pa hribe ...
Tudi mi smo se odločili, da bomo še šli tja, pa naj bo to zaradi morja, hribov ali zaradi česa drugega .
MIRJANA KRAČUN
Obleke za soobčane
Evro za bučo
Na kmetiji Bošnak v Poljčah pri Braslovčah so »bučomat« najprej postavili za zabavo, nato pa se je izkazalo, da so ljudje zamisel kar resno zagrabili. Med počitnicami je tako še ne 7-letna Laura Cukjati v dveh dneh prodala preko 50 buč.
Foto: LAURA CUKJATI
»V Štorah so dobri ljudje,« pravi podpredsednik Krajevne organizacije RK Štore Stane Štefanec. Po njegovih besedah je veliko ljudi, ki povprašujejo po oblekah, saj si ne morejo privoščiti novih.
Krajevna organizacija Rdečega križa Štore je pred dnevi na Cesti Kozjanskega odreda postavila poseben zabojnik za zbiranje oblek. Obleke, ki so jih in jih še bodo v zabojnik odložili občani, bodo namenjene socialno ogroženim ljudem iz tamkajšnje občine.
Zabojnik so postavili na pobudo podpredsednika Krajevne organizacije RK Štore Staneta Štefanca. V teh dneh so naleteli na velik odziv prebivalcev, saj so zbrali že več oblek. Prinesene stvari bodo zdaj prostovoljci Rdečega križa pregledali in omogočili, da bodo ponje prišli tisti, ki jih potrebujejo.
SŠol
Foto: SHERPA
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
i
1
oÖ
>(0


Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
BRALCI POROČEVALCI
49
Noč branja v Šentvidu
Prišla je težko pričakovana noč branja, ki smo jo izvedli z 18. na 19. oktober v OŠ Šentvid. Vstopnica za udeležbo so bili zamašek, knjiga in mera lepega obnašanja. Še žig ob vstopu in že so otroci pomahali staršem.
Otroci so imeli velika pričakovanja: da bi si ogledali in brali knjige drugih otrok, da bi bilo presenečenje in bi se zgodilo kaj zanimivega, da se nihče ne bi ponoči bal, da bi noč branja uspela, da bi se imeli lepo.
Otroci so si ogledali in brali knjige drugih otrok. Ko smo spoznali čarovniške besede, pripomočke, recepte, pravljice (razstava knjig) in risanke, je k nam na metli priletela prijazna čarovnica Winnie. Ker so bili otroci vajenci v čarovniški šoli, jim je pričarala čarobni napitek. Sledila sta še gasilski posnetek in slovo Winnie. Obljubila je, da nas bo še obiskala.
Po večerji je sledila pravljica Cipra copra medenjaki. Ker je bila ura že pozna, smo si pripravili ležišča v jedilnici in razredu na blazinah. Noč je minila mirno in zjutraj smo vsi spočiti zajtrkovali in pričakali starše, ki so prišli po otroke. Najbrž so starši vso noč mislili na svoje otroke. Za nekatere je bila to prva noč, ki so jo preživeli stran od staršev in so prespali drugje, a vsi so bili zelo pogumni.
Otroci so takole razmišljali o tem, kaj jim je bilo všeč v noči branja:
»Najbolj všeč mi je bilo, da sem prespal v šoli, saj sem bil prvič stran od staršev.« (Niko, 2. r.)
»Prihod čarovnice Winnie.« (Valentin, 1. r.)
»Ko smo predstavili svoje knjige.« (Miha, 3.r.)
»Poslušanje pravljice.« (Gašper, 3. r, Amadej, 4.r)
Učiteljice POŠ Šentvid
Krokar Vranko kraljuje nad Podkrajem
Krokar (Corvus corax) spada v družino vranov in je največja ptica pevka na svetu. Je izredno bistra ptica in izjemni letalec. Da ga bližina ljudi ne moti, dobro vedo krajani Podkraja pri Velenju.
Nekaj izkušenj imajo sosedi, ki so imeli bližnja srečanja. Vendar je Vranko, kot je krokarja poimenoval skrbnik, čisto miroljuben, le rad bi se poigral. Če to počenja z domačim pudljem in tudi z mačko, zakaj ne bi še s sosedi. Tako je že marsikomu želel sesti na glavo, a se manever ni obnesel. Tudi navade kradljive srake je pridobil. Do sosedovih psov
Podkrajski krokar Vranko je pravi lepotec ...
pa ni preveč zaupljiv, zato jih raje napodi domov.
Ob jutrih, večerih in vetrovnih popoldnevih se rad vzpne nad južna pobočja ob Šaleški dolini. In se rad oglasi s svojim predirljivim kra, kra, kra ..., ko se z višine z vso hitrostjo spusti proti tlom.
Toda Vranko te svobode ne bo mogel uživati, saj postaja vse bolj moteč in morda tudi nevaren. Tega se zavedajo lastniki in že iščejo novo domovanje. Ga bodo našli v zavetišču na Muti ali v kakšnem živalskem vrtu?
HINKO JERČIČ
Prehajamo na zimski delovni čas!
Velikanka z domačega vrta
Oče in sin Sebastijan in Jakob Peharda iz Studenc v občini Žalec sta na domačem vrtu našla gobo velikanko. Kot sta dejala, je zrasla naenkrat in svojo zavidljivo velikost dosegla le v dnevu ali dveh. Vsi člani družine so ljubitelji gob, radi jih nabirajo in si jih privoščijo, ogromno dežnikarico pa so, še preden so jo dali v lonec, prinesli v uredništvo Novega tednika.
TV
Setveni koledar
7.	ČE
8.	PE
9.	SO
10.	NE
11.	PO
12.	TO
13.	SR
plod
cvet list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
RAZSTAVISCE STARA GROFIJA THE OLD COUNT'S MANSION
NOVEMBER - FEBRUAR
Torek - petek od 10. do 16. ure,
sobota od 9.00 do 13.00.
Nedelje, ponedeljki in prazniki zaprto.
50
MLADI ZA MLADE
Svetovni dan juda v Ljubljani
Ponedeljek, 28. oktober, prvi dan krompirjevih počitnic, jaz pa se moram zgodaj zbuditi, da bi odšel na trening v Ljubljano.
Ko smo prišli v Športni center Triglav, smo se z Lucijo Polavder začeli ogrevati. Po ogrevanju so sledile borbe v parterju. Bilo nas je več kot 200 otrok iz celjskega kluba Sankaku in iz različnih ljubljanskih klubov. Trening se je začel kakšno uro pozneje, kot
je bilo predvideno. Slišali smo, da zato, ker naj bi prišel predsednik. Mislili smo, da bo to Borut Pahor, in s prijatelji smo se šalili, kako ga bomo metali. Potem smo izvedeli, da naj bi prišel predsednik Mednarodne judo zveze. Na koncu treninga je pohvalil tudi starše, ki so se odločili, da bodo otroci trenirali judo, saj to ni le šport, je tudi način življenja.
Čeprav me je zjutraj še mikala topla postelja, mi ni
bilo žal, da sem se udeležil srečanja mladih judoistov. Zanimivo je bilo tudi, ko so nam Lucija Polavder, Urška Žolnir, Rok Drakšič in trener iz Ljubljane prikazali, kako trenirajo »veliki«. Meni je bilo najbolj všeč, ko je Lucija uspela obdržati na sebi kar tri judoiste hkrati, enega na hrbtu, drugega na boku in tretjega na prsih. Skupaj je »držala na sebi« kar 200 kilogramov, nama z atijem
Projektna ura ob dnevu reformacije
pa se je prav takrat pokvaril fotoaparat, da bi jo slikala.
Ko sem prišel v avto, sem bil tako žejen, da sem popil pol litra vode, tudi čokoladice so se prilegle, majica, ki smo jo dobili za darilo, pa je bila sploh super. Z bolečimi nogami od zanimivega treninga sem si doma izboril malo več počitniškega poležavanja.
TIMON POVŠE TAŠIČ, 6.a OŠ Mozirje Foto: LUCIJA POLAVDER
V ponedeljek, 21. oktobra, smo si učenci Osnovne šole Frana Roša pri uri slovenščine ogledali gledališko predstavo, ki so jo odigrali učenci naše šole pod mentorstvom učiteljice slovenščine, v šolski knjižnici pa smo prisluhnili zanimivemu vodenju skozi razstavo, ki sta jo pripravili učiteljica zgodovine in šolska knjižničarka. Tema celotne ure je bila posvečena obdobju reformacije in protestantizma ter bližajočemu se prazniku, dnevu reformacije.
Skupina devetošolcev nam je približala čas, v katerem so ustvarjali Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Sebastijan Krelj. Primož Trubar je na naših tleh pustil poseben pečat, saj je leta 1550 napisal prvo slovensko tiskano knjigo Abecednik in nato še Katekizem. Tudi Boho-
rič, Dalmatin in Krelj so imeli v času protestantizma močan vpliv. Igro nastopajočih učencev so spremljali klavirska skladba, značilna renesančna pesem in video predstavitev. Glavni igralec je bil duhovnik Primož Trubar, ki ga je doživeto predstavil Miha Ambrož iz 9. a.
Po končani predstavi smo se sprehodili do knjižnice, kjer nam je zgodovinsko ozadje 16. stoletja ob slikovnem materialu predstavila učiteljica zgodovine. Ogledali smo si lahko tudi faksimile najpomembnejših del slovenskih protestantov in izvedeli nekatere zanimivosti o bivanju Primoža Trubarja na Celjskem.
Učenci od petega do devetega razreda smo bili prijetno presenečeni in navdušeni. Želimo si še veliko takšnih ur, kot je bila ponedeljkova.
LARA BERLOŽNIK, 9. a
Spoznavali smo jezike
26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov. Obeležila ga je tudi OŠ Vransko-Tabor. Namesto pouka smo učenci ta dan imeli jezikovne delavnice. Program je že bil izbran, za vse delavnice pa je za vsak razred žal bilo premalo časa. Na voljo so bile španščina, angleščina, arabščina, turščina, švedščina, znakovni jezik, francoščina ...
Na delavnici znakovnega jezika, ki sta jo vodili dve učiteljici naše šole, smo se učenci učili jezika, ki ga govorijo predvsem gluhi ljudje. Naučili smo se osnovnih veščin jezika (predstaviti se, abeceda ...).
Na delavnici turškega jezika, ki jo je vodil gospod Alpay, ki dela kot kuhar v restavraciji, smo se učenci naučili osnovnih besed, kot so dober dan, hvala, prosim, adijo ... ter nekaj o turški kulturi. Na angleški delavnici se osnovnih stvari ni bilo treba učiti, saj jih že znamo od rednega pouka, saj je angleščina prvi tuji jezik na šoli, zato smo ugotavljali razlike med ameriško in britansko angleščino. Na arabski delavnici, ki jo je vodil gospod Ali Khodary, smo dobili arabsko abecedo (ki se piše od desne proti levi), naučili smo se arabskih števil, živali ter osnov arabščine in nekaj malega o arabski kulturi. Na španski delavnici, ki jo je vodila gospa Laryau Porro Yurika s Kube, smo spoznali osnovne izraze, števila, živali, barve.
Naučili smo se veliko novega, nasploh pa nam ni škodilo.
ELENA LIKAVEC, 9. a
Obisk na ekološki kmetiji
V ponedeljek, 23. septembra, smo učenci OŠ Polzela pod vodstvom mentorice Doroteje Smej Skutnik obiskali ekološko kmetijo Me-sojednik, Šmartno v Rožni dolini. Organizator dogodka je bil Inštitut za trajnostni razvoj, ki je v okviru projekta Mind the CAP nagradil prizadevno delo učencev, ki skrbijo za šolski ekovrt.
Kmetija se ukvarja z ekološkim kmetovanjem že deset let. Ogledali smo si ekološko
rejo živali, avtohtono slovensko pasmo govedi, konje, prašiče, kokoši, kunce in pave. Raziskovali smo ekološki način kmetovanja, se sprehodili po vrtu in njivi, kjer uporabljajo izključno domača semena, sezonsko zelenjavo pa spravijo v ekološke zabojčke in jo dostavijo kupcem. Spoznali smo 150 do 200 let staro bodiko ali božji les in si ogledali mlin. Za konec lepega in poučnega dne smo se okrepčali z izjemno okusno ekološko malico.
MONIKA MELANŠEK, 9. a OŠ Polzela
Sola v naravi
Kot prejšnja leta smo tudi letos sedmošolci OŠ Gorica Velenje doživeli nepozabno šolo v naravi. Tokrat v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Štrk v okolici Ptuja.
Ko smo prispeli, smo se namestili po sobah. Imeli smo nekaj prostega časa, nato smo se odpravili na predavanje o okolju. Z gospo Darjo smo odšli na odlagališče smeti. Videli smo, koliko odpadnih pločevink, plastenk in ostalih odpadkov odvržemo. Ob pogledu na količino odpadkov smo se vsi zamislili. Odločili smo se, da bomo še skrbneje ločevali odpadke in s tem obvarovali okolje.
Ves čas bivanja v domu smo bili tudi športno aktivni. Odpravili smo se na
kolesarski izlet, igrali odbojko in nogomet ter se preizkusili v plezanju po umetni steni. Plezanje je bilo zelo vznemirljivo in adrenalinsko; bilo me je malo strah, ko sem pogledala navzdol in videla sošolce, ki so bili videti zelo majhni. Eden od večerov je bil namenjen nočnemu pohodu. Toplo smo se oblekli in se odpravili raziskovat Ptujsko polje. Bilo nas je strah teme, a smo pohod opravili pogumno in samozavestno. Vrnili smo se utrujeni, zato smo se ovili v odeje in sladko zaspali.
Ta šola v naravi nam bo zaradi odličnega programa vedno ostala v lepem spominu.
PIA LUCIJA KRALJ, 7. b OŠ Gorica Velenje
NA KOLESIH
51
Da bi bilo takšnih prizorov na celjskih cestah manj ...
Ne le vozniki, nevarni so tudi pešci
Malomarnost voznikov in »samomorilsko« ravnanje pešcev
Jesenski in zimski čas sta za pešce najbolj nevarna. Slaba vidljivost gre z roko v roki s slabimi voznimi razmerami. Vozniki pogosto pešce spregledajo zaradi svoje neprevidnosti in malomarnosti, pešci pa za svojo varnost naredijo premalo. Problem, ki ga opažajo policisti, je, da se vozniki, kadar opazijo pešca, zanašajo na to, da je dovolj previden, da bo upošteval vsa pravila in ne bo prečkal ceste nenadoma. Enako misli tudi pešec, ko opazi vozilo in misli, da ga je voznik pravočasno videl in da mu bo dal prednost. Vendar je na žalost takšno zanašanje drug na drugega nezanesljivo.
Ravno zaradi večje ranljivosti pešcev se tudi policisti zelo držijo zapisanega o ukrepih zoper voznike zaradi kršenja cestnoprometnih pravil. Zlato pravilo je - in to učijo že v vseh šolah vožnje - da ima pešec absolutno prednost, kadar nakaže, da bo prečkal cesto na označenem prehodu za pešce. Vsak voznik, ki opazi prehod za pešce, mora ob tem predvidevati možnost, da bo pešec stopil na cesto. Enako je na primer z oznako za bližino šole, ki ni sama sebi namen, ampak jasno nakazuje, da sta v bližini šola in večje število otrok. Takšne oznake pomenijo, da je treba zmanjšati hitrost in način vožnje prilagoditi tistemu, na kar voznike oznaka opozarja.
Sekunda do smrti
Tako kot nekateri vozniki so malomarni tudi pešci. Temna oblačila in hoja po napačni strani vozišča (če na njem ni pločnika) v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah so samomorilsko dejanje. To potrjuje naslednje. Če voznik v naselju vozi 50 kilometrov na uro, bo potreboval sekundo, zatem ko bo pešca opazil, da bo pritisnil na zavoro. To pomeni, da bo v sekundi pri tej hitrosti prevozil kar 14 metrov, preden bo
sploh začel zavirati. Največja grožnja so pešci najprej sami sebi, nato pa tudi za voznike predvsem izven naselij, kjer so hitrosti še višje. Če bo voznik pri hitrosti 90 kilometrov na uro opazil pešca, bo potreboval sekundo (nekateri tudi več), da bo pritisnil na zavoro. V tem času bo prevozil kar 25 metrov ali še več, torej bo najverjetneje pešca zbil pri veliki hitrosti in ne s tisto hitrostjo, ko bo začel zavirati. To so izračuni, ki se vedno znova pokažejo v praksi - žal v tragičnih primerih. Zato se, kadar pride do trčenj pešcev izven naselja, pogosto zgodi, da vozniki v pešca trčijo, še preden začnejo zavirati.
Zamišljeni in klepetavi
Pešci so žrtve nesreč tudi zaradi neustreznega ravnanja voznikov, ki vozijo prehitro, pod vplivom alkohola ali preblizu desnega roba vozišča. Na Celjskem imajo policisti težave z objestnimi vozniki, ki prehitevajo vozila tik pred prehodi za pešce. Takšno prehitevanje
Kadar v pešca trči voznik, ki vozi 50 kilometrov na uro, to za pešca pomeni udarec v telo, kot če bi padel z višine 10 metrov. Pri hitrosti 90 ali 100 kilometrov na uro pa je sila udarca enaka padcu z višine 40 m. Pri takšnih hitrostih niso več ugibanja o hudih poškodbah, ampak ostane samo vprašanje življenja ali smrti.
je v slovenski zakonodaji opredeljeno kot hujša kršitev. Dogajajo se na videz banalne nesreče, tudi samo zato, ker vozniki pešce spregledajo, saj nimajo očiščenih stekel. V jutranjih urah avtomobila ne pripravijo ustrezno in na poti pešca ob cesti enostavno ne vidijo, zato trčijo vanj. Razlog za nesrečo je lahko neustrezno delujoča
ventilacija, ki ne očisti stekel dovolj dobro, zato voznik nima vidnega polja, kot bi ga moral imeti. Da o voznikih, ki si pred vožnjo - kadar zapade sneg - očistijo samo svojo polovico vetrobranskega stekla, sploh ne govorimo. Če bi takrat voznik zbil pešca do smrti, bi mu grozilo do 12 let zaporne kazni. Včasih je vzrok za ne-
Študije kažejo, da bo pešec najverjetneje utrpel le lažje poškodbe pri trku z vozilom, ki vozi s hitrostjo približno 30 km/h. Že pri trku z vozilom, ki pelje 48 km/h, je verjetnost za hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna. Pri trku s hitrostjo 64 km/h pa je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že 90-odstotna.
Zakon o pravilih cestnega prometa predpisuje ...
... če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem. Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.
... če na vozišču ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje.
... pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo (in organizirana skupina pešcev) mora v primeru, ko ni mogoče uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev, hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. To velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku.
... pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Ne sme pa prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta vozna pasova fizično ločena ali ju loči neprekinjena črta.
... pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.
Kazen za neupoštevanje zapisanega je 40 evrov. Enaka kazen je za pešca, ki v slabi vidljivosti ne uporablja odsevnika in če prečka cesto pri rdeči luči na semaforju.
V zadnji akciji poostrenega nadzora nad pešci z naslovom Prednost pešcev na prehodih so policisti 42 pešcem zaradi kršitev pravil v cestnem prometu izdali plačilne naloge, 33 so jih le opozorili. Največ je bilo kršitev, povezanih z nepravilnim prečkanjem cestišča in neuporabo odsevnikov. Istočasno z akcijo Prednost pešcev na prehodih je potekala tudi akcija Rdeča ustavi - zelena spelji, v kateri so pod drobnogled vzeli ravnanje voznikov v bližini križišč, 16 so jih zaradi kršitev kaznovali, ker so bili premalo pozorni na dogajanje pred prehodi za pešce. Med drugim so v sklopu nadzora napisali skoraj 100 plačilnih nalogov voznikom, ki so uporabljali mobilne telefone.
Skupina dijakov Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko je letos med dijaki izvedla anketo o tem, kako vidijo stanje prometne varnosti in kako ocenjujejo svoj delež pri prispevanju k varnejšemu prometu in vključevanju v promet. Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na mladostnike, ki so v prometu udeleženi kot pešci. Anketa je pokazala, da mladostniki kot pešci v večini uporabljajo odsevnike ob slabi vidljivosti, malo manj so pozorni pri prečkanju ceste. 31 odstotkov jih namreč prečka cesto pri zeleni luči samo takrat, ko so v bližini policisti.
srečo tudi zamišljenost ljudi. Prihaja do primerov, ko pešec stoji ob cesti, vendar vozišča ne prečka, nato nenadoma stopi na cestišče in tako zmede voznike. Ti pa so v drugih situacijah zamišljeni zaradi uporabe mobilnih telefonov. Telefoniranje med vožnjo se ne kaznuje samo s 40 evri, ampak tudi z večletno zaporno kaznijo, če je voznik zaradi telefoniranja nepozoren in zbije pešca do smrti.
Opozorila tudi pri mašah
Na Celjskem umirajo predvsem starejši pešci. Da je situacija zelo resna, kaže podatek, da se policisti zadnja leta obračajo na domove upokojencev in celo na župnije, da bi svoje uporabnike ali župljane čim večkrat opozarjali, naj poskrbijo za svojo varnost, predvsem pa naj uporabljajo odsevnike, kadar hodijo na sprehode ali k večernim mašam. Starejši se namreč skoraj vedno oblačijo v temnejša oblačila in ne uporabljajo kresničk ali drugih odsevnih teles.
Na cestah Policijske uprave Celje je letos umrlo 20 ljudi, v enakem obdobju lani 17, kar pomeni, da se je prometna varnost spet poslabšala. Predvsem so letos na udaru pešci. Ti so poleg motoristov in kolesarjev najbolj ranljivi. Že trčenje pri nizki hitrosti lahko pešcu povzroči hude poškodbe. Med letošnjimi smrtnimi žrtvami so trije pešci, dva od teh sta življenje izgubila na označenih prehodih za pešce.
Predvsem v času martinovega bo tako med vozniki in pešci veliko alkohola. Na celjskih cestah je bilo do zdaj kar nekaj nesreč, ko so vozniki trčili in prevozili pešce, ki so zaradi alkoholiziranosti obležali na cestah. Ena takšnih nesreč se je zgodila že pred leti, ko je voznik nevede (tako se je zagovarjal na sodišču) prevozil, nato pa vlekel pešca med nadaljnjo vožnjo skoraj sto metrov za seboj.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (SHERPA)
VfflQ^ffltMIßßW® ®[Büö®Wl
(HBsffll® ffifflEXl
t	d.o.«
lEHTIURcuono Dobiotin/ko 17 Rogaška cwta 16
S mflRJE
j/o3j746 11QO|
Več kotSOletz
Za ohranjanje svojega zdravja lahko največ naredimo prav sami. S preventivo. Ta naj med drugim temelji na zdravi prehrani, veliko gibanja na svežem zraku in izogibanju stresu. Prav tako so priporočljivi redni preventivni zdravniški pregledi ter sodelovanje v preventivnih programih, kot sta na primer Svit in Dora. Preventiva pa so tudi povsem enostavne navade, kot je umivanje rok, ki pomeni izjemno učinkovito zaščito pred raznoraznimi boleznimi.
Higiena rok je zelo pomembna. Kot poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja Slovenije (IVZ), je umivanje rok z milom najbolj učinkovit in poceni način za preprečevanje okužb. Z doslednim umivanjem rok bi lahko po nekaterih ocenah za kar polovico zmanjšali število otrok, ki v svetu, predvsem v nerazvitih državah in v državah v razvoju, umrejo zaradi driske, za četrtino manj bi bilo smrti zaradi akutnih okužb dihal.
Ogrožamo sebe in ostale
Roke si moramo redno umivati vsi, tako otroci kot odrasli. Tako ne varujemo le svojega zdravja, pač pa tudi zdravje svoje okolice. Z umazanimi rokami nevarne mikrobe namreč po eni strani vnašamo v svoje telo, kar lahko vodi v izbruh bolezni, po drugi pa razne viruse in bakterije puščamo na površinah, ki se jih dotikamo. Ko se takšne površine dotakne nekdo drug, nase prevzame »nesnago«.
November je zadnja leta znan tudi kot »movember«. Akcija moške spodbuja, naj si ta mesec pustijo rasti brke in tako na simbolen način opozorijo na problematiko raka prostate.
Akcija, ki izvira iz Avstralije, ni novost, beseda »movember« pa je sestavljanka iz angleške besede moustache, ki pomeni brki, ter meseca novembra. Moški tako, da si ves mesec ne po-strižejo brkov, pokažejo, da se zavedajo nevarnosti raka prostate, s svojimi aktivnostmi pa člani gibanja zbirajo tudi denar za raziskave na področju raka prostate. Gibanje je po vsem svetu v devetih letih zbralo več kot 130 milijonov evrov, s čimer je financiralo 560 programov
Na IVZ ob tem razlagajo, da z umivanjem rok odstranimo le z dotikanjem pridobljene mikrobe, ne pa tudi zaščitnih, ki jih imamo neprestano na rokah in drugje po koži in ki nas ščitijo pred vdorom morebitno škodljivih vrst.
Pogostost odvisna od opravil
Roke si je treba umiti vedno, ko so vidno umazane, prav tako pred vsako jedjo, četudi smo se na primer dotikali le računalniške tipkovnice, in po uporabi stra-
boja proti raku prostate.
Rak prostate je sicer najpogostejši rak med moškimi v zadnjih letih. Med letoma 1999 in 2008 so po podatkih raziskave Onkološkega inštituta Ljubljana »Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju« letno na ravni celotne države raka prostate povprečno na novo diagnosticirali pri nekaj več kot 83 moških na sto tisoč prebivalcev. V
nišča. Strokovnjaki umivanje rok prav tako svetujejo pred, med in po pripravi hrane, še posebej dosledno, če se dotikamo surovega mesa, jajc, morskih školjk ter sveže neočiščene zelenjave ali sadja. Umivanje rok je nujno pred vsakim hranjenjem dojenčka ali otroka, pred hranjenjem in nego bolnika ter zatem, pred in po oskrbi rane, ure-znine, udarnine, ko je koža poškodovana, prav tako po menjavi plenic, po dotikanju živali in smeti, pa tudi po smrkanju, kihanju in ka-
upravnih enotah Celje in Šentjur je raka prostate v povprečju dobilo kar 102,6 oseb na sto tisoč prebivalcev. Zdravljenje je uspešno, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, kot je znano, pa je celjska bolnišnica še vedno edina v državi, ki opravlja robotske operacije raka prostate, ki so manj inva-zivne in omogočajo hitrejše okrevanje od klasičnih operacij.
šljanju. Kolikokrat dnevno si je treba umiti roke, torej ni mogoče točno svetovati, saj je pogostost odvisna od posameznikovih dnevnih opravil. Če so naše roke umazane, a si jih nimamo možnosti umiti, je treba paziti, da se z njimi ne dotikamo obraza in da tako mikrobov ne vnašamo v telo.
Po delovni nesreči v Cinkarni Celje se mnogi sprašujejo, kako oskrbeti in zdraviti opekline. Kot smo na tej strani že pisali, je zdravljenje odvisno tako od globine opeklin kot od površine opečene kože.
Kot je razložil specialist plastične in rekonstruktivne kirurgije iz celjske bolnišnice Zdenko Orožim, so povrhnje oziroma epidermalne opekline sicer boleče in neprijetne, a se pozdravijo v nekaj dneh, saj je prizadeta le povrhnjica. Nekoliko globlje so povrhnje dermalne opekline, kjer je poleg povrhnjice opečen tudi del usnjice, a se pogosto prav tako zacelijo same, precej nevarnejše pa so globoke dermalne opekline, pri katerih so uničeni vsi sloji kože. Najnevarnejše so tako imenovane subdermalne opekline, saj je opečeno tudi podkožje.
Pravilno zaporedje in učinkovitost
Pri umivanju rok je pomembno pravilno zaporedje. Roke je treba pod toplo tekočo vodo najprej dobro splakniti, zatem pa na na-vlažene roke nanesti milo. Vtirati ga je treba vsaj 20 sekund, in sicer po celotni površini dlani, hrbtišč, med prsti obeh rok ter pod nohti. »Veliko ljudi seže po milu s suhimi rokami. A če si roke najprej dobro splaknemo, odplaknemo kar lepo števi-
Pri tem je treba poleg stopnje opeklin upoštevati tudi površino opečene kože.
Presaditev kože
Poškodovancev z opeklinami, ki presegajo 30 odstotkov človekovega telesa, ne zdravijo v celjski bolnišnici, pač pa jih premestijo v mariborski ali ljubljanski opeklinski center. Vsako opeklino je treba najprej sicer hladiti z vodo, bolečine bolniku lajšajo s proti-bolečinskimi zdravili. Osebe z globokimi in obsežnimi opeklinami po besedah Orožima med drugim skozi opeklino izgubljajo veliko tekočine, ki jo je treba nadomeščati z infuzijami, hude opekline pa prav tako predstavljajo veliko tveganje za okužbe. Globlje opekline so sicer najlepše ozdravljive z odstranitvijo mrtvega tkiva in s presaditvijo kože z zdravih predelov na
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
lo mikrobov s površine rok in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito in tako v celoti odstranimo več mikrobov,« pravijo na IVZ. Milo je treba nato dobro sprati s toplo tekočo vodo in roke obrisati do suhega. Pipo je, sploh če nismo doma, najbolje zapreti s komolcem ali papirjem, da na roke takoj ponovno ne vnesemo mikrobov. Kot še pravijo na IVZ, bi moralo redno in pravilno umivanje rok postati rutina, zato je treba teh higienskih navad učiti že majhne otroke, tako doma kot v vrtcih in šolah.
izrezano rano. Presadek raztegnejo v razmerju 2:1, za opekline nad 40 odstotki telesne površine pa so presadki celo v razmerju 3:1, kar pomeni, da lahko z njimi pokrijejo trikrat večjo površino kože, kot je velikost odvzemnega mesta. Kadar kožnih nadomestkov ne odvzamejo bolniku, lahko po informacijah kliničnega oddelka za plastično, rekon-strukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra kot primeren biološki pokrov uporabijo tudi kožne nadomestke iz kožnih bank.
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
jI	www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor	A
52
ZA ZDRAVJE
Si redno umivate roke?
Voda in milo odganjata številne bolezni
Roke si je treba umivati pod tekočo vodo in z milom. (Foto: SHERPA)
Ste vedeli?
Umivanje rok ima svoj svetovni dan.
Obeležujemo ga vsako leto 15. oktobra. Letošnje glavno sporočilo je bilo »Moč je vaših rokah«, s čimer so želeli pristojni sporočiti, da moramo za čistočo svojih rok in posledično svojega zdravja in zdravja drugih skrbeti sami. Po informacijah IVZ je bilo letos v aktivnosti svetovnega dneva umivanja rok vključenih več kot 200 milijonov ljudi v več kot sto državah po vsem svetu.
Na kuhinjski krpi je veliko več bakterij kot na straniščni školjki.
Ameriški mikrobiolog Charles Gerba je v eni od raziskav dokazal, da je največ nevarnih bakterij E. Coli, ki jih sicer proizvajata človeški in živalski prebavni trakt, prisotnih v kuhinjskih krpah. Tam jih je našel kar dvestokrat več kot na domačem stranišču. Polne bakterij, če jih seveda redno temeljito ne čistimo, so tudi gobice za umivanje posode, stikala, tuš kabine, računalniške tipkovnice in miške ter telefonske slušalke in mobiteli. Na računalniških oz. delovnih mizah naj bi bilo v povprečju na kvadratni centimeter kat 400-krat več bakterij E. Coli kot na straniščni deski.
Zahtevno zdravljenje opeklin
Z brki proti raku prostate
Festival zdravja z budističnim zdraviteljem Marjanom Rupnikom!
V soboto, 16. novembra, Predavanja, degustacije in prost vstop!
od 10. ure dalje v Kulturnem centru Laško
Organizator Novi tednik in Radio Celje
Pridite in nadgradite svoje znanje o zdravem načinu življenja!
.AÄ- ___
AKCIJA
53
Nad bolečino pri porodu
S tehnikami sproščanja in protibolečinskimi zdravili
Na straneh akcije Za manj bolečin, pod okriljem katere zbiramo prostovoljne prispevke za nakup ultrazvoka za ambulanto za diagnostiko in terapijo bolečin v celjski bolnišnici, smo predstavili že več vrst bolečine. Tokrat se bomo posvetili bolečini pri porodu. Vsaka porodnica ima pravico, da se odloči, na kakšen način jo bo lajšala in tako poskrbela, da bo porod čim manj stresna izkušnja tako zanjo kot za otroka.
Tehnike lajšanja porodnih bolečin na splošno delimo na nefarmakološke, torej brez zdravil, in farmakološke, z zdravili. Večina porodnic zaradi močnih bolečin poseže po zdravilih, kar kažejo tudi podatki celjske porodnišnice. Popolnoma brez protibo-lečinskih zdravil namreč rodi le približno deset odstotkov žensk.
Od krčevite do tiščoče bolečine
Nosečnico na porod opozori prav bolečina. Porod se namreč začne s popadki, ki se čutijo kot čedalje močnejši krči. Po besedah specialista anesteziologije in reanimatologije Antona Jošta iz Splošne bolnišnice Celje se ustje maternice takrat šele pripravlja na porod, začne se odpirati. Popadki so nato čedalje pogostejši, porodnica pa jih občuti kot relativno kratke, a zelo intenzivne in čedalje močnejše bolečine, omejene predvsem na predel trebuha. Drugi del poroda se začne, ko je ustje maternice že popolnoma odprto in
ko se otrok začne pomikati proti izhodu maternice. Takrat prevladuje tiščoča bolečina, ki se lokalizira na področje hrbta, presredka in zunanjega spolovila.
Sistemska analgezija
Bolečine ponavadi začnejo lajšati, ko se začne maternično ustje odpirati in je porodnica sprejeta v porodni blok in nameščena na porodno posteljo. Seveda je začetek lajšanja bolečin odvisen tudi od jakosti bolečine, saj jo nekatere porodnice lažje prenašajo, druge pa težje. Najpogostejša metoda za lajšanje bolečin v celjski porodnišnici je sistemska analgezija. Uporabljajo različne vrste analgetikov, ker pa je porodna bolečina zelo močna, so ta protibolečinska zdravila ponavadi iz skupine opia-tov, zato lahko povzročijo tudi prehodno omotičnost. Kadar želi imeti porodnica boljši nadzor nad bolečino, uporabljajo zdravila s hitrejšim in kratkotrajnejšim učinkom, ki jih je treba dovajati v infuzijah s pomočjo posebnih PCA-črpalk, pri čemer si porodnica dovajanje protibolečinskega zdravila uravnava sama.
Epiduralna analgezija
Ženska se lahko odloči tudi za regionalno analge-zijo, kjer je najpogostejša tako imenovana epidural-na analgezija. Tik nad hrbtenjačo v ledvenem delu vstavijo poseben kateter. Skozenj dovajajo raztopino lokalnega anestetika, ki
blokira prevajanje bolečinskih dražljajev na ravni hrbtenjače in živčnih korenin, ki vanjo vstopajo. Tako se zmanjša občutek bolečine. Metoda velja za najbolj učinkovit način lajšanja porodne bolečine, a Jošt poudarja, da pomeni hkrati enega bolj invazivnih pristopov, saj se z iglo približajo osrednjemu živčevju. Možni so določeni zapleti pri izvedbi postopka, prav tako je možna prehodna omrtvičenost spodnjega dela telesa, zato je treba to metodo posebej dobro načrtovati in porodnico ves čas natančno spremljati. Na srečo je resnih zapletov zelo malo. V celjski bolnišnici z epiduralno analge-zijo letno izvedejo le nekaj porodov. »Želje so mogoče večje, a se nekatere ženske med porodom odločijo, da bodo zadostovala le sistemska zdravila. Porodničarji in babice so namreč zelo vešči in speljejo porod ponavadi kar hitro,« pravi naš sogovornik.
Lajšanje bolečin brez zdravil
Med tako imenovane nefarmakološke metode lajšanja bolečin sodijo različne oblike psihološke podpore in drugi načini predpriprav na porod. Obstaja več tehnik sproščanja, kot je na primer hipnoza, bolečino lajšajo tudi senzorne stimulacije, kot so masaže, toplotna stimulacija, hidroterapija, akupunktura in aromaterapija. Anestezi-olog Anton Jošt pravi, da je tehnik veliko, bistveno pa je, da porodnica vanje verjame, in predvsem, da se poroda ne
Zelo boleč, dolg in stresen porod negativno vpliva tudi na otroka. Bodoča mamica nas se tako že pred porodom posvetuje o načinih za lajšanje bolečin.
boji. »Psihična komponenta je zelo močna, k njej pa veliko pripomorejo socialno in kulturno okolje, iz ka-
terega porodnica izhaja, in zgodbe, ki jih sliši bodisi od mame, prijateljic, sodelavk. Prisluhnejo naj predvsem
pozitivnim izkušnjam,« nosečnicam svetuje Jošt.
ANJA DEUČMAN Foto: arhiv NT
Za lajšanje porodne bolečine lahko v določeni fazi poroda uporabijo tudi inhalacije dušikovega oksidula. Porodnice mešanico skozi masko vdihavajo med popadkom. Gre za dokaj blag analgetik, ki sam po sebi navadno ne zadošča pri močnejših bolečinah. V celjski porodnišnici ta metoda ni na voljo. Prav tako v Celju ni mogoč porod v vodi. Voda s temperaturo okoli 37 stopinj Celzija naj bi delovala sproščujoče in blažila bolečine pri popadkih, tako da je potrebnih manj dodatnih zdravil za lajšanje bolečin. Tudi raztrganine naj bi bile redkejše kot pri klasičnem porodu.
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin U
Stanje na računu dne 6. 11. 2013
1 A ">1	O	r n	n
1 V „ J	o	-V. u	U
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za
nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Pridružite se nam!
Je bolečina, ki mine. In je bolečina, ki ostane. So ljudje, ki morajo živeti z njo. Iz dneva v dan. Želimo jim pomagati z nakupom ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
Skupaj z Likovnim društvom Laško
Z Likovnim društvom Laško smo se v uredništvu Novega tednika dogovorili, da letošnjo dobrodelno akcijo našega časopisa zaokrožimo v umetniškem vzdušju. Kako? Laški ljubiteljski likovniki bodo pripravili dve sliki posebej v ta namen, mi pa vas bomo povabili k svojevrstni dražbi. Torej dražba ne bo či-
sto prava, pogoj bo le nakazana donacija za nakup ultrazvoka. Predstavili bomo avtorja obeh podarjenih slik, povedali malo več o delovanju laških likovnikov in potem bomo med vsemi, ki boste do 15. decembra 2013 donirali za nakup ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice,
dva izžrebana tudi obdarili. Saj veste, december je čas za obdarovanje in za še večji posluh za sočloveka. V prihodnji številki Novega tednika vam bomo podrobneje pojasnili, kako se nam v tem umetniško navdihnjenem sklepnem delu naše dobrodelne akcije Za manj bolečin lahko pridružite.
V spodbudo drugim se želimo zahvaliti vsem dosedanjim donatorjem - našim zvestim bralcem iz Šmarja pri Jelšah, Mozirja, Laškega, Žalca, Braslovč, Celja, Kranja, Šempetra, Šentjurja, Radeč, Petrovč, Braslovč, Grobelnega, Prebolda, Šentruperta, Vojnika, Griž in Štor. Za podarjene visoke zneske se želimo še posebej zahvaliti podjetjem, med katerimi so za ultrazvok donirali Firš Rototehnika Mozirje, Xena Šentjur, Termo-tehnika Braslovče, Tamadene Žalec, med ustanovami in društvi pa tudi Rotary club Celje in Odrasli skavti Šentjur.
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Na aerobiki
Voditeljica aerobike se zasopihano dere: »Dajmo, dekleta, majhne ritke, raven trebuh, to hočemo!«
Pa se oglasi ena od prepotenih deklet: »Ne, to tipi hočejo, jaz hočem čokolado!«
Odkritje
Včeraj mi je crknil internet. In sem sedel in se malo pogovarjal z družino. Ni kaj, v redu ljudje.
Pijanost in sreča
»Žena, moram ti povedati, nič ne bo z morjem, ker sem včeraj pri pokru izgubil ves denar.«
»Oh, ne! Kako je to mogoče?«
»Jaz sem bil pijan, on pa je imel srečo.«
»Dobro, potem ti lahko povem, da sem prejšnji teden na sindikalnem izletu seksala s Petrom.«
»Kaaaaj? Kako to?«
»Jaz sem bila pijana, on pa je imel srečo.« Direktor na pohodu
Veliko podjetje je v želji po spremembah zaposlilo novega direktorja. Šef je bil odločen, da se bo v podjetju znebil vseh »zabušantov«. Na ogledu prostorov je opazil moškega, ki se je naslanjal na steno. Soba je bila polna delavcev in želel jim je pokazati, da z njim ni dobro češenj zobati. Pristopil je k moškemu, ki je še vedno slonel na zidu, in ga vpraša: »Koliko zaslužite v enem tednu?«
Rahlo presenečen ga je moški pogledal in odgovoril: »Zaslužim 200 evrov na teden. Zakaj?«
Šef je nato segel v žep, izvlekel denarnico, moškemu porinil v roke 1.000 evrov v gotovini in dejal: »Tukaj je plača za štiri tedne, sedaj pa se spokajte od tu in se ne vračajte!« S precejšnjim samozadovoljstvom je novi šef pogledal okoli sebe in vprašal: »Ali bi mi sedaj kdo povedal, kaj je ta >za-bušant< delal tukaj?«
Čez sobo se je iz oddaljenega kota zaslišalo: »Pico nam je pripeljal.«
Z drugo roko
V srednji šoli učitelj napoveduje zadnji preizkus znanja v šolskem letu:»Nihče ne sme manjkati! Ni opravičila, razen za težje bolezni ali smrt v ožji družini.«Seveda se vedno najde kakšen pameten v zadnji klopi: »Kaj pa v primeru seksualne izčrpanosti?«
Smeh v razredu.
Sledi mirni učiteljev odgovor: »Boš pa z drugo roko pisal.«
Spraševali smo vas, v kateri akciji je sodelovala nagrajenka, ki smo jo predstavili v prejšnji številki. Pravilen odgovor se glasi: Bukvarna Novega tednika. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Zvonka Rebula, Ul. borcev 47, Maribor.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Na kateri dan je občinski praznik Laškega?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 12. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Edini
Špela Kuralt je dan pred prazniki klicala na Durs v Ljubljano in po pogovoru ugotovila, da je bil sogovornik zelo prijazen in pripravljen pomagati. Na vprašanje, kako je našla ravno njega, je odgovorila: »Edini je še bil v službi!«
Jesenska
Urša Selišnik: »Ivana, vprašaj svojega načelnika upravne enote, v kateri fazi so zdaj zgornjesavinjski gozdovi.«
Bojana Avguštinčič: »Trenutno so v fazi odpadanja listja.«
Zvestoba do groba
Ko gredo novinarji na teren, se dogaja vse mogoče. Ponekod jim ponudijo celo prigrizek, drugje kavo in pijačo, včasih pa nič od vsega tega - odvisno tudi od tega, zakaj so prišli ... Če novinar obišče vinogradnika, je skoraj nujno, da poskusi njegov pridelek. Toda ne, ko gre za novinarko Uršo Selišnik! Zaprisežena pivopivka se tudi v družbi priznanega vinogradnika Miha Fajfarja iz Šmartnega ob Paki ni dala pregovoriti in nazadnje je popustil on in skupaj sta pila - pivo. Pričakujemo, da ji bo pivovarna za njeno dolgoletno zvestobo in zagrizenost nekoč podarila vsaj kak plato te njene priljubljene pijače.
MODROSTI
Zakon je kakor oblegana trdnjava; tisti, ki so zunaj, bi hoteli noter, tisti, ki so notri, pa bi hoteli ven. (PierreMarie Quitard)
ANEKDOTE
Francoski kralj Henrik IV. (1553-1610) je obiskal pariški zapor in se pogovarjal z zaporniki o vzrokih in okoliščinah, ki so jih tja pripeljale. Vsi so odločno trdili, da so nedolžni, samo eden je priznal svoje prestopke in izjavil, da se mu zdi, da je kazen pravična. Kralj je vzkliknil: »Odstranite mu verige in ga pustite na svobodo, da ne bi okužil teh nedolžnih ovčic, ki so zaprte skupaj z njim!«
6	7				1		5	
						2		9
5		8			6			
				8			7	
				2	4	1		
8		3						
			7				1	5
	8		3					6
1	4		6			3		
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Težave
mirujočega
prometa
Sicer nisem Celjanka, vendar proti knežjemu mestu nimam nič. Dokler ne sedem v avto, kar pa se se dogaja praktično vsak delovni dan zadnjih 23 let.
Kar dolga doba, a ne, da ti Celjani s svojimi prometnimi domislicami kravžljajo živce v jutranjih in popoldanskih urah? Vendar se je doslej v bistvu dalo zdržati. Razen mogoče ob kakšnem dnevu mobilnosti, ko so vrli celjski redarji zaprli središče mesta. Kam naj ubožec s periferije, ki se lovi po mestu ali bognedaj celo po sodišču, parkira, seveda ni njihova skrb.
No, ja, roko na srce, sama teh težav nisem imela. Imamo ob naši medijski hiši ogromen parkirplac, ki je bil v zadnjem času deležen brižnihpogledov naših novinarskih kolegov. Kako je izgledalo parkiranje v praksi, vemo samo vozniki. In tisti, ki so občasno odparki-rali, odmikali, prestavljali ali ne vem kaj še na nagužvanem parkirišču. No in zgodilo se je, da smo bili pred časom še ob ta parkirni prostor. Pravzaprav je prišlo podjetje Kostra (no, ja, ZPO), narisalo črte in razglasilo parkirišče za prostor, kjer je omejen čas parkiranja, mesečna dovolilnica pa svinjsko draga.
In smo se vozniki izselili. Sama sem v parku za 25 evrov na mesec zdržala tako dolgo, da še tistih evrčkov nisem vseh pokurila. So rekli otroci, da ne morajo tako daleč, torej od semaforja do Glazije, na kavo. Potem sva se jaz in moj avto preselila za Stari... ops, Spodnji grad. Res nisem nikoli točno vedela, kako se temu parkirišču reče in sem na okencu prosila za mesečno za 40 evrov. »Za drugo cono, ni treba razlagati, kje,« me je vzvišeno poučil mladenič na varnem v kiosku pred tržnico.
Kar nekaj mesecev je trajala hoja po Zidanškovi, ops, Gosposki in vsak dan je bilo huje... Vse izložbe znam na izust, prešteti so tlakovci in rože v koritih, še z domačini smo si vsako jutro prijazno pokimali za lep dan. Da se najprej vozim 4o kilometrov, potem pa še pešačim, je bilo za moje pojme res »tumač«.
REŠITEV SUDOKU 74
3	7	4	1	6	9	8	5	2
6	8	5	2	4	3	1	9	7
9	2	1	5	8	7	3	6	4
7	6	2	4	9	8	5	3	1
8	1	9	3	5	2	7	4	6
5	4	3	7	1	6	9	2	8
4	3	6	8	7	5	2	1	9
2	9	7	6	3	1	4	8	5
1	5	8	9	2	4	6	7	3
To so spoznale tudi celjske mestne oblasti oziroma tisti, ki skrbijo za mirujoči promet. Na mestnem svetu celjskem so medtem modro sklenili, da se bodo že omenjene svinjsko drage mesečne dovolilnice za naš parkirni prostor pocenile. Na 50 evrov.
Le da so mestne oblasti ali kdorkoli že hkrati s pocenitvijo zaprle tisti kiosk pred tržnico. In začel se je lov za mesečne dovolilnice, ki ima za Nece-ljane posebno zgodbo. Prvič sem namreč dovolilnico iskala v parkirni hiši na Glaziji, kjer me je mladenič samo svetlo gledal. Bolj mu neuka Nece-ljanka razlagam, katero parkirišče bi bilo to, svetlejše so bile njegove oči. Pa sem popustila in tisti mesec spet parkirala v drugi coni.
Ker imamo v naši hiši nekoliko zvez, so mi le razložili, kje naj kupim tisto čudo od mesečne dovolilnice. Saj veš, Kostra, nasproti Celeiaparka, tam pri avtobusni, na semaforju pa desno... so se glasila navodila, kje in kako. Vsa ta navodila so imela varnostno opozorilo: da nimam kje parkirati. In pride oktober pa se nekaj pred sedmo odpravim po tisto nesrečno dovolilnico. Jasno prekršim kar nekaj prometnih pravil, v prvem seveda nikakor ne odkrijem pisarne, malo poteleforniram, zapeljem še en krog, nepravilno parkiram, najdem tablo in vhod, stečem po stopnicah... Ops, začnejo šele ob osmih.
Še isti dan ponovim svojo neceljsko vajo, le s to razliko, da moram pred nakupom še na bankomat. »Da bi plačali s kartico? Nemogoče!« me poduči mladenka in napoti do prvega bankomata. Kakor dolgo je trajala pot (avto je bil seveda spet nepravilno parkiran), jo imam na sumu, da me je poslala na daljšo različico. To, da je bilo potem treba ponovno v tretje nadstropje, kjer so se me končno usmilili s tako želeno dovolilnico, je skoraj druga zgodba.
Ampak, kot Neceljanka sem potolažena: vaja dela mojstra. Novembrska dovolilnica mi je v primerjavi s prejšnjim dogajanjem dobesedno sama padla za šipo na avtomobilu. Samo počakati je bilo treba na osmo uro.
Le da mi otroci, ko jih preganjam, naj za božjo voljo in nižje zneske na položnici izključijo računalnik, pa potegnejo iz vtičnic vse kable za mobitele in ugasnejo luči, vedno mečejo pod nos tistih 25 evrov razlike, ki bi jih privarčevala, če bi pešačila iz parka. Ne morem jih prepričati, da mi ni za daljšnico, ki je v veljavi, odkar so nam zaprli še Spla-varski most .
MESEČNA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
KrižaiiKe
at
ugamKE
DEJSTVO, DAJEKAJ RAZLITO
MESTO NA MAD-ŽARSEKM
MESTO POD POHORJEM
PISATELJICA KODRIČ
VEČJI KOZAREC
Očala sem nosil tudi v postelji, da sem lahko .

E
PREŠERNOV PRIJATELJ
PREBIVALEC AKRE
PREČNI TRAM V KOZOLCU
NAPOVEDOVALKA BAS
MESTOV LOMBARDIJI
SLOVENSKA PEVKA
ITALIJANSKI SHOLASTIK (TOMAŽ)
BERTOLUC-CIJEVFILM
CLAN SAZU
TRTNI HROŠČ
REPUBLIKA SLOVENIJA
20
HUMORISTKA PUTRIH
12
NASEUEPRI DOMŽALAH SL. BALETNIK (MOJMIR)
TANLJIVA, BELA KOVINA PREBIVALCI GRČIJE
DA
(POG.)
SKUPINA ŽUŽELK
HIŠNI SVET
DRZAVAV ZAHODNI AFRIKI
VETRNI JOPIČ
GLAVNO MESTO ČEČENIJE
ZASEBNA GOSPODAR. DEJAVNOST
PAS PRI KIMONU
Jaz sem denar zaslužil na staromoden način, in sicer sem .
SKUPNOST UČENCEV
PLIN V ZRAKU IZGUBLJAN-JETELESNE MOČI
17
GAU NA ULANOVA
EISEN-HOWERJEV VZDEVEK
SPOJINE PRIJETNEGA VONJA
PRODUKT DELA
POSODA ZAPEKO
NEMŠKA POP PEVKA
POVRATNO
UČINKOVANJE
LADO LESKOVAR
IT. PISEC COLLODI DUBROV-NIŠKO LETALIŠČE
IGRALKA RINA
GL. MESTO PERUJA
SOVRAŽNIK TUJCEV
STROK. ZAFIZIKO PREDNJI DELŽRELA
STEKLASTI PLAŠČAR SLOVENSKI METALURG (CIRIL)
KRAJ PRI KRŠKEM
ZDA (ORIG.)
1. RIMSKI ZALOŽNIK KIRURG ŠLAJMER
REDEK GOZD NESTROKOVNJAK
ZABAVNO-
GLASB. PRIREDITEV S KITARAMI
18
TELICA (LJUBK.) ROGER MOORE
CLANICA RIMSKE PLEMIŠKE DRUŽINE
AVTO.OZN. LIBANONA SVET NA KONCU NJIVE
14
SAMUEL JACKSON PRIDELEK ENEGA LETA
22
23
MOHAME- TELOVADNA DOVAVERA PRVINA
PODPIS NA KONCU STARIH KNJIG
13
ZLATO JABOLKO
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici
2.	nagrada: bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 12. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 48
Vodoravno: GRAMATIKA, REGULATOR, IKE, IBIZA, SPANDAU, MB, BOA, TIS, LOK, KRISTAL, TUR, TESA, RITUAL, PARKMAN, ISAR, LAURA, IRONS, ST, FJELL, NASIP, TAB, OTEPAČ, USTKA, UNION, ŠAHIST, EN, SCANIA, ARMAL, LJ, TAJNOST, OŽILJE, KOL, ADUT, LAMA, UPOR,
TALIJ, EGON, MENU, BRŽOLA, SOBA, AR, DORE, VENO, RP, NAVADA, AGITATOR, OTA, PLJUČA, OSEBA, VETRO-KAZ, LOČITEV, OR, DRAGO, AMERIKA.
Geslo: Nekoč priljubljena skupina
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Julijana Golob, Vransko 130a.
2.	nagrado, bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici, prejme: Justina Pušnik, Ul. Alme Karlin 47, Celje.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Antonija Kočar, Trnov Hrib 34, Laško.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ona: Partner vas bo pustil na cedilu in poskušali boste vse, da bi mu to z isto mero tudi vrnili. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro kot tudi slabo.
On: Na poslovnem področju se boste zapletli v precej vihravo razpravo, vendar boste na koncu vendarle dosegli cilj in uspeli prepričati ostale. Kdor vztraja, tudi uspe.
Ona: Poskusili boste s presenečenjem, vendar se vam ne bo ravno najbolje posrečilo. Toda vseeno se boste vsi prav pošteno nasmejali. Še posebej zabavno bo, ko boste odkrili, kdo vam je pri tem nagajal ...
On: Na poslovnem področju lahko pričakujete precejšen uspeh, ki vam bo ponovno pognal kri po žilah. Toda naj vas to nikar ne uspava, saj je še veliko pred vami, a tudi vaši konkurenti še niso odnehali.
DVOJČKA ^
Ona: Čeprav ste obljubili, da boste molčali, vam bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boste poskušali storjeno popraviti, vendar boste le še zaostrili zmedo. Pričakujte posledice.
On: Ne mislite samo nase in na svoje težave. Ozrite se okoli sebe in videli boste ljudi, ki so v še hujših težavah, kot ste sami. S partnerko se boste dogovorili za prijeten izlet.
Ona: Najbolj vas veseli, če vam ni treba nič narediti, vendar tako ne boste mogli živeti v nedogled. Ljudje se vas bodo enostavno naveličali in si poiskali družbo drugje. Poskrbite, da ne bo tako.
On: Bodite pozorni na dogajanje okoli sebe, saj ste tik pred tem, ko boste lahko uresničili svoje ljubezensko hrepenenje. Ko se bo pokazala priložnost, nikar ne oklevajte.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Predvsem od vas je odvisno, kako se bo vse skupaj izteklo. Pazite, da tega ne izve vaš partner, saj bi lahko imeli velike težave. Malce več diskretnosti vam tokrat ne bo škodovalo.
On: Ko se boste znašli pred nenavadnim problemom, vam bo prijateljica svetovala pravilno potezo in s tem rešila vašo zadrego. In prav zato boste postali malo bolj pozorni nanjo in pri tem opazili, da sploh ni tako napačna.
msm
Ona: Še vedno obstaja prav lepa možnost, da pridobite naklonjenost nekoga, ki vam že dlje ne gre iz misli. Toda ne pozabite na tiste, ki jih boste s tem na nek način oškodovali. Lahko se vam maščuje ...
On: Vse se bo začelo razvijati povsem po vaših pričakovanjih, saj se vam bo približala prijateljica, ki je bila zadnje čase kar nekako nerazumljivo sramežljiva. Tokrat bo pristop vsekakor veliko bolj direkten.
STRELEC ^
Ona: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boste vseeno morali ukvarjati z navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje.
On: Preveč se ukvarjate z zadevami, ki ne zaslužijo vaše pozornosti. Raje premislite, kam boste vlagali svojo energijo, kajti prav lahko se vam zgodi, da vam je bo začelo počasi zmanjkovati.
KOZOROG jj^
Ona: Partner vas bo razveselil na način, ki vam je najljubši, vi pa mu poskusite vrniti. To bo resnično čaroben teden, ko skoraj ne boste verjeli vsej sreči, ki vas bo obkrožala. Planeti so resnično na vaši strani.
On: Čeprav ste v precej nestabilnem obdobju, se boste vendarle morali odločiti, kaj sploh hočete od življenja, drugače boste ostali popolnoma sami. Ne izzivajte usode, maščevalo se vam bo tudi tam, kjer tega sploh ne pričakujete.
Ona: Odpovedali se boste pretiranemu zapravljanju in tako pozitivno vplivali na svoje finančno stanje, ki zadnje čase ni ravno najbolj blesteče. Videli boste, da lahko veselje najdete tudi v povsem vsakdanjih opravilih.
On: Imeli se boste dobro kot že dolgo ne, saj vam bo šlo na ljubezenskem področju vse kot po maslu. Nikar se ne držite nazaj, ampak zajemite življenje z veliko žlico, saj si to v tem trenutku tudi pošteno zaslužite.
DEVICA
Ona: V ljubezni se vam obeta nekaj manjših nesporazumov, zato je še najbolje, da se s partnerjem odkrito pogovorita in najdeta skupno pot iz trenutne zagate. Nikar se ne bojte narediti prvega koraka.
On: Prijetna družba vam bo pregnala črne misli, ki se vam že nekaj dni prav kronično podijo po glavi. In videli boste nekoga, ki ga že dolgo iščete. Sprejmite njegovo povabilo, saj si lahko obetate samo najboljše stvari .
VODNAR
Ona: To, kar se vam bo zdelo, da je ljubezen, bo šele njen začetek. In to, kar vas še čaka, bo še veliko lepše in zanimivejše. Treba bo le obdržati sedanji tempo življenja, kar pa ne bo tako lahko, kot mislite.
On: Zapletli se boste v nepotreben prepir s partnerko, kar se vam lahko še pošteno otepa. Nikar ne jemljite vsega tako smrtno resno, saj nima smisla zaradi nepomembnih malenkosti zapraviti prijetne ljubezenske zveze.
Ona: Niste več majhen otrok in čas je, da se začnete tega zavedati in končno nehate pričakovati, da bodo vse opravili drugi. Z odločnim posegom boste presenetili nekoga, ki tega ne bo pričakoval.
On: Pred vami je pomembna naloga, da si ponovno ustvarite stabilnost na poslovnem področju, in tega se boste tudi pošteno lotili. To bo v veliki meri presenetilo vaše tekmece, ki jih boste tudi zaradi tega pustili daleč za sabo.
5
2
3
16
4
9
6
7
10
11
19
15
21
56
RUMENA STRAN
Zupan se je rešil
V Šoštanju je zadnjič gorelo. Na srečo samo za vajo, vendar so tokrat gasilci »zakurili« občinsko stavbo. Po sireni, znaku za požar, se iz goreče stavbe ni uspelo rešiti štirim posameznikom, ki so jih potem v skladu s predpostavkami vaje uspešno rešili. Kot je zapisano v uradnem poročilu, je župan Darko Menih (v sredini) uspel pravočasno zapustiti občinsko zgradbo. Na srečo, pa dodajamo mi in se pridružujemo čestitkam, ki so jih ob uspešnem posredovanju izrekli poveljnik občinskega poveljstva Boris Goličnik, namestnik poveljnika Civilne zaščite Občine Šoštanj Bogdan Lampret in poveljnik ter predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Boris Lambizer in Jože Drobež.
US, foto: arhiv Občine Šoštanj
Čebelice
Po pričujočem posnetku ne moremo drugače, kot da začnemo ugibati, če so se v boj proti novemu davku spustile tudi čebele. Če sodimo po spletnih straneh, je Ivan Čopar predsednik, Marko Purnat pa blagajnik Čebelarske zveze zgornjesavinjsko-šaleškega območja. Med poslanci, ki se oziroma so se ukvarjali s čebelarstvom, je zapisano tudi ime mozirskega poslanca Jakoba Presečnika.
US, foto: SHERPA
Protesti?
Čarovniška
Med tistimi, ki vsako leto zaznamujejo noč čarovnic, je krčma TamKoUčiri. V svoje prostore povabijo čarovnice in čarovnike vseh vrst, medtem ko lastnik Andrej Vovk -Vuki in njegova partnerka Polona Cvetrežnik vztrajata kar v vsakodnevni opravi. Mogoče pa je to njuna čarovniška preobleka?
NC, foto: SHERPA
Ne, ne gre za protestni shod pred celjskim sodiščem, pač pa novinarji in snemalci čakajo na začetek ene od obravnav. Ko gre za odmevnejše primere, se običajno nabere takšna množica poročevalcev slovenskih medijev. Kratek klepet kolegov pred začetkom in že je treba na delo, saj so roki oddajanja materiala vedno glavni novinarski »birič«.
NC, foto: SHERPA
Partnerstvo
Po zadnjih javnih tribunah se je izkazalo, da sta med najbolj glasnimi nasprotniki davka na nepremičnine predsednik SLS Franc Bogovič in celjski podjetnik Peter Pišek. Bogovič menda govori v imenu vseh državljanov, Pišek pa v imenu obrtnikov in podjetnikov. No ja, v sili se lahko sklenejo zanimiva partnerstva ...
US, foto: SHERPA
Fotografije in film
Tomaž Črnej Tuži se lahko pohvali s številnimi nagradami za svoje fotografije. Zato ne preseneča, da je vse dni festivala Vstop prost s fotoaparatom spremljal utrip in beležil zanimivo dogajanje. Tokrat pa je dogajanje tudi snemal, saj bo na osnovi posnetega gradiva do konca leta izdelal še dokumentarni film o festivalu.
NC, foto: GrupA