Posamezna Števil- *Wk CZ* V t* V Uredništvo: Kopt- ka t D.n, mesečno, JLT f # 7% g , MM M - M M ^ #%. M tarjeva ul. št.fc/lll če se sprejema list ^ ^ Telefon St 2050 in stc-sm m m m m J mr^ |%/ m • m 2"> liin, četrtletno ^UBlIB flH JESHr BmSa ^ Mar M WH ^BB Vil _ Poštni 6 k. račun. 13 Din. Cene inse- ^^ OP /A ^HL MBS ^ flff ^ M ^BB flV Ljubljana 15.179. ratom po dogovoru dHMBT HHV ^Cifan^^ Telefon i ' - ■ ' ■ i • ■ ■ n' 1 , , i ,i ii Osserualore Romano" razlaga Napetosti v Srednji Evropi Črla Pariz-Rim- Belgrad stopa na meslo črte Rim-Budimpešta-Berlin - Pomen Gombosouega obiska v Varšavi Novi veleposlaništvi Revolucija v Siamu Siamski cesar izjavlja v Londonu, da ni in ne bo odstopil Rim, 28. okt. TG. Glasilo sv. stolice »Os-servatore Komauo« piše, da je obisk madjarskega ministrskega predsednika v Varšavi dogodek velikega političnega pomena. Pomen tega presega daleč meje kulturnega in gospodarskega sodelovanja, o katerih so pri tej priliki govorili. V zbliževanju med Madjarsko in Poljsko padejo v oči znaki, da stojimo pred novim razvojem meddržavnih zvez v sodobni Evropi. Prvi otipljivi znaki za možnosti sprememb v političnih prijateljstvih v osrednji in vzhodni Evropi izhajajo iz sledečih dejstev: L 10 letna pogodba med Nemčijo in Poljsko. 2. Vedno večja osamosvojitev poljske zunanje politike od Francije. 3. Ohladitev odnošajev med Itimoin in Berlinom vsled nemškega vmešavanja v Avstrijo, ter iz te ohladitve izvirajoča prilika za obnovo francosko-italijanskega prijateljstva. 4. Napetost med Madjarsko in Malo zvezo vsled dokazane prisotnosti teroristov v Janka Puszti na Madjarskem. Vsa ta dejstva znajo vplivati na temeljito spremembo v meddržavnih zavezništvih in sicer tako, da bo sodelovanje na črti Pariz—Rim—Belgrad stopilo na mesto dosedanje črte Rim—Dunaj—Budimpešta—Berlin. Kažejo se pa tudi znaki za sodelovanje na črti Berlin—Varšava—Budimpešta—Rim. Sicer za enkrnt ni mogoče reči, da obstojajo velika nepremagljiva nasprotstva v interesih, le razne politične okoliščine so takšne da onemogočajo enotne trdne politične smeri. Vsled tega se mora ta doba imenovati prehodna in je zalo tudi prenapolnjena z meddržavnimi pogajanji in s težkim ozračjem. „Berliner Tageblatt" ne veruje v zbližanje med Francijo in Italijo ki je nastal v Evropi po marsejski žaloigri je napisal »Berliner Tageblatt« daljši uvodnik v katerem trdi, da so pogajanja med Francijo in Italijo nekoliko zastala in to v prvi vrsti na točki sporazuma med Italijo in Malo zvezo, ki je predpogoj za trajno spravo med Italijani in Francozi. Italija da je voljna olajšati zbližanje z Malo zvezo, samo francoski pogoji da so silno težki za njo. Francija namreč stavlja pogoje v Po-donavju in na Balkanu; med temi so: brezpogojni pristanek Italije na pravico Jugoslavije do enakopravnega solastništva Jadrana, nadalje brezpogojen konec vsega na-daljnega pisanja proti Jugoslaviji kakor tudi vrnitev osnovnih naravnih pravic narodnim manjšinam v Primorju. Francoski poslanik v Rimu de Chambrun da je te pogoje Rimu sporočil in da se pogajanja vršijo sedaj okrog teh točk. Sporazum med Italijo in Francijo v avstrijskem vprašanju je po mnenju »Berliner Tageblatta« mnogo lažji, oziroma bi bil mnogo lažji, čc ne bi bilo tako globokih prijateljskih odnošajev med Italijo in Madjari. Francija očita Italiji, da podpira madjarski revizijonizem. Berlinski list pa je mnenja, da Italija prav nič ne misli opustiti svoja dozdanja politična prijateljstva na ljubo Franciji, kakor tudi Francija noče žrtvovat zbližanju z Italijo svoja dozdanja zavezništva. Nade za uspešen potek pogajanj za zbližanje na črti Pariz—Rim—Belgrad so torej po mnenju »Berliner Tageblatta« zelo skromne. Nova zmaga Heimtvehra Dunaj, 28. okt. TG. V vodstvu avstrijske »domovinske fronte« (Vaterlandische Front) so se zadnje dni izvršile velike spremembe, ki mečejo čudno luč na notranjo usmerjenost njenih pristašev kakor tudi na nesoglasnosti, ki vladajo med Da dobre medsebojne oduošajc se bolj jmp-udarita, sta nemška državna vlada in poljska vlada svoji diplomatski ~~ '— vzdignili v čin veleposlaništev in poslanika imenovali zn veleposlanika, nja slika predstavlja poljskega veleposlnni.,_ v Berlinu Lipskegn. spodnja slika pn nem škega veleposlanika v Varšavi v. Moltkeja Csl narodni praznik Praga, 28. okt. c. Danes ie vsa Češkoslovaška proslavila 16 letnico obstoja. Vsi narodi vseh narodnosti so v popolnem soglasju proslavili zmago češkoslovaške Ideje pred 16 leti. Proslave se ni udeležila armada, ki žaluje za pokojnim kraljem Aleksandrom. Glavna proslava v Pragi se je vršila ob 11 dopoldne pred mestno hišo, na kateri je govoril vojni minister Bradač. Takoj nato pa so dostojanstveniki in mnogoštevilno občinstvo odšli pred hišo pokojnega dr. Svchle, kjer je bila po izrečenih slavnostnih govorih odkrita spominska plošča. Ob 13 popoldne je predsednik Masa-ryk sprejel delegacijo vojske, ki jo je vodil vojni minister Bradač, sestavljali pa so jo vrhovni komandant armadni general Sirovy, načelnik generalnega štaba in načelnik francoske vojaške misije general Fauchet. Ves dan pa je trajala motorna štafeta češkoslovaškega avtokluha. Motorji so iz vseh skrajnih delov republike prinašali zastave v Prago. Tudi iz inozemstva prihajajo vest; o najlepših proslavah narodnega praznika, Nemiri v Mehiki Mexic.o City, 28. okt. b. Nemiri v Mehiki proti republikanski vladi se širijo in zavzemajo vedno bolj revolucionarni značaj. Včeraj je prišlo v mestu Iluelvado resnih težkih incidentov med vladnimi četami in katoliki. Prišlo je do večjih demonstracij proti vladi, nakar je nastopilo vojaštvo. Prišlo je do streljanja ter je bilo pri tem ubitih 8 vojakov in 7 civilistov. Na obeh straneh je mnogo težko ranjenih. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem meče vso krivdo za incidente na katolike. Letalska tekma London, 28. oktobra. AA. Davi ob 6.35 jt odletel znani irski letalec Filzmaurice. da bi potolkel rekord, ki sla ga postavila angleška letalca Scott in Black 9 poletom iz Londona v Mel-bourne. Kmalu po vzletu pa se je Fitzmaurice vrnil na letališče zaradi slabih zavor. Bangkok, 28. okt. c. V Siamu ie izbruhnila ilii' revolucija. Po zadnjih vesteh je cesar Prajadipok a -i i-' N*"1 -jffže odstopil, vendar pa to ie ni potrjeno. Cesar ;, »1 'e ba|e odnehal in sprejel vse zahteve upornikov. Če pa odstopi, pa so že pripravljeni člani, ki bodo ... -Jjffii^^ sestavili regentski svet. Če pa do tega ne bi prl- ' - i'VMiifiAt^^^^^S^*' šlo, pa je pričakovati, da se bo oklicala republika. 'ti^T^IS^^^iS^^M^BtMSStj^^^KKBK^SKu London, 28. okt. c. Položaj v Siamu se še ni ^^razjasnil. Znano jc samo to, da se eesar ne nahaja v PrM'd«L Spor je nastal med parlamentom in rksekutivo in vobče se misli, da se tokrat eesar . . V^S^^^^^MSBBBBMMBS ne ho mogel lako lahko umakniti posledicam, ka- ^^^^^^^^^^^^^^^ kor je to storil pred leti. Križu ni snmo ustavna. ampak tudi socialna. Podrobnosti revolucije še niso IHSB^^f^filBSČ^j^^^f^^lj^^SSžilijlji^teja:fjMBraaŽaB Ix»ndon, 28. oktobra, c. 0 revoluciji v Siamu r^afffittonfai< fii^KMBHBBM^^BBKJSJHHB^^^Bki, BffvB^^S poročajo sledeče zanimivosti: Vesti o revolu riji mi so v Londonu rsillesle »rčraj dopohlll«. Madjarski zunanji minister Kauya pri avs trijskem zveznem kanclerju Schuschnigu. Siamski eesar, ki se nahaja v Londonu, ie «v«- joimi tajniku naročil, da naj časnikarjem ml ločno domantira vse vesti o njegovem odstopu. Toda popoldne jo ce*ar svojo stališče popolnoma spremenil in naročil svojemu tajniku, da naj izjavi, da odstopu in zapušča siamski prestol z namenom, da se v Angliji popolnoma pometi zasebnemu življenju. Spor med njim in parlamentom in vlado pa je nastal zaradi čudno orientalske posobnosti. Siamski narodni običaji zapovedujejo, da morajo biti obsojenci na smrt obglavljeni. Ministrski pred sednik Pia llarol pa zahteva, da morajo hiti ustreljeni. Cesar ni maral odstopiti civilizacijske zgodovine naših prednikov. Sleherni ti priča o visoki stopnji njihove duševnosti, o umetniškem čutu, o čuvstvih, ki so izpričevala nji- hovo versko, domovinsko miselnost in tudi njihova lirična čuvstva, kakor ljubezen fanta do dekleta, moža do žene in družine do doma. Nad vse zanimiv in kakor roman je oddelek, v katerem je nazorno razstavljen razvoj, 11. pr. ognja na naših tleh, tako do pri prosi ih kuhinjskih posod, ognjišč in svetil za trske, pa skoraj do predzadnjih dni. Kakor pesmi so izdelane stare preslice in kolovrati, staro slovenske ornainentike na vseh mogočih predmetih. V tej bogati zbirki, ki ima okoli 15.000 predmetov, ne najdeš niti enega, v katerem se ne bi zrcalila naša narodna duša, vedno zmožna ustvarjanja in dojemanja lepote, vedno zmožna čuvstvenoslb, ljubezni in umevanja harmonije. Svet pozna po teh lastnostih Tirolsko in druge alpske dežele. Sedaj smo dobili v našem Narodnem muzeju zbirko, ki bo vse druge dežele v tem smislu spravila v senco. V zadnjem času je bilo izvršeno veliko kulturno dejanje, da smo rešili vse bistvene znake našega civilizacijskega, kulturnega in umetniškega razvoja ter da so sedaj varno spravljeni v Narodnem muzeju. Poudarjamo, da so izobraženi Cehi, ki so se pred vojno kot uradniki ali drugače mudili na našem ozemlju, že prej spoznali naše zgodovinsko kulturno bogastvo in je gola resnica, da so se odvažali na Češko celi vozovi našega kulturno-zgodoviiiskega blaga. Koliko so znanstveniki tujih narodov odpeljali, se moremo kvečjemu približno zavedati. merno žalost in lugo, ki je objela ves jugoslovanski narod zaradi smrti ljubljenega kralja. Svečenik Olimpije Popovič se je v svojem govoru najprvo spomnil zadnjega obiska blagopokojnega kralja v Novem Sadil. Nato pa je rekel: Smrt blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je bridka resnica, ki ustavlja naše misli, ki boli naše srce in ki jemlje vsaki naši besedi zinisel. Preveč smo slabi, da bi mogli na vse to odgovorili drugače, kakor 7, besedami, ki nam pričajo njegovo neizpodbitno smrt in ta hladni grob. Mnogi vladarji, kralji in božji maziljenci so umirali, vendar še nobena smrt ni užalostila vsega človeškega rodu in povzročila tolikšno bol in tugo, kakor smrt našega vladarja. Ves svet se je podvizal. da izrazi svoje globoko sožalje nad plemenito žrtvijo. Srbija je bila majhna dežela, toda zibelka velikih mož. Srbija je bila majhna država, toda dogodkov, ki 60 se v njej odigrali, nimajo podobnih nikjer. Naše matere iz Srbije in iz drugih naših pokrajin so žrtvovale svoje otroke od Kosovega do današnjega dne. Grobovi naših junakov in mučenikov širom vse naše zemlje so zgovoren dokaz za to. Od vseh teh žrtev pa je ta žrtev najtežja in največja. Te smrti ni mogočo pozabiti, ker je ni mogoče odkupiti z nobenim bogastvom sveta. Dražja je, to dobro vemo. od V6eii žrlev. ki so padle v borbah za svobodo. Globoko sožalje in težke solze so nam le majhna uteha. To žrtev bo mogoče odkupiti samo z ljubeznijo vsega naroda napram njegovim dejanjem in napram delu. ki ga nam je zapustil. To žrtev odtehta samo izpolnitev velikega in plemenitega ideala, ki ga je zapustil nesmrtni kralj vsem nam kot najvišji življenjski cilj. Zbrani v gostih vrstah okrog njegovega mladostnega sina. Nj. Vel. našega ljubljenega kralja Petra IL, vsi na svojih mestih lahko poveličamo svojega velikega pokojnika le s tem, da izpolnimo svoje dolžnosti napram državi in kralju in uresničimo njegovo sveto sporočilo. To bo obenem dokaz globoke ljubezni in hude žalosti, ki jo čutimo te dni spričo njegove tragične smrti. Le na ta način bomo izpolnili njegovo poslednjo željo: Cuvajle Jugoslavijo! Oprosti, veliki kralj, svojim Novosadčanom, ki so prišli, da motijo tvoj večni pokoj. Ta venec iz dehteče bosilije z naših plodnih travnikov in vrtov, spleten po naših materah in sestrah, naj ti dehti ob tvoji mučeniški glavi. Ta cvet si ti za svojega življenja imel najrajši. Oprosti, kralj-mučenik! Novosadčani se ti ne bodo nikoli izneverili. Slava in hvala naj ti bo za vse napore, za vse borbe in žrtve, ki si jih daroval za svojega življenja. Hvala ti tudi za ljubezen, ki si jo izkazoval Novosadčanom vedno in povsod. Hvala ti in slava! Nato so položili na grob viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja venec, ki so ga prinesli iz Novega Sada. Razen Novosadčanov je prispelo tudi odposlanstvo Beograjčanov, kakih 100 oseb, ki ga je vodil njen predsednik Aca Petrovič. Beograjčani so položili na grob kralja Aleksandra I. venec iz trnja s črnim trakom. Na eni strani je bil napis: Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — Udruženje Beograjčanov; na drugi strani pa je napis: Čuvajte Jugoslavijo! Kasneie sta prispeli udruženji železničarjev iz Užič in iz Šabca. Spremljale so ju množice priprostega ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Tudi prihodnje dni pričakujejo številna odposlanstva ljudstva iz vseh krajev. Maribor Kristusa Kralju Brez zunanjega sijaja, pa s tem večjo notranjo poglobljenostjo je proslavil danes Maribor praznik Kristusa Kralja. Z večernimi pobožnoetmi 60 je snoči začela priprava v vseh mariborskih svetiščih. V Alojzijevi cerkvi se je vršila pobožnost za izobraženstvo in dijaštvo. Danes zjutraj pa so množice oblegale v vseh cerkvah obhajilne mize, skoro vse verske in katoliške stanovske organizacije so imele skupno sv. obhajilo. V stolnici in mestni župnijski cerkvi se je vršila glavna slovesnost ob pol 10 dopoldne. Prevzvišeni vladika dr. Tomažič je imel slovesno pridigo. V njemu laslni prepričevalni besedi je vladika nazorno prikazal, kam vede človeštvo odvrnitev od Kristusa Kralja. Marsejska grozna tragedija, oboroževalno tekmovanje v pogin, krvave vstaje in preganjanja so posledice. Z besedami sv. očeta je pokazal« nujnost Kristusovega kraljestva na zemlji, ki edino zamore rešiti človeštvo na usodni poti v propast. — Po slavnostni pridigi se je vršila pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil g. knezoškof ob asistenci 6tolnega kapitlja. Sv. maši so prisostvovale mariborske katoliške organizacije s svojim članstvom in prapori. — Maribor se je danes z globoko pobožnostjo in dostojnostjo poklonil nebeškemu Kralju ter ga prosil, da zavlada v naših srcih, naših družinah in v vsem našem javnem življenju. Ljubljanska kronika Ljubljana, 28 oktobra. Reševalni avto je imel danes samo v enem primeru opravka s ponesrečencem, kar kaže, da je nedelja potekla brez razburjenja. Policija je aretirala zgolj nekaj beračev, pa tudi v bolnišnico z dežele ni bilo nobenih ponesrečencev. Na Dunajski cesti je danes popoldne neki kolesar podrl 18-letncgn mizarskega pomočnika, Alojzija Simončiča, stanujocerca na Resljcvi c. 27., ki se je, tam sprehajal. Si-mončič si je pri padcu zlomil nogo. Neki avto ga je prepeljal do stražnice, odkoder so poklicali reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Avtobusni promet je bil danes posebno živahen v smeri pi-oti pokopališču Sv. Križa. Kntalu bodo Vsi sveti iu Vseh vernih duš dan in je torej umevno, da ljudje že sedaj liile na pokopališče, da okrase grobove svojcev iu pomolijo na njih. Sleherni avtobus, ki je vozil do pokopališča, je bil tinbito poln. enako pa so v velikem številu vozila do pokopališča tudi druga prometna vozila. Novi grobovi V Vevčah pri Ljubljani je umrl g. Ivan Trpin, delovodja vevške tovarne v pokoju. (V včerajš-11 jem »Slovencu* jc bilo v osnirinici pomotoma natisnjeno Fran Trpin). Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 4 popoldne na farno pokopališče pri D. M. v Polju. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Drobne vesti Relgrail, 28. okt. in. Danes dopoldne so na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku posmrtne ostanke narodnega poslanca in zaslužnega narodnega borca v predvojni Bosni Vasilija Grdjiča, ki je bil zaradi svojega nacionalnega delovanja z nekaterimi svojimi tovariši po tedanjih oblastvih obsojen na smrt in pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Belgrad, 28. okt. m. Jutri zjutraj bo odpotovalo na Oplenac celokupno narodno predstavništvo ter bo položilo velik srebra venec na grob tragično umrlega kralja Aleksandra 1. Aleksadrija, 28. okt. b. Včeraj je egiptovski kralj imenoval za predsednika egiptovske vlade Zivar-pnšo. Praga, 28, okt. b. Tukajšnji listi poročajo po »United Press« iz Moskve, da je glasilo težke industrije »Za industrializacijo« jasno izpovedalo, da bo odslej sovjetska vlada nakupovala svoje industrijske potrebe predvsem v Franciji, mesio, kot dozdaj, na Poljskem, v Nemčiji in v Angliji. V Francijo je v ta namen že odpotovalo številno odposlanstvo. Pariz, 28. oktobra. AA. Havas poroča: Radikalno socialistično glasilo »Oeuvre« in socialistično glasilo »Populaire< poročata iz Nanlesa, da so tamkaj snoči govorili, da bo predsednik francoske vlade Doumergue zaradi znanih sklepov radikalno socialističnega kongresa odložil razpravo o ustavni izpremembi in da ne bo vztrajal pri takojšnjem sklicanju velike narodne skupščine. — »Oeuvre« pravi v tej zvezi, da bo Doumergue v soglasju z večino svojih ministrov odložil to razpravo in da bi se vršila šele po končani proračunski razpravi. »Populaire« pa smatra, da se bo razprava o reformi ustave vršila šele prihodnjr leto. Tako naokrog Učenjaki pravijo, da ni samo resnica dobra in koristna, ampak da pridejo tudi zmote in napake včasih za kakšno reč prav. Na korist napak jaz dolgo nisem verjel, na svoja stara leta sein pa le spoznal, da imajo gospodje učenjaki prav. To se je pa godilo tako: Nekje sem bral, da išče nekdo svojo izgubljeno moralo, brati bi bil pa moral »mareloc. Zmota res ni bila posebno huda, ker sta si marela in morala precej v 6orodu: če dežuje, razpneš nad seboj dežnik ali marelo, če si pa poln lumparij in umazanij, se pa ogrneš v moralo, kakor je pač bolje, ker je moral mnogo vrst, kakor je tudi dežnikov mnogo vrsl. Ker sem pa velik domoljub in rodoljub, sem pri premišljevanju o mareli in morali prišel na sijajno misel, da ne bi škodovalo, če bi človek začel preiskovati, če nimamo mi Slovenci tudi kakšne lastne narodne morale: če imamo narodno rdečo marelo. sc bo menda dala najti nekje tudi naša lastna narodna ali pa vsaj ljubljanska morala. Z vso vnemo, kakor jo lako važno in za narod koristno delo zasluži, sem so lotil iskanja pristne ljubljanske morale. Najprej sem oblezel vso ljubljanske kavarne, pa so mi na moje vprašanje, čc imajo kaj morale, povsod odgovorili, da dobim pač lahko črno kavo, belo kavo ali pa kakšno žganje, o kakšni morali pa da nič ne vedo, ker je še nikdar ni nihče zahteval. Moj trud po kavarnah je bil torej zastonj; videl sem pač vsakovrstne ljudi, tudi ženske, ampak o morali ni bilo n« duha ne sluha. No, sem 6e potolažil, pojdem pa še po fostilnah pogledat. Lazil sem od pol litra do pol itra ves božji dan okrog in še pozno v noč. pa tudi nisem nič opravil, pač pa bi me bila dala neka gostilničarka kmalu zapreti, češ, da jo sumim, da zahaja v njene poštene prostore in med njene poštene goste kakšna deklina sumljivega značaja: poštene ženske so Mice in Irance, lie pa Morale. Počasi sein si nato ogledal še vse trgovske izložbe in razložbe, kjer so imeli vse na svetu, samo morale ni bilo nikjer in njene cene seveda tudi ne. V svoji zadregi že res nisem vedel, kaj naj začnem in kako, da dovršim tako veliko in za narod tako koristno delo, ko se spomnim, da je za takšne reči najboLje, če se skliče kongres. Kjer je kongres, tjekaj pride dosti ljudi, ki so vsi ene misli, enega duha iti enega srca in polni idej. Tako je vsaj pri nas bila vedno navada. Zalo sem tudi jaz stopil v bližnjo trafiko po polo papirja in po kolek; tia polo sem napisal vabilo na kongres za proučavanje pristne ljubljanske morale, vabilo je pa prodajalka nalepila na steklena vrata. Zanimanje za kongres je bilo ogromno in določenega dne se nas je zbralo v pivnici »pri soda-vicir kar pet možakarjev, vsi enega duha, enega srca in ene misli, ki pa ni bila posebno dobra: pili smo namreč V6i sodavico namesto poštenega vina. Za mene je bilo to že važno odkritje: piti ali pa celo prodajati čieto naravno vino, ne spada v ljubljansko moralo. Začetek je bil torej narejen. Nato smo pa začeli razpravljali o tem. kaj je morala prav za prav. Učen profesor je trdil, da je to zbirka raznih navad in običajev, neka gospa je rekla, da spada v moralo, da se ženske poroče in tako je beseda dajala besedo, dokler so nismo pogodili, da o tem sploh ni vredno razpravljati, ker nam gre samo za ljubljansko moralo, ne pa za splošno: kaj nn« pa brigajo Turki? Ti naj žive po svoje, mi pa po svoje! Polom smo pa začeli ugotavljati, kako živi v LJubljani stari in mladi moški in ženski svet. Prva je govorila — seveda — neka ženska, ki je pripovedovala na dolgo in široko, da se ljubljanski moški svet, kolikor je oženjenega, za žene vse premalo briga; to se pravi, briga se za žene že, ampak za svoje ne posebno. Svoj denar nosijo ljubljanski možakarji mnogo rajši v pivnice, žene in otroci hodijo pa okrog kar goli, zlasti žene; možakarji se debele od preobiine jedače in pijače, njihove žene so pa suhe, cja stoje na najožjem cestnem hodniku lahko par po tri ali štiri skupaj, če si hočejo povedati kaj strogo zaupnega ali uradno-tajnega. »Me smo res reve,« je gospa končala 6voje pripovedovanje, »ker možje ne poznajo nobene prave morale več.« »Kakšne prave morale da mi ne poznamo?« — se je oglasil dolgobrk možak, »kaj ni to naša morala, naša ljubljanska morala? Kje pa je to zapisano, da moramo mi Ljubljančani vse do zadnjega vinarja izdati samo za žene in za njihove kaprice? To vendar ne gre! Nekdaj je mogoče tako b lo, sedaj je pa drugače in prav je tako! Zakaj pa naj moj fant dela in gara noč in dan in naj si nič ne privošči? Mar zato, da ee bo lažje prej oženil? Zakaj pa ne bi tudi dekleta začela delati in zaslužiti, pa ne samo zase, ampak tudi za svoje izvoljence? Naj le še ženske enkrat poskusijo, kaj se pravi skrbeti za dval Navada, da dekleta dajejo fantom za pijačo, za kavarno ali za kino in da jim kupujejo nove kravate in tople zimske suknje, la lepa navada naj kar ostane. In če je ženska sitna in če hoče imeli študiranega moža, naj ga kar da študirat, čeprav sama zraven stradal To mora bili tako in taka morala je .. .< »... hujša kakor živinska,« je zakr:čala neka ženska, vsa rdeča od jeze. »Seveda, to bi dedcem dišalo: me naj garamo, oni naj pa uživajo in lenarijo! Ali so laki možje kaj vredni, ki snmi še za cigarete ne zaslužijo? Moj Bog, kje pa smo...?« »... v Ljubljani,« je odgovoril burkež, »v Ljubljani smo, gospa. Saj jaz nočem reči, da je vse tako prav tudi za drugod, kakor je v Ljubljani, ampak reči hočem le, da je v Ljubljani tako in mi proučujemo svoje ljubljanske šege 111 navade. Ali mogoče to 111 prav, če ljubljanski kavalir lepo zapravlja, dokler ima deklina kaj pod palcem, poleni si pa poišče nov vir dohodkov? Kaj pa naj počne z beračijo? Kako pa naj kavalirji posedajo po kavarnah in 6 čim naj zahajajo v kino, če ne bodo ženske služile zanje denarja? Kavarne in »kinetk morajo vendar biti polni, že zaradi davka. Če pa kakšna deklina od lakote zboli, ker je njen kavam' preveč ješč, ali pa še premalo zasluži, zakaj pa ne gre v bolniško blagajno? Ali naj pa več zasluži, kakor pač ve in zna! O, koliko je pridnih dam v Ljubljani, ki delajo dan in noč, samo da lahko kakšnega »brezposelnega« prežive in da lahko stopijo enkrat ž njim vsaj v kino, če že ne pred oltar! Tako je in tako mora biti; če ne bi ženske bile tako pridne in če ne bi zaslužile, kje pa naj bi gospodarji ljubljanskega mesta jemali denar za druge ženske? Če tega ne bi bilo, bi bila »brezposelnost« pri nas, zlasti med mladino, neznosna; tako pa vendar vse živi, eni boljše, drugi slabše ker imamo še vedno nekaj morale.« Tako in podobno so govorili možje in žene na kongresu, jaz sem si pa vse to lepo zapisal, da bom imel trdno podlago za 6voje nadaljnje študije. Pripomnim naj le še to, da je bilo tisto, kar so govorili še »podobnega«, precej bolj zanimivo, kakor to, kar sem povedal, toda vsega ne morem 111 tudi nočem takoj izblebetati; povem naj le to, da bo moja knjiga o naši pristni ljubljanski morali prav debela in silno zanimiva in nadvse koristna za naš mili narod, da bodo še pozni rodovi vedeli, kakšna jo bila in morala biti ntorala njihovih slavnih prednikov in prednic. Od Soče če« Žilo Kraji, Ri ne smemo pozabiti, da so slovenski Na Slovaškem in Podkarpatskem Vtisi s potovanja po češkoslovaški republiki Trnovo pri Ilirski Bistrici t samostanom sester de Notre dame Koroško hočejo ponemčUi Slep bi moral biti, kdor bi ne uvidel, da de-fajo na Koroškem s polno paro na to. da bi to lepo deželo popolnoma ponemčili. Šola stoji popolnoma v službi germanizacije. Obe slovenski narodni šoli, tako ona v št. Jakobu v Božu kakor tudi ona v št. Rupertu pri Velikovcu, sta zaprti. Mesto tega so postavili v Podrožčici nad Št. Jakobom trira/redno nemško šolo in poleg njo še nemško cerkev, za katero so tudi med Slovenci prid-no zbirali darove. Tako so v tej trdo slovenski župniji št. Jakobu v Rožu s pomočjo priseljenih nemških železničarjev na- pravili prav ob vznožju Karavank nemško kolonijo oz. nemški jezikovni otočič. V Št. Rupertu pri Velikovcu niso zgradili nove nemške šole, ker jc v Velikovcu zadosti nemških Sol. V te nemške šole v Velikovcu mora hoditi vsa slovenska deca iz slovenske velikov-ške okolice. Nemška osnovna šola v Velikovcu skrbi, da se ta deca temeljito ponemči. V glavno šolo v Velikovcu. tako imenujejo zdaj prejšnje meščanske šole, pa pohaja nc le mnogo loh oDUiicUlit Ali niso gorastasne razmere? Lepo mesto ob Donavi Bratislava, center slovaškega življenja. Pestra in bogata v preteklosti, pestra in bogata v sedanjosti. Bratislava je že od 1. stoletja po Kr. stnlno naseljena, saj je ugodna lega ob nabrežju mogočne Donave in ob vznožju Malih Karpatov sainoposebl vdihnila Rimljanom misel, ustvarili tukaj mostišče vojaškega taborišča Carnuntuni. Izmenično so tod hrumeli Gotje, Huni, Obri in Slovani. Blesteča tradicija kronskega mesta se je pričela že lela 1563, ko se je nadvojvoda Maksimilijan dal kronati. Do leta 1830 je bilo v bratislavski katedrali kronanih enajst kraljev in osem krnljic iz habsburške vladarske hiše. V času od 1563 do 1848 je bila Bratislava dejansko glavno mesto madjarske kraljevine. Ta zgodovina jn mestu vtisnila svoj neizbrisen pečat. V tem kronskem mestu se naseljuje plemstvo in preplavlja trgovsko in javno življenje madjarski element. Iz le dobe izhajajo vse tiste golične, renesančne, baročne, rokokoiske in klasicistične znamenitosti, ki jih je tukaj v izobilju. Šele v 19. stoletju se more uveljavit, slovaški živelj ter pričenjajo ob narodnostni probuji delovati znameniti češki in slovaški rodoljubi, potem ko so bili že v 17. stoletju z razvojem slovaške književnosti podani idejno literarni temelji takšnemu delovanju. Pestra in bogata v sedanjosti, živ-žav po mestu. Vse to prinaša živahno industrijsko in trgovsko življenje. Ze leta 1818 je od tukaj znpeljal prvi parobrod po širni Donavi, od leta 1820 pa je pričel redni pnrobrodni promet. !" primeren podvig pa je doživelo to trgovinsko in prometno življenje po 31. decembru 1018, kr je Češkoslovaška vojska zasc lla Bratislavo, ki je posla,.i g1 ivno mesto Slovaške. Ziv-žav ob Donavi: saj leži Bratislava ob 11- Krči se nam srce, če premišljujemo, k'' o propada naš jezik in naša narodnost na Kor škem. Živo čutimo, da so koroški Slovenci unemčevanju našega ljudstva na Koroškem! Podkarpatski Babilon Potein je sledila Truava, »slovanski Rim-, z neštetimi cerkvami. Dejansko duhovno središče Slovaške, kjer ima svoj sedež Društvo sv. Vojteha (naša Mohorjeva družba), ki štejo 90 000 članov. Nato Nttrn s starodavno Pribinovo cerkvijo! In je šla potem pot od Leopoldova v Košice, središčo vzhodno Slovaške, in Užhorod, središče Podkarpat- — Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporabe naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo Zdravniški strokovni spisi navajajo. da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje marveč tudi učinkuje kot soecifično protisredstvo. » Novice z Goriškega Vojaško pokopališče Sredi polja (Redi-puglia) pri Tržiču so 21. t. m. obiskali fašisti iz Bologne. Bili so slovesno sprejeti. Po službi božji so Bolonj.ani obiskali Trst. Obiskali so tudi Podgoro in Gorico. Pri tej priliki je odv. T)e Cinque slavil junaštvo brigad Caealo, Piva in Cuneo, ki so se borile na »vrhu smrti« nad Podporo. Nova planinska koča v Moženei. Italijansko planinsko društvo »Soeieta Alpina della Giulie« je v zadnjih lotih postavilo več planinskih koč v spomin na prostovoljce, ki so padli za Italijo v svetovni vojski. Prav rucciu Suppanu (Zupanu), kateri je padel sedaj je na Bovškem dograjena nova planinska koča, ki se bo imenovala na čast Fer-10. avgusta 1916 na Krasu. Koča stoji pod Rombononi. Od predilske ceste vodi do nje čez potok Koritnico zložna gorska pnt. Koča je kake 3 kilometre proti jugu od Spodnjega Loga. — Te planinske koče so važno italijanske nacionalne postojanke sredi slovenskega ozemlja. Italijansko sodišče za zaščito države v Rimu bo sodilo — tako poroča Corriere della Sera — 6. novembra tri Italijane: Siona Se; gre, Leona Ginburga in Marija Levija. ki so pripadali prepovedanemu ant i fašističnemu društvu »Giuslizia e liberta« (Pravica in svoboda). Dne 11. marca t. 1. se je iz Švice pri Luganu pripeljal avto, ki gn je šofiral Segre, ž njim se .io vozil Levi. Ko so avto^ mobil na meji temeljito preiskali, so državni organi našli v njem polno protifašističnih letakov, tiskanih v Parizu. Ko je Levi to vidol, je bliskovito planil proti jezeru in pla-va.ie prišel v Švico. Segreja pa so zaprli. Preskava je potem dognala, da .ie v Turinu skupina protifašističnih izobražencev, katere vodi dr. Leone Giusburg. Pergve in Giusburg bosta sedaj sojena, Levi pa je na varnem. Novi fašisti. »II Popolo di Trieste« pri-občuje seznam na novo pripuščenih članov fašistične stranke. Tržaški seznam obsega kakih 300 imen, izmed katerih omenjamo nekatere: Abrami (Abram), Bisinehi (Bizjak), Brattina. Bassa, Bndan, Brecelli, Battieh, Boieo, Braida. Baiz, Brajavez, Braicovich, Coni ar, Crastich, Cruslzio (Krušič), Cris-mnne.ieh, Cigoi, Codrig, Debeuz, Dragovina itd. V Postojni je n. pr. sprejet med fašiste Vidmar Giovanni; v Košani pa tile: Ma-leekar Matija, Maslo Anton, Gustinčič Giovanni, Masi Giov., Skerianz Ant., Rupie Giov„ Suša (Suša), Sprohar, Vatovez, Mahne, Volk. — V Štjnku so: Hlača, Počkar, Lipa-nje. In tako dalje. Zaradi tihotapstva sta bila obso'ena vsak na 685.70 lir pogo.ino 32 letni Jakob Trmrar in 19 letna Ceeilijn Zaje iz Cerknn. Obtožena sta bila, da sta tihotapila moko, kavo in tobak. Zaradi fingiranega ropa eno leto. Dne 29. septembra je Marija Sle.jko iz Potoe pri Cerničah karabinijerjem naznanila, da sta Slovakinja v narodni noši ni ji Regensburg—Galatz, 2230 km dolgi rečni progi. Z lepim razvojem Komenskega univerze, številnih muzejev in drugih kulturnih ustanov je zaživelo tudi narodnostno kulturno življenje. Silno veliko žrtvuje za kulturne stvari bratislavska mestna občina, kar je prvenstvena zasluga znanega kulturnega delavca dr. Ovidijn Fausta, ki je poskrbel tudi za ureditev raznih dragocenih arhivalij, ki pa ima tudi veliko smisla za podpiranje naše slovenske umetnosti. 0 tem ve mnogo povedati naš odlični slovenski umetnik in slikar Ivan Žnbota, po rodu Prlek, ki se je tukaj že pred vojno naselil in 6e čisto udomačil. Tukaj snuje in deluje, pravi, da na Slovenijo mnogo misli, da ga pa ne vleče iz Bratislave nikamor. Kamorkoli sem stopil v središču mesta, sem slišal pretežno madjarski in nemški. Prijatelj 2a-bota me je potolažil: v predmestjih je drugnče. Trgovina je večinoma v rokah Madjnrov in Nemcev in pomisliti je trebn, da jo Bratislava medna- Slovak z (ludo rodno mesto. Za vsakogar, ki prihaja v Bratislavo in na Slovaško, je važno vedeti, da šteje Slovaška 3,332.631 prebivalcev, od tega je 636.000, to je 21.5% Madjarov, in da šteje sedem dislriklov ob Donavi 255.000 Madjarov napram 10000 Slovakom. Narodnostno dinamični proces je bil lukaj obraten kakor na Češkem in Moravskem. Tamkaj je češki živelj zmagoslavno prodiral proti nemškim postojankam, dočim so se Slovaki pred madjarakim navalom umikali. Kdor ni o takšnih stvareh poučen, bo po nepotrebnem dobil o Slovaški in Slovakih napačno mišljenje. Saj so bile do leta 1018 na tem ozemlju izključno madjarske šole, iz katerih je izšla tudi današnja nacionalno zavedna slovaška inteligenca. Danes pa predstavljajo slovaške šole močne narodnostne postojanke, iz katerih prihaja nov duh in nov rod. Pred tem so bo madjarščlna morala umakniti. jo na poti med Rihombergom in Štanjelom napadla dva neznana oborožena moška in jn oropala. Karnbini.ieri pa so dognali, da si jc ženska napad Izmislila,, vsled česar je dobila 23. oktobra, v Gorici eno loto zaoora. ske Rusije. Od Leopoldova do Ružemberoka sva se vozila skupaj s prelntom Andrejem Hlinko, ki sem ca bil prejšnji dan spoznal in se z njim seznanil v Trna vi. 0 vsem mogočem sva se razgovarjala, o šlovnkih in Slovencih, stanovski državi, slovaških cerkvenih razmerah itd. Spotoma ml je kazal in razlagal veličastne lepole kurpatskega sveta in Visoke Tatre v ozadju. Izraz obraza je prešel v prisrčen smeh in dobrodušno razpoloženje, ako je na tratah ob progi opazil mladež, ki je brcala žogo. »Eška!f, je vzklikni zaporedoma, se smejal in kazal na brcajofo mladež. (Kška =_ po S. K. — športni klub.) »Ali imnte to tudi v Sloveniji?« je vmes spraševal in nadaljeval potem razgovor o drugem. V Ružomberoku sva se poslovila ter me je povabil, naj ee pri vrnitvi iz Podkarpatske Rusije gotovo oglasim pri njem. V rani uri smo prispeli v Užhorod, glavno mesto Podkarpatske Rusije. Uboga Podkarpatska Rusija! Dolga stoletja je ta slovanski podkarpatski nnrod živel in trpel v robstvu v tem karpalskeni svetu. V plodni madjarski ravnini so trpeli Rusina (Ukrajinca, Velikorusn) kvečjemu kot sezonskega delavca, ki se je pozimi vračal v gore. Tako je tn borni nnrod živel, obdan ml divje gorske prlrode, preganjan od madjarskih orožnikov in stiskan od židovskih krčmarjev. Po členu 10. sentžermenske mirovne pogodbe jo ta svet mod 20" in 15' ler 24° in 34' vzhodno od Greenwicha pripadel češkoslovaški republiki kol avtonomen del s široko samoupravo. In Užhorod, ki so gn Madjari n« vso moč zapostavljali, je poslal podknrpntsko središče. 28000 prehivaleov šteje z babilonsko pomešanim prebivalstvom. Sedem narodnosti, nič manj ^ero izpovedi, med katerimi so najmočnejši grkokatoliki, kalejdoskop najrazličnejših konlraslov. Poleg naj-elegantnejšega gospoda razcapan cigan in zanemarjen poljski Žid, poleg postavnega ogrskega ši-rokorogategn vola najmodernejši avtomobil. Ob pravih stanovanjskih podrtijah velikomeslnn četrt ■vGalgac. Na trgovinah po tri, štiri, pet napisov. Hebrejskega najdeš skoraj nn vsaki trgovini. 05% trgovine je šc danes v židovskih in madjnrskih rokah. Kakšen narod je prav za prnv tn podkarpat ski? Politiki so napravili iz tega politično vprašanje. Agrarci in narodni socialisti praviio, da so to Velikorusi, lldovci in socialni demokrati pa. dn so Ukrajinci. Sredi te razprtije pozabljajo ljudje na to, kako bi trgovino izvili Iz rok tujemu življti. Tukaj imajo cigani relo svojo šolo in svojo posebno mestno četrt s svojim županom, ki vrši obenem po sle mestnega cestnega pometača. Je baje siln hud diktator, ki odloča knr nn licu mesta s fizično silo in s fizičnim obračunavanjem. Užhorod ima še obilo drugih zanimivosti. Znamenje mesta je vinski hram. Na lako zvnni Globoki cesti imaš zaporedoma mnoštvo gostiln in vinskih kleti. Češki uradniki dajejo prednost pivu, okoličani pa palenk: (vodki, žganju). V Pragi hodijo k Fleku in sv. To-ma/.u ter pospravljajo pTidno »Talijane« in 'Poljake«. v Brnu k Rotterju in drugam, v Bratislavi zahajajo »pod vier.hou' (naš vinotoč). V Uihorodu imaš od vsega tega nekaj pestrosti, ki se razliva po tem čudovitem babilonskem mestu, ima potem svoje poudarke pisanosti slogov. Poleg grškokato-liške katedrale, rimskokatoliške, sinagoge, pravoslavne cerkve, luteranska, kalvinskn cerkev itd. Poljski Karpati v ozadju osvežujejo spomin na čas, ko so ob znanem vpadu ruske armade v podkar-pntsko ozemlje v neposredni bližini Užhoroda nemo zijale cevi ruskih topov. Tudi danes je ta 6vet ogrožen. Todn vse intrige za neko skupnost ogrsko-poljskih meja ne bodo uspele. Narod, ki so gn Mndjarl zapostavljali in uničevali, ne mara o njih ničesar vedeti in je zadovoljen s stanjem, ki mu ga je prinesla Češkoslovaška republika. —c. II .......... IIH IIIIMaM«—M———■ V Bologni se je pred tamkajšnjim policijskim sodiščem pripetil tale primer. Vršila se je razprava, na katero pa ni prišel odvetnik, ki ga je sodišče določilo. Zato je sodnik vprašaj, če bi kdo od navzočnega občinstva prevzel zagovor. Obtoženec, ki se je imel zagovarjati zaradi neznatnega policijskega prestojika, se temu ni protivll. Javil se je inlad, elegantno oblečen gospod, ki je imel tako sijajen govor, da mu je občinstvo hrupno ploskalo. Celo sodnik sam je bil zadivljen nad njegovim govorom, tako, da je vprašal, ali ni morda odvetnik. >Seveda,« je odvrnil elegantni gospod. >BiI sem eolo državni tožilec, predsednik sodišča in — minister.« V sodni dvorani jo zavladala tišina, ki so jo motili sauio pritajeni vzkliki začudenja. Govornik jo nadaljeval: »Toda jaz sem bil tudi že sojen zaradi umora in veleizdaje; bil sem pa tudi že rabelj.« Začudenje dvorane se je pretvorilo v grozo. Sodnika je vrglo s stola. »Jaz sem namreč igralec Luigi Pi6toresi,< je zaključil govornik. »O tem se lahko drevi sami prepričate v gledališču.« Obtoženec je bil obsojen na najmanjšo kazen treh lir, ki mu jih je plačal njegov zagovornik Zvečer pa je bilo gledališče nabito polno. ★ Program. On: »Kaj boš pa delala nocoj?« Ona: »Po večerji bom nekaj časa brala, nato poslušala radio — in tnko dalje.« On: »Kor si že pri tem ,in tako daljo', te prosim, nikar ne pozabi, da mi pri srajci manjkajo trije gumbi.c /VežžeJ/sJgi šport v Čuvali bomo Jugoslavijo Zaobljuba ljubljanskih nogometašev pred 2500 gledalci - Domači derby med Ilirijo in Primorjem Ljubljana, 28. oktobra. Spominska proslava na našega velikega vladarja, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je privabila okrog 2500 gledalcev na igrišče ASK Primorja, kjer so se ob 14.30 zbrali nogometaši vseh 13 ljubljanskih klubov k zaobljubi. V to svrho je bila tribuna krasno dekorirana z državnimi in žalnimi zastavami, nad vhodom v oblačilnice pa je stal doprsni kip blagopokojnega vladarja, delo akademskega kiparja gosp. Pirnata. Točno ob 14.30 so se zbrali nogometaši ljubljanskih klubov, 13 po številu, pred tribuno, s sodniškim zborom in upravnim odborom ljubljanske nogometne zveze na čelu. Na levem krilu je stala upra- va LNP., nato je sledil ^ ^.JEjft' zabil prvi gol in postavil stanje 1:0 z,, črno-bele. Hermes ^td^iNa^V^i tribune se pojavi predsedriHt Po. tedaj je bilo Primorje v absolutni premoči, ljubljanske nogometne podzveze g. dr. Kosti, ki je ■mel naslednji spominski govor: Športniki Ljubljane, spoštovano občinstvo! V teh trenutkih je zbrana na zelenih igriščih in očrtanih livadah po širni naši državi, od Jesenic do Gjevgjelije, od Splita do Caribroda, velika armada jugoslovanskih nogometašev in športnih delavcev. Nad dvajset tisoč mladih src in čistih duš! Več desettisočev mladih pripadnikov današnjega zbora se globoko klanja večnemu spominu svoie ga viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. v 24. minuti po Pepčku izenačilo in postavilo sta-Naš ljubljeni vladar in veliki pokrovitelj naše nje 3:3, ki se do konca ne spremeni. manifestacije, ampak je šlo prav zares, kakor v prvenstvenih tekmah. Sta si stala nasproti pač Ilirija in Primorje, ki izrabita prav vsako priliko, da obvarujeta svoj renome. In vsaka tekma med omenjenima nasprotnikoma bo vedno napeta, ostra, pa najsi je še tako prijateljskega značaja. In tako je bilo tudi danes; napetih momentov ni manjkalo in tudi lepih akcij smo precej videli na obeh straneh. Prvih sedem minut so zaigrali črno-beli tako lepo in tako fino, kakor že dolgo ne. Izgledalo je, da bo danes najbolj razvajeni gledalec nogometnih tekem prišel na svoj račun. Toda njihove lepe kombinacije in fine akcije so trajale prav inalo časa. In v tem času, t. j. v 4. minuti je Makovec Toda situacija se obrne, Ilirija se znajde in nudi Primorju ne samo trd odpor, temveč ga še stisne. Posledica tega je izenačenje po Pikiču v 16. minuti. V 18. minuti postavi Pikič s krasnim strelom 2:1 za helo-zelene, v 29. minuti pa zopet on strelja in prvi polčas konča 3:1 za belo-zelene. V drugem polčasu začnejo zopet Ilirijani s polno paro, toda črno-beli se počasi zopet znajdejo. V 5. minuti strelja Jež in stanje se spremeni na 3:2. Primorje se začne uveljavljati s smiselnejšo igro, vendar se opaža obojestranska popustljivost, ki postaja pri belo-zelenih večja. Zato je Primorje ljublje— ------ - .. vrhovne športne organizacij, naše Jugoslovanske nogometne zveze ie v francoskem mestu Marseju mučeniško daroval svoje dragoceno življenje na oltar naše domovine in na oltar svetovnega miru med narodi , . . , Tovariši! Izgubili smo kralja-vojaka m |unaka, ki je slavil zmage svojega orožja pri Kumanovem, na Bregalnici, pri Ceru in na Kajmakčalanu, ki je pretrpel s svojimi junaki mučeniško pot skozi Albanijo. Izgubili smo kralja Zedinitelja, ki je otvobodil in združil Slovence, Srbe in Hrvate v veliki Jugoslaviji. Izgubili smo kralja-očeta, ki je bil med nami največji ne samo radi svojega kraljevskega položaja, temveč tudi po svoji avtoriteti, odgovornosti in samozatajevanem žrtvovanju za nas vse. Izgubili smo kraija-državnika, ki je bil največji sodobni tvorec sporazuma in miru na slovanskem jugu, na Balkanu in v Evropi. Tak je bil naš veliki pokrovitelj! Nihče ne more danes pretehtati skrite, tihe boli, ki grize srca jugoslovanske športne mladine! Da, baš žalost jugoslovanskih športnikov je brezmejna. Mi športniki smo z zanosom vedno in često sprejemali izraze priznanj in simpatij od velikega vladarja. Z njegovim visokim pokroviteljstvom je bila od početka počaščena naša vrhovna nogometna organizacija. Veliki naš pokrovitelj je pogosto iskal prilike za direktni stik z našimi športniki. Daroval je več dragocenih zlatih pokalov za poglobitev viteškega tekmovanja medmestnih, podzveznih in meddržavnih reprezentanc. Z nami se je veselil zmag na zelenem polju, z nami je delil razočaranja, kadar smo doživeli tudi kak neuspeh. Naše veselje, njegovo veselje! Naša žalost, njegova žalost! Mnogi izmed vas se še dobro spominjate one nedelje pred osmimi leti na starem igrišču Ilirije. Bila je finalna tekma med Belgradom in Zagrebom za kraljevi pokal. Veliki pokrovitelj in darovalec je bil osebno prisoten in lastnoročno je izročil svoj pokal zmagovalnemu zagrebškemu moštvu. Ta športni dogodek ostane največji za našo ožjo domovino. Tovariši športniki! Samo urejena in močna država nudi narodu mirno življenje. Le v takem narodovem izživljanju najde športni pokret kre- O moštvih tole: Enim kot drugim se pozna pavziranje. Ako bi Primorje ves čas tako igralo, kakor prvih 7 minut, bi bila današnja tekma sploh najboljša, kar jih je igralo. Primorje je popustilo, močno popustilo in dostikrat ni doseglo višine povprečnega kluba. Najslabši mož je bil Starec. Na njegov račun gresta dva gola Ožia obramba ni bila povsem sigurna, vendar je Bertoncelj nadkrilieval svojega partnerja. Tudi krilska vrsta se je večkrat lovila, z Zavrlom v sredini je dobra pridobitev za moštvo. Napad je ugajal samo v začetku prvega in proti koncu drugega polčasa. Z Makovčevo ble-zuro je precej izgubil. Leva stran je bila boljša od desne. V ilirijanskem moštvu se je najbolj odlikoval Pikič, ki je bil sploh najboljši mož na polju. Dobro je branil vratar Malič. Tudi tu nista bila branilca dovolj sigurna, a sta se zlasti v gnječah pred golom uveljavljala. V krilski vrsti je šepala desna stran, kajti nasprotno levo krilo je le malokdaj zadržala. V napadu se je poleg že omenjenega Pi-kiča dobro držal Slapar in tudi Ice je z današnjo igro pokazala, da je njegovo mesto v prvem moštvu. Slaba je bila leva stran in se zlasti krilu vedno bolj pozna, da je za zasluženi pokoj. Tekmo je sodil g. Jordan, ki je napravil nekaj napak, ki pa niso bistveno vplivale niti na potek, niti na rezultat tekme. Prisega mariborskih nogometašev Maribor, 28. oktobra. Danes so se zbrali na igrišču SSK Maribor nogometni funkcionarji, sodniki in igralci ter športniki tukajšnjih klubov, da prisežejo zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Podpredsednik okrožnega odbora LNP g. ravnatelj Ošlak je slavil spomin hlngopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, tmkar so navzoči športniki prisegli po predpisani formuli. Sledila je nogometna tekma med SSK Mariborom In SK Železničarjem. Moštvo je nastopilo v običajnih postavah z žalnimi trakovi na dresih. Igra ie bila zanimiva. V prvem polčasu je igral Maribor precej dobro in dosegel dva gola. V drugem polčasu pa se je slika temeljito spremenila. Železničarji so stalno oblegali nasprotnikova vrata ter so beločrni (v belordečih dresih) le redko prešli po'ovieo igrišča. Dosegli so sicer še en gol iz daljine 17 metrov, dočim so Železničarji v lepih potezah zabili štiri gole. Zadnja dva je zabil Pavlin in sta bila ta dva gola izvršena v prav klasičnem stilu. Tekma, ki se je v glavnem igrala fair, je bila slabo obiskana. Dogodil se ,;e tudi neljub Incident, da .ie moral sodnik g. Vesnauer odstraniti z igrišča voditelj=kegn funkcionarja okro/oega odbora, ki je bil celo službujoči odbornik. Vsekakor hi se morali funkcionarji kot reprezentanti športa tudi na igrišču v kočljivih položajih znati obvladati že v interesu športne discipline, ki se zahteva od igralcev. Prisepa v Zagrebu in Belpradu Zagreb, 28. oktobra, b. Dane« popoldne so zagrebški nogometaši na igrišču Concordie svečano prisegli Nj. Vel. kralju Petru II. Ob 2 popoldne so se zbrali na igrišču Concordie vsi športni klubi in okoli 3000 ljudi. Na čelu klubov so bili njihovi Odborniki, v častni loži pa je bil minister za telesno vzgojo dr. Angjelinovič in zastopnik bana dr. Hadži. Ob pol 3 je bil prenos govora predsednika JNZ g. Filipoviča iz Belgrada. Nato so položili prisego. Po prisegi pa je bila nogometna tekma med Concordio in Ilaškom. ki je končala z rezultatom 3:1 (2:0) za Concordio. Belgrad, 28. oktobra, m. Danes popoldne so se zbrali na igrišču športnega kluba Jugoslavije vsi funkcionarji Jugoslovansite nogometne zveze, nadalje belgrajske nogometne podzveze ter odborniki moštev vseh tukajšnjih nogometnih klubov. Po govoru predsednika JNZ g. Filipov ča. v katerem je veličal delo tragično umrlega kralia Aleksandra, so vsi navzoči prisegli zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Po prisegi vseh športnikov se je na istem igrišču odigrala prijateljska tekma med BSK in Jugoslavijo, ki je končala z rezultatom 2:2 (1:0). Giljotina prodana na dražbi Občni zbor ljublianshe plavalne podzveze pak razmah. Zedinitelj našega naroda in ustano- cj. nfl najvišjem meetu. .T,,rfr»ctannkmn, vladar ie OOlOZll t_ -___' ___ Ljubljana. 28. oktobra. Danes dopoldne je polagala ljubljanska plavalna podzveza obračun svojega enoletnega delovanja v poslednji poslovni dobi. V posebnih prostorih kavarne Emone so se zbrali zastopniki klubov ter upravni odbor, ki so pregledali delo preteklega leta ter napravili sklepe za bodočnost. Sodniška plavalna sekcija Ob 9 ee je zbrala k svojemu zasedanju sodniška sekcija. Predsednik g. Kramaršič otvori občni zbor ter konstatira sklepčnost. Najpreje se spominja tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, kateremu se navzočni poklonijo s trikratnim »Slava!« Obenem ee sklene, da se pošlje na zbor sodnikov v Zagreb dopis, da le-ta tolmači najgloblje sožalje ljubljanske 6ek- vitelj velike Jugoslavije, pokojni vladar je položil temelje, da se razvija tudi naš športni pokret pod solncem svobode. Tovariši športniki! Globoko se poklonimo spominu mrtvega pokrovitelja in mu izkažimo svojo viteško športno čast. Pozivam vas, da za-kličete z menoj: Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju trikratna Slava! Športniki tovariši! Z zadnjim dihom nam je nepozabni pokrovitelj izrekel svojo oporoko: Čuvajte mi Jugoslavijo! Spomnimo se tudi pomembnih besed, ki jih je nam športnikom izrekel vladar pred osmimi leti na ljubljanskih tleh: »V viteški borbi se borite za blagor in napredek domovine, v korist velike Jugoslavije!« V teh posvetilih si nam, veliki naš pokrovitelj, pokazal, kako naj športna mladina dela in živi za narod in državo. V desettisočih mladih srcih v tem trenutku zbrane športne omladine odmeva lamo ena volja, samo en sklep: Čuvati hočemo Jugoslavijo! To hočemo, to moramo, to bomo! Čuvajmo Jugoslavijo! To bodi naša obljuba, prisega. Čuvajmo Jugoslavijo! To bodi vsebina našega viteštva, hvaležnost do največjega viteza našega rodu. Čuvajmo Jugoslavijol To bodi izpoved naše »vestobe nasledniku njenega ustanovitelja, našemu mlademu kralju, Nj. Vel. Petru 11. Izpolnitev te svete oporoke bodi naša prva dolžnost! V to zastavimo svojo viteško, športno besedo. Blagopokojnemu viteškemu kralju so nogometaši zaklicali trikrat »Slava!« — nato pa so položili v roke g. dr. Kostla zaobljubo, ki je napravila na vse navzoče mogočen vtis. Po tem delu proslave se je vršil drugi del in sicer nogometna tekma med domačima rivaloma Ilirijo in Primorjem; dobiček današnje prireditve gre v fond viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. n J RITA : PRIMORJE 3:3 (3:1) Moštvi se predstavita sodniku g. Jordanu v naslednjih postavah: Ilirija: Malič — Svetic, Berglez — Unterreiler, Sočan, Pogačnik — Ice, Slapar, Pikič, Luce, Doberlet. Primorje: Starec — Hassl, Bertoncelj — Zem-Ijak, Znvrl (Kukanja), Boncelj — Šlamberger (Ja-riežič), Makovec (Pupo), Pepčok, Jež, Hanzi. Igra je bila v spomin na blagopokojnega vladarja prekinjena med 9. in 10. minuto s spominskim molkom. Igra ni bilo taka, kakor je marsikdo mislil, <*n «p Ivo odicrala namreč v duhu današnie žalne Iz občnega zbora posnemamo naslednje važnejše stvari: Stalež sodnikov je 13, in sicer 10 stalnih ter 3 začasni, ki bodo tekom leta napravili izpite. Sekcija je sodelovala na meddržavnih reprezentativnih tekmah. Blagajnik poroča, da je v blagajni 438.50 Din gotovine, prometa pa je bilo 1639.75 Din. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Kramarič, tajnik Bradač, odborniki: Stergar, Pevalek in Potokar. Nadzorni odbor: Poselil in Kavšek. Občni zbor je konstatiral, da so fungirali na državnih prvenstvenih ter meddržavnih rezrezen-tativnih tekmah nekvalificirani sodniki za skoke. Zato odločno zahteva, da se v bodoče ne sme več kaj 6ličnega dogajati ter naj se za take tekme brezpogojno delegirajo stalni zvezni sodniki s položenim izpitom za skoke (Dubrovnik, Budimpešta!) — Dalje je občni zbor konstatiral, da so ee vršila tekmovanja (medmestna tekma Ljubljana— Sušak), na katerih so bili od strani prireditelja določene osebe, ki niso zvezni sodniki, dasi je bilo navzočih dovolj zveznih kvalificiranih sodnikov. Na Sušaku je na pr. sodil vvaterpolo tekmo g. Blazina, ki ni zvezni sodnik in to kljub temu, da so bili navzoči zvezni sodniki. Ljubljana je celo predlagala, da sodi to tekmo zvezni sodnik Su-šačan Reš. — Zbor sodnikov naj v sporazumu z zvezo izda odredbo, da ee nobeno mednarodno tekmovanje ne sine vršiti, ako ne boeta v žiriji vsaj dva zvezina sodnika (tekma (MSK v Mariboru o priliki mariborskega tedna). — Kljub temu, da je ljubljanska sekcija po številu sodnikov najmočnejša, se ne delegirajo ljubljanski sodniki nikdar v mednarodne reprezentativne tekme, pač pa se na licu mesta, ko prisostvujejo kot gledalci, pritegnejo k sodelovanju, ker so pač potrebni. Stroškov, katerih sami itak niso nikdar zahtevali, jim tudi nihče ne povrne. Po občnem zboru sodniške sekcije sledi občni zbor LPP Občni zbor otvori predsednik g. A. Gnidovec, ki pozdravi vse navzočne. Tajnik g. Poschi je v kratkih in izčrpnih besedah podal celoten pregled dedovanja ljubljanske plavalne podzveze v pre-t-Uli sezoi,:, k je b:'la zelo toga,? it; seveda tudi piodonosna. Blagajniško poročilo je podal gospod Svetek Rajko. Daljša debata se je vnela glede oddaje mesta za prihodnje podzvezino prvenstvo. Ljubljana je bila seveda za to, da se vrši v Ljubljani, kar je zlasti za Ilirijo zelo važno, kajti ona mora nad 40 tekmovalcev, ki jih postav: na tako tekmovanje, peljati lz Ljubljane kar pa stane. Zato se je sklenilo, da se vrši podzvezino prvenstvo v dneh 17. in 18. avgusta pod istimi pogoji ter z istim programom kakor letos, glede oddaje kraja prireditve pa se je pooblastil upravni odbor, da ga sam pozneje določi. — Važen sklep je dalje, da oni, ki 6tarta na državnem prvenstvu, ne sme star-tati na podzveznem, in sicer velja to za juniorje ter seniorje. — V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik A. Gnidovec, podpredeednik arrb. Sc.hell, tajnik Prezelj, blagajnik Poschi, teh. ref. Kramaršič; odborniki: inž. Dolenc (Kamnik) in Skaberne (Ljubljana). Nadzorni odbor: Primarij dr. Jenko, J. Zevnik ter L. Stergar. Pred zaključkom je občni zbor proslavil spomin blagopokojnega kralia Aleksandra I. Zedinitelja s trikratnim »Slava!«, nakar je g. predsednik Gnidovec zaključil uspeli zbor in se še enkrat zahvalil vsem, zlasti pa listom in še prav posebej poročevalcu »Slovenca«, ki je bil tudi navzoč. ★ SK Ilirija (hazenska sekcija). Gimnastični treningi se vršijo odslej redno vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30 v telovadnici šole na Grabnu (Cojzova cesta). Sekcijsko vodstvo opozarja vse članice, da je udeležba pri treningih za vse strogo obvezna. Opravičil se ne bo jemalo na znanje. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19 je v posebni sobi kavarne Evropa redna seja sek-cijskega načelstva. Redni treningi so v tekočem tednu v torek, sredo in četrtek na starem igrišču vsakokrat ob 16 dalje. Treningi so važni za vse radi klubovega narodnega mitinga, ki se vrši v soboto in nedeljo. Smučarski klub Ljubljana. Drevi ob 20 občni zbor v restavraciji Zvezde. Polnoštevilno in točno! Zagreb, 28. oktobra, b. Po daljšem odmoru se je danee nadaljevalo državno prvenstvo v ha-zeni. Srečala eta se rivala Concordia in Gradjanski v revanžni tekmi. Zmagala je Concordia z rezultatom 17:0 (9:0)._ Zaprisega ljubljanskih gasilcev Ljubljana, 28. okt. Med ustanovami, ki morajo položiti novemu kral ju Petru II. prisego zvestobe in izpolnjevanja svojih dolžnosti, so tudi prostovoljni gasilci. Ljubljanski prostovoljni gasilci so danes dopoldne združili žalno sejo za pokojnim kraljem Aleksandrom s slovesno prisego novemu kralju. Ob 9 dopoldne je bilo zborovanje ljubljanskih prostovoljnih gasilcev v njihovem društvenem prostoru v Mestnem domu. Zborovanja se je udeležilo okoli 90 članov ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva, kar pome-nja polno udeležbo, poleg tega pa so bili navzočni še: gasilski kurat kanonik dr. Mihael Opeka, ves upravni odbor in poveljstvo čete pod vodstvom starešine g. Josipa Turka in poveljnika g. Stanka Pristovška, mestnega župana je zastopal dr. Frelih, dalje je bil navzočen gasilski zdravnik mestni fizik dr .Mavricij Rus ter še drugi odličniki. Starešina g. Turk je imel slovesen govor, v katerem je opisal slavno življenje pokojnega kralja Aleksandra ter obljubil v imenu gasilstva popolno zvestobo kraljevski družini Karadjorjevičev, zlasti pa mlndemu kralju Petru II. Nato je starešina Turk zaprisegel vse ljubljanske gasilce, od katerih je tudi sleherni prisego podpisal, kakor določa zakon o gasilstvu. Gasilska zbornica je bila okrašena z zelenjem in z žalno barvo. Zgodovinska pariška revolucijska giljotina, ki je usmrtila več kakor tisoč plemičev, meščanov in revolueijonarjev, je bila na javni dražbi prodana. Kupil jo je neki pariški ka-varnar za 30.000 frankov. Postavil jo bo v svojo kavarno kot privlačnost. Mariborski drobiž Nedokončano zborovanje. V hotelu »Orel« se je vršil danes dopoldne izredni občni zbor Bol. blag. samostojnih trgovcev v Mariboru. Na dnevnem redu je bila poleg poročila predsedstva iz-prememba pravil v nekaterih točkah. Zborovanje je vodil predsednik Weixl. Pojasnil je, da se je sklical izredni občni zbor radi tega, ker je bau-ska uprava vrnila na občnem zboru dne 28. II. t. 1. sprejete spremembe pravil, z zahtevo, da 6e nekateri členi popravijo, oziroma drugače stilizi-rajo. Popravljena pravila so se poslala v ponovno odobritev, vendar je banska uprava zahtevala, da jih poprej odobri članstvo na izreduem občnem zboru. Na današnjem občnem zboru so se sprejele samo nekatere točke predlaganih izprememb, dočiui se bo o ostalih razpravljajo na nadaljevanju občnega zbora, ki bo prihodnjo nedeljo. »Bom jutri plačal, zdaj grem in so obesim!« S temi besedami se je včeraj popoldne poslovil iz gostilne 45-letni Žagar Jakob Vidovič iz Ve-trinjske ulice. Vsi navzoči so 6e mu smejali ob tej šali. Vidovič pa je v resnici odšel na dvorišče v svojo drvarnico ter se je obesil. Našli so ga po nekaj minutah že mrtvega. Vidovič je imel obrt za žaganje drv z motorno cirkutarko. Nedavno se mu je motor pokvaril ter ga je dal popraviti. Ni pa zmogel denarja za popravilo. Ker je dobil sedaj v sezoni žaganja drv veliko naročil, ni pa imel žage, je bilo verjetno to vzrok njegove nesrečne smrti. Prepovedana prodaja žalnih znakov. Posebni žalni znaki za blagopokojnim kraljem se smejo prodajati le z izrecnim dovoljenjem dvornega maršalata. Zadnje čase pa je bil Maribor naravnost preplavljen z malimi, okroglimi pločevinastimi znaki, na katerih je glava pokojnega kralja v odtisu. Prodajalci znakov niso imeli za to prodajo dovoljenja, radi lega je včeraj policija te znake vsem prodajalcem — večinoma Bosancem, zaplenila. Kotel ga jo zmečkal. Usodna smrlna nesreča se je pripetila v Dravogradu v rafineriji Goli. Delavci so montirali 2000 kg težak montažni kotel, ki se je pa nenadoma prevrn.l ter padel na 20-letnega delavca Jakoba Miheliča. Ogromna 2-tonska peza je nesrečneža dobesedno zmečkala ter je živel le nekaj minut, ko so mu tovariši odvalili kotel s prsi. Otrok pod avtom. Na Betnavski cesti 6e je pripetila huda nezgoda. 12-letni šolar Franc Brun-čič je šel iz Dajnkove barake v bližnjo trgovino po kruh. Nazaj grede pa ga je povozil 6redi ceste neki osebni avto, ki je pridrvel z veliko naglico. Fant je dobil tako hude poškodbe na obeh nogah, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Smrtna kosa. Na Teznu v Gubčevi 37 je umrla 11-letna hčerka železničarja Marija Kovač. — Na Aleksandrovi cesti 83 je bela žena ugasnila življenje 81-letne posestnice Frančiške Pogačnik. — Svetila jima večna luč! Pazite na svoje zdravje in na svojo obutevl Turisti, lovei, smufnrjt tn vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu naj uporabljajo mazilo HEVEAX, ta katero Jamimo, da napravi vsako obutev nepremočljlvo. — Dobiti jo je v vseh specijatnih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M. Leustck, Ljubljana, Resljcva cesta i. Š valni stroji ml Din 1 «00--naprej. Oiro-ski vozički od Din 200'-naprej. Dvo- kolosa od Din 950 - naorej. - »SAdlS* motorji od I). 5000-- naprej pri ,,'1'KiBU^ A" F. Batjel, Ljubljana, Karlovška c. 4. Ceniki frankot Ceniki frankot Samo naravna, domača Jordan grenčica more odpraviti bolečine, povzročene z raznimi fal-zificiranimi grenčicami. — Uživa se z malo soda-vode. Lastnik Rupp, Beograd, Kn. Mihajlova 16. Izjava Preklicujem nepremišljene besede, izgovorjene zoper Rozo Medvešek. , Franc Kreže. Dve stanovanji komfortni, solnčni, vsako obstoječe iz treh sob ter z vsemi pritiklinami in s centralno kurjavo, odda s 1. novembrom Penzijski fond advokatske in notarske komore, Dvofako-va ulica 10. (č) Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.