Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV C E L J A-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota. 11. julija 1953 LETO VI. — STEV. 27 — CENA 8 DIN ureja uredniški odbor. Odgovorui urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin« plačana v gotovini. i Zbori volivcev o razpisu notranjega posojila v Celju Vsa naša javnost je pozdravila sklep mestnega zbora in zbora proizvajalcev v Celju z dne 18. junija, s kateriAi pred- lagata zborom volivcev, naj na svojih sestankih izrazijo svoje mnenje o na- meravanem razpisu notranjega ljudske- ga posojila Za gradnjo novih šol v višini 100 do 135 milijonov. S tem sklepom je naša ljudska demokracija dosegla pre- cej. Težko in odgovorno delo ljudskega odbornika in zastopnika proizvajalcev za gospodarski, kulturni in socialni dvig našega mesta naj volivci podpro s svo- jim glasovanjem tudi med izvrševanjem njegove dolžnosti in ne samo takrat, ko ga z izvolitvijo postavijo na odgovorno mesto. Kdor se zaveda velike odgovornosti, ki jo izvoljeni odbornik prevzame na svoje rame, ta opravlja svojo dolžnost v imenu ljudstva in njegovih volivcev, dobro razume moralno oporo, ki mu jo s svojimi sklepi dajejo zbori volivcev. Kako potekajo ti zbori? V času, ko to pišem, so bili opravljeni samo trije, čeprav je od sklepa skupščine minilo tri tedne. Na teh zborih so volivci že ■ dali svoj pristanek za razpis posojila. S potekom zborov smo lahko zadovoljni. Ce na pogledamo število udeležencev, se nam pokaže kaj klavrna slika. Iz- vzemši Dolgo polje, kjer je bila dvorana nabito polna, je bila udeležba drugod zelo pičla. Ali se naši volivci nič ne zavedajo, kako pereč problem je gradnja novih šol v Celju? Ko bodo v jeseni starši po- slali svojo mladino v natrpane popol-^ danske razrede — šole bodo namreč ves dan popolnoma zasedene — in čemur sledijo še vse ostale težave, naj vprašajo sebe in sovolivce, kaj so storili za od- pravo te nadloge. Ko bodo drugo leto ostali njihovi otroci doma brez pouka, tedaj bo zaman vsako vpitje nad ljud- sko oblastjo, češ, zakaj ni preprečila takega stanja. Za zbori volivcev, ki bodo po tej pol- ževi hitrosti potekali še ves julij, se bodo šele začele priprave za razpis po- sojila. Kdaj bodo šele vpisani prvi mi- lijoni, s katerimi bi začeli graditi! — Letošnje leto je na ta način tako rekoč že izgubljeno. V šolskem letu 1954/55 bi naj bila po programu izročena svo- jemu namenu prva šolska zgradba na Polulah. V naslednjem letu bi ji sledila druga na Spodnji Hudinji. S takim za- vlačevanjem bomo izgubili ne samo eno, marveč tri leta, če bo do gradnje ob tako vnetih volivcih sploh prišlo. Odgovornost naše generacije je tako velika, da je ne moremo dovolj po- udariti. Zato se nam vsiljuje vprašanje, ali ne bi bil postopek v obliki referen- duma hitrejši in popolnejši? Takega načina glasovanja se poslužujejo že mnogi kraji na Hrvatskem in ponekod v Sloveniji. Mlačnost, nezavednost in skrajna počasnost naših volivcev nas sili k temu vprašanju. Ali že ne čutimo več nikake odgovornosti do našega rodu, do naše mladine, njenega zdravja in njene vzgoje, ki bo lahko že prihod- nje leto ostala brez nje. Kaj bo z njeno izobrazbo? Kakšno korist bo od tega imelo naše gospodarstvo in kulturna rast našega ljudstva? Za vse, kar pride, bodo odslej odgo- vorni volivci sami. J. K. V pričakovanju dveh velikih praznikov v drugi polovici julija bodo Celjani proslavili dva velika praznika, 20. ju- lij je kot Praznik mesta Celja zelo blizu slovenskemu prazniku vstaje 22. julija. Celje se na oba praznika zelo živahno pripravlja, pripravah sodeč bodo pro- slave, prireditve in nastopi zelo pestri. V pripravah sodelujejo z MO ZB NOV tudi vse ostale množične organizacije. Mestni odbor Zveze borcev je za pro- slave obeh praznikov in za odkritje spo- menika Borisu Kidriču v Rog. Slatini pripravil naslednji spored: IZLET V ROGAŠKO SLATINO V nedeljo, 19. julija bodo Celjani, člani ZB in ostalih množičnih orga- nizacij organizirali množičen izlet v Ro- gaško Slatino, kjer bo ta dan svečano odkritje spomenika Borisu Kidriču. Na to proslavo bosta vozila dva posebna vlaka. Eden bo pripeljal udeležence iz Savinjske doline, drugi pa bo popeljal Celjane do Rogaške Slatine. Mestni od- bor ZB pričakuje, da se bodo Celjani tega izleta polnoštevilno udeležili in s tem počastili spomin na enega od naj- večjih sinov slovenskega naroda in bor- ca za svobodo. Poleg te dolžnosti, ki naj odlikujejo državljansko zavest na- ših ljudi, bo k temu izletu pripomogel še pester spored proslav v Rog. Slatini, ki ga objavljamo posebej. PROSLAVE 20. JULIJA V CELJU Na Praznik mesta Celja bo popoldne ob 18. uri v bivši gledališki dvorani slavnostna seja Mestnega odbora Zveze borcev NOV, katere se bodo poleg od- bornikov udeležili tudi vsi člani ZB mesta Celja. Udeležili se je bodo tudi zastopniki raznih množičnih organizacij, sindikalnih podružnic, delovnih kolek- tivov. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PRI DEBELJAKOVIH Istegp. dne, uro po svečani seji bo ob 19. uri pri Debeljakovih na Ljubljanski cesti odkritje spominske plošče. V tej hiši je bil pred 12 leti ustanovni se- stanek Osvobodilne fronte, ki je dvi- gnila Celje v upor proti okupatorju. PROSLAVE OB »DNEVU VSTAJE« Na večer pred praznikom Dneva vsta- je 21. julija bodo po celjskih ulicah priredili tradicionalni štafetni tek »Dan vstaje«. V tem teku bodo sodelovale ekipe celjskih podjetij. Štafetni tek bo imel 15 predaj, ki bodo za moške v raz- maku 200 metrov, za ženske pa 150 m. Mestni odbor je pripravil pokale, ki jih bodo dobile v trajno last ekipe, ki bodo trikrat zaporedoma ali petkrat v pre- sledkih zmagale. Ker bo težišče proslav v Mestnem parku, bo start in cilj tega teka v parku. Na večer pred praznikom bodo na bližnjih gričih okoli Celja zažgali kre- sove, na starem gradu pa bo ta večer z nastopom mraka prirejen velik umet- ni ogenj. Ob devetih zvečer bodo v Mestnem parku sprejete partizanske patrulje, ki bodo pred tem obiskale vse znane parti- zanske kraje in javke. Po sprejemu pa bo moški pevski zbor »Svoboda« odpel koncertni program. Po koncertu bo v parku ljudsko ra- janje, katerega organizacijo je prevzelo gostinstvo mesta Celja. ZA 22. JULIJ — IZLET V PARTIZANSKE KRAJE Naslednji dan, na Dan vstaje pa bodo Celjani v okviru svojih organizacij za- pustili mesto ill odšli v razne partizan- ske kraje in se bodo ponekod, kjer bodo take svečanosti, udeležili odkritij spo- minskih plošč. Tako bo Dan vstaje pro- slavljen tam, kjer se je dejansko vstaja tudi začela in kjer se je razplamtevala. Mestno prebivalstvo se bo ta dan ve- selilo in spominjalo zgodovinskih tre- nutkov junaškega upora slovenskega ljudstva proti okupatorju s podeželj- skim prebivalstvom, ki je našim bor- cem nudilo pomoč in zatočišče v naj- težjih dneh. V DNEH OD 20. PA DO 26. JULIJA IZLET »SVOBOD« V teh slavnostnih dneh bo tudi Zlet »Svobod« celjskega okraja, o katerem so naši bralci že seznanjeni. Celjani bodo torej imeli dovolj prilike udeležiti se najrazličnejših prireditev in nastopov. Brez pomisleka pa lahko trdimo, da bodo ti dnevi pokazali moč naše rasti, našega razvoja in silo naše socialistične zavesti. Prepričani smo, da bodo množične organizacije, zlasti pa organizacije Socialistične zveze delov- nih ljudi dostojno pripravile in pro- slavile te praznične dni. V Šmartnem v Rožni dolini v dopoldanskih urah. bodo obiskali partizanske družine, v popoldanskih urah pa bodo priredili lep kulturni program v prosvetni dvorani. Ta dan bo zasvetila v tem kraju tudi električna luč. V ta namen so iz lastnih sredstev postavili transformatorsko postajo, dro- gove za daljnovod ter zbrali okrog 700 električnih drogov. Pri vsem tem delu gre zahprala OLO Celje-okolica in pod- jetju Elektro-Celje, posebno pa tovarišu Tržanu Francu, direktorju okrajnega gradbenega podjetja. Vsem borcem enot X. korpusa v okviru pripravljalnega odbora za proslavo desete obletnice osvoboditve Primorske in ustanovitve IX. korpusa NOV in POS je ustanovljen še poseben štab za pripravo in organizacijo zbora enot IX. korpusa. Za organizacijo zbora brigad je potrebno, da vsak okrajni odbor za proslavo osvoboditve Primor- ske formira takoj delovni štab, ki bo odgovoren za celotno organizacijo ili zbor posameznih brigad. Priprave za zbor brigad bodo v okrajih: VII. SNOUB Franceta Prešerna v okraju Kranj, XVI. SNOUB Janka Pre- mrla-Vojka, v Tolminu, III. SNOUB Ivana Gradnika, XVII. SNOUB Simona Gregorčiča in II. VDV (vključno enote VOS) v Gorici, XIX. SNOUB Srečka Kosovela in XVIII. SNOUB Bazoviška . v Sežani, vse prekomorske brigade v Postojni, XX. tržaška SNOUB v Kopru. Zato naj se vsi borci naštetih enot takoj priijaviijo pri (okrajnih odborih Zveze borcev, kjer bodo formirane nji- hove brigade. Vse borce ostalih enot (odredov, ko- mandnih mest, karavl, minerskih vo- dov, specialnih enot pri štabu IX. kor- pusr. itd.), ki so se borili v sestavu IX. korpusa, naj s^ prijavijo v okrajih, v katere spadajo, oziroma enoto, v ka- tere sestavu želijo biti na proslavi. Podrobnejša navodila bodo izdali pri- pravljalni odbori že navedenih okrajev. Štab za pripravo in organizacijo zbo- ra enot IX. korpusa ima svoj sedež na okrajnem odboru Zveze borcev Gorica. Pripravljalni odbor t V Rogaški Slatini hodo odkrili spomenik Borisu Kidriču Nekaj mesecev po smrti velikega slo- venskega heroja, misleca in borca za delavske pravice Borisa Kidriča, bodo odkrili v Rog. Slatini, rojstnem kraju prerano umrlega državnika, spomenik svojemu velikelnu rojaku. > Sredstva za spomenik je zbral ko- lektiv Steklarne, ki se z veliko ljubez- nijo spominja svojega velikega rojaka. Ker pa je bila naša skupna bolest ena- ka njihovi, je danes dolžnost do njego- vega spomina dolžnost nas vseh. Zato bodo na nedeljo, 19. julija iz vse Slo- venije, zlasti pa naših okrajev pohiteli v Rog. Slatino delovni ljudje k odkrit- ju spomenika. Proslave in prireditve v zvezi z od- kritjem se bodo pričele že v soboto na večer pred prireditvami. Takrat bodo i ob 16. uri razni nogometni klubi pri- redili nogometni brzoturnir. Ob 20. uri pa bo svečana akademija. Naslednji dan, ko bodo iz vseh kra- jev prišli tudi gostje, bo ob 9. uri do- poldne svečano odkritje spomenika. Govoril bo član Izvršilnega sveta FLRJ. Sodelovali bodo združeni pevski zbori in godbe. Istočasno pa bo ob odkritem spomeniku preimenovana Steklarna Rog. Slatina v tovarno »Borisa Kidriča«. Popoldne bodo na nogometnem igri- šču nadaljevali nogometni brzoturnir, tekmovanje v keglanju, tenisu in šahu. Kolektiv Steklarne upravičeno zaslu- ži za svoj trud, da z veliko udeležbo delimo z njimi trenutke svečanosti, s katero bomo dokazali, da je spomin na Borisa Kidriča ostal v nas neizbrisen. PRIHODNJO NEDELJO VSI NA IZLET V ROGAŠKO SLATINO V KOESi JIC AH PRIPRAVE NA PRAZNIK VSTAJE Člani ZB NOV v Slov. Konjicah se že dalj časa pripravljajo na letošnjo praz- novanje dneva vstaje 22. julija. Pro- slavljali ga bodo skupaj s svojimi tova- riši-borci iz Vitanja, Zreč in Frankolo- vega v vasi Stranice. Ta kraj je razen Spitaliča med najbolj znanimi na pod- ročju konjiške občine, kjer so se v času NOB mnogokrat zadrževali partizani; tu je bilo več borb, ki so jih imele edinice slavne XIV. divizije, poleg tega pa je v neposredni bližini pokopanih na Frankolovem 100 talcev. Stranice in bližnje okoliške vasi pa so dale za osvo- boditev 12 borcev in internirancev, ki so v raznih taboriščih umrli. O progra- mu proslave so se v tem tednu pogo- vorili predstavniki odborov ZB v kraju samem. Na proslavo bodo gotovo radi prišli poleg domačinov še nekdanji bor- ci iz teh krajev, da tako obudijo spo- mine na nekdanje težke, slavne dni naše zgodovine. Vaina obletnica v Pilstanju 15. julija bo poteklo 9 let, kar je četa kozjanskega odreda oblegala okupator- jevo posadko na Pilštanju in jo izgnala iz utrjenega poslopja. Drugi dan se je isto zgodilo s posadko v Zagorju. Pil- štanj je zadihal za nekaj dni svobodno, toda kmalu je okupator svojo posto- janko v Kozjem pomnožil. Iz mašče- vanja je do malega vsak drugi dan po- šiljal na Pilštanj ojačene skupine žan- darmerije in vermanov. Na cerkvenem zvoniku, od koder je prekrasen razgled na Kozje, je bila redna krajevna za- ščita. Prebivalstvo je bilo o prihodu sovražnika pravočasno obveščeno, da se je lahko umaknilo njegovemu stra- hovanju in se v okolici poskrilo. Ob vsakem obisku se ga je prijelo kakšno živinče ali dobrine iz kleti, zdaj tu, zdaj tam. Da bi dal duška svoji one- mogli jezi, je okupator kot pobesnel streljal iz Pilštanj a kar na slepo proti Bohorju, kajti na Bohor sam si ni upal stopiti. Na Pilštanju je bil 10-dnevni okrožni politično-upravni tečaj že v novembru 1944, prve volitve v narodnoosvobodilne odbore na območju današnje občine Le- sično so pa bile 20. septembra 1944. Po požigu dne 10. decembra 1944 je okupator znova zasedel Pilštanj, vsi prebivalci trga so zapustili svoje do- move in se vrnili šele po osvoboditvi maja 1945. Kolone družin, ki jim je okupator požgal domove, je pa vlačil s seboj v najbližnje barake na Bučah, druge zoE>et v Sentpeter, v Brezice itd. Dogodki v zvezi z narodnoosvobodilno borbo nudijo prav v tem kotu Kozjan- skega lepega ozemlja mnogo gradiva za domačo kroniko. Nekaj snovi se bo na- šlo tudi iz ohranjenih zapiskov NOO Pilštanj iz leta 1944. Spomin na 15. ju- lij 1944 je za tukajšnji kraj tolike važ- nosti, da bi kazalo ta dan posebej pro- slaviti. Letos je zamujeno, morda se bo- do množične organizacije zedinile za ta dan prihodnje leto ob desetletnici in se nanj pravočasno pripravile. Posnemajte delovni kolektiv Tovarne perila v Celju Kakor vsi ostali kolektivi v Celju, tako je tudi delovni kolektiv Tovarne perila izvedel predavanja ekonomsko politične vzgoje. To f)redavanje se je svečano zaključilo po treh mesecih, in sicer dne 28. junija z izpiti. Značilno pri teh izpitih je bilo, da se je najprej pri- javilo 30 članov, naknadno pa še dva, tako da je izpit opravilo 32 oseb. Prav v tem se je pokazala globoka zavest in disciplina ter želja po razširjenju ob- zorja delavk k prispevanju samouprav- ljanja podjetij. Predavanja je vodila tov. Vršnikova, profesor na ekonomski srednji šoli. Njej se je zahvaliti za od- lične rezultate, posebno, ker se je pri izpitu izražalo njeno požrtvovalno delo in sijajna razlaga, tako da so bili od- govori na vprašanja naravnost odlični. Poudariti je treba, da je med ostalimi Posečalo predavanja tudi mnogo mla- oljšim pa so razdeleli 14 leposlovnih knjig, ki jih je podaril OSS. S tem je ženski kolektiv Tovarne perila dosegel tisto, česar doslej še ni noben kolektiv. Delovni kolektiv je ob doseženih uspe- hih izrazil željo, da bi s takimi preda- vanji po možnosti še nadaljevali in se tako seznanjali z vsemi novimi ured- bami in spremembami v gospodarstvu. Tov. prof. Aškerc, zastopnik Mestnega ljudskega odbora, je'spregovoril o važ- nosti teh predavanj in izpitov, kako je pomembna takšna vzgoja za nadaljnji razvoj v našem gospodarstvu in je če- stital vsem prisotnim na tako uspešnem zaključku. Prav tako je čestital k temu uspehu direktor podjetja tov. Požun za požrtvovalnost in trud vsakega posa- meznika ter poudaril, da je to za pod- jetje znaten korak naprej. Predsednica sindikalne podružnice je prikazala trud za izvedbo teh predavanj, toda vse se je končalo z zadovoljstvom. V imenu OSS je pozdravila slušatelje in jim čestitala tovarišica Kosec Rozika. Obiskovalci predavanj so se zahvalili.! tovarišici profesorici s prisrčnimi be- ! sedami ter skromnim šopkom v zahvalo njenemu prispevku k uspehu in z željo, \ da se zopet pojavi v kolektivu, bodisi i s kratkimi predavanji za ves kolektiv-¡ ter z nadaljevanji že izvedenih preda-i vanj. , PRVA KONFERENCA novega odbora SZDL v Konjicah Preteklo nedeljo je bila v Slov. Ko- njicah prva konferenca novoizvoljenih odbornikov vaškega in občinskega od- bora SZDL. Prišlo jih je nekaj nad 50, od teh večina taki, ki so te dolžnosti sedaj prvič prevzeli od svojih volivcev. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo prav pri zadnjih volitvah izvoljenih v od- bore zelo dosti delavcev, posebno v Be- zini, Skalcah in na Stranicah. To je rezultat širšega dela sindikalnih orga- nizacij, ki so se že v precejšnji meri otresle navade, da je njihovo delo samo do tovarniških vrat in nič dalje. Na drugi strani pa to pomeni, da bodo taki odbori lahko reševali vprašanja, ki se bodo na terenu pojavljala z ozi- rom na to, da bodo čim bolj utrjevali komunalno, skupnost, saj odborniki — kmetje vidijo prepogosto le svoje lastne težave in interese. Razprava o bodočih nalogah je izlu- ščila več vprašanj, ki jih bodo morali novi odbori čim prej reševati. Eno iz- med teh je vključitev članstva, saj evi- denca izkazuje, da je od 4200 volivcev na področju občine v SZDL le 2200 čla- nov. Ta številka seveda ni točna in je nedvomno večja, dokazuje 'pa, da so se stari odbori ponekod le slabo zanimali, da bi imeli v redu urejene sezname članov. Na terenu pa je vsekakor še dosti ljudi, ki bi se prav gotovo vklju- čili in imajo zato vse pogoje. K temu spada tudi pobiranje članarine. Kjer so bili stari odborniki aktivni, so jo sproti pobirali in odvajali, ponekod pa so s tem odlašali po več mesecev. Zato so odborniki bili mnenja, naj bi se čla- narina pobirala vsak mesec, ne pa za več mesecev nazaj ali naprej. Precej so govorili tudi o zadružništvu. Ugotovili so, da je včasih bila pomoč SZDL premajhna, kar je posebno zna- čilno pokazal primer predvidene zdru-r; žitve KZ Konjice in Skalce, ki so jo narekovali gospodarski interesi, ven- dar to posameznikom ni šlo v račun in do združitve ni prišlo. Predlagali so tudi, naj bi KZ nabavila več strojev, saj si jih morajo kmetje sedaj sposo- jevati v sosednjih Zrečah. Tu gre pred- vsem za nekatere manjše stroje (za različna škropljenja itd.), ki jih kmetje dostikrat rabijo. Več pomoči bodo morali odbori v bo- doče nuditi mladini in sekcijam AF2.' Odbornik iz Stranic je poročal, da pri njih sicer mladinska organizacija ni aktivna, toliko bolj delaven pa je pro- svetni aktiv, v katerem pa je le precej mladih ljudi, ki tam sodelujejo pri raz- nih igrah, prireditvah in slično. V Špi- taliču pa nameravajo ustanoviti tambu- raški zbor, za kar ima mladina zelo veselje, manjka pa jim denarnih sred- stev za nabavo instrumentov. Konferenca je jasno pokazala, da imajo novi odborniki v sebi dovolj čuta odgovornosti in da bodo kot taki svoje naloge tudi lahko izvrševali ob pomoči ostalih članov. L. V. stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 11. julija 1953 Stev. 27' Pogled po svetu Podoba je, da stoji svet v znamenju Pan Man Jona, ne v tem smislu, kakor da bi bili kar naprej v ospredju sve- tovnega zanimanja panmunjonski šo- tori, marveč po zavlačevanju, izmika- nju in neodločnem, omahljivem polo- žaju, pa naj pogledamo kamor koli že. Tehtnica dobrega in zlega, spopad pro- tislovij večji del vibrira v kočljivem ravnovesju, zmaga se ne nasmehne ne tej ne oni strani. Bermudskim razgovorom ne bomo prerokovali take dolgotrajnosti, toda saj je za potrpežljivost povprečnega človeka že dovolj dolgotrajno odlaga- nje konference. Ne moremo si misliti, da bi bil edini razlog Churchillova bo- lezen. Ce v Angliji že zdaj računajo z rekonstrukcijo vlade fia jesen in na odstop ene od najmočnejših političnih osebnosti v zadnjem polstoletju, čemu ne bi mogli misliti tudi na rezervno garnituro za Bermude? Ali morda zato, ker bi naj Chiirchillu še vedno pripa- dala zadџja beseda, kadar gre za sve- tovno politiko v vzhodnem vprašanju, naj to zavzema že kakršen koli obseg? No, namesto na Bermude, kjer naj bi se sestali Laniel, Churchill, Eisenho- wer in Malenkov, bodo zdaj potovali zunanji ministri v Washington: name- sto Edena bo šel Salisbury, medtem ko bosta Ameriko in Francijo zastopala Dulles in Bidault. Na dnevnem redu bo pač najtežje vprašanje Evrope, nem- ško vprašanje, pri katerem sta si Ame- rika in Anglija hudo navzkriž, pa je že brez tega navzkrižja dovolj zapleteno; in seveda korejsko vprašanje, pri ka- terem odpovedujejo vsa mirovna sred- stva. Pri vsem tem se ozračje v Ame- riki mrači še z grozečim oblakom po imenu Mc Carthy, ki s svojo akcijo dnevno demantira Mussolinijeve hinav- ske besede, da fašizem ni izvozno bla- -go. Naj že bo ali ne, dejstvo je, da se je nekje 'zaredil in da ga imajo zdaj tudi v Ameriki in da se bodo morali z njim boriti, kakor se je morala in se mora še Evropa. Sam od sebe se Mc Carthy ne misli umakniti pa tudi ne na lepe besede predsednika ZDA ali prof. Einsteina. Od amerikanskega javnega mnenja je odvisno, ali bo Arrierika predstavljala demokratično silo ali pa bo podlegla najbolj bedasti strahovladi^ ki je sploh možna — fašistični. Ker smo že pri fažizmu, ne moremo mimo Italije, ki nasproti nam vodi po- polnoma fašistično politiko. Naša do- bra volja nič ne pomaga. Italiji ni do direktnih pogajanj, rada bi preko ve- likih treh dobila tisto, o čemer je v dneh tržaškega velesejma brez sramu govoril tržaški župan Bartoli: Trst in Julijsko Krajino, Istro, Zader. Zdi se nam, da oznanja De Gasperi ta veliki apetit tudi zato, da bi svojo demokr- ščansko barko prikrmariî iz nevarnih ožin resne vladne krize. Volilni rezul- tati namreč niso utrdili rahitičnega skeleta De Gasperijevega desničarske- ga centra. Volitve so usekale na levo, volivci so odločno izrazili voljo po so- cialni zakonodaji in socialnih refor- mah. To prav lahko odtrga od demo-- kristjanov njihovo levo kñlo, s čimer bi bil številčni rezultat za levico še ugodnejši, saj je že tako za 1,5 milijona glasov več za levico kot za desnico. Strogi center, prosluli Gonella, odklona na levo ne prizna. Simpatije desnice so pri fašizmu in monarhiji. Ce bo desni- ca to tudi pokazala, potem pričakujemo lahko tudi v Italiji serijo vladnih kriz. Da pa bo v parlamentu vik in krik, hrušč in trušč, naj že izvozi De Ga- speri s komer koli in kamor koli, tega pa smo že navajeni iz preteklega leta. Po petih tednih vladne krize se je Francija le odločila. Od 21. maja so bile oči vsega sveta obrnjene v francoske parlamentarne koridorje, na kar se je zadnje dni junija meseca neznanernu predstavniku neodvisnih republikancev Josephu Lanielu posrečilo dobiti od parlamenta pristanek za sestavo nove vlade, ki sestoji iz široke koalicije de- sničarskih strank, Celo degolisti imajo štiri ministre, v vladi pa je kar šest nekdanjih ministrskih predsednikov in devet ministrov tiste vlade, ki je padla 21. maja t. 1. (Réne Mayer). Imenujejo jo bermudsko vlado, lahko pa bi ji rekli tudi kopalno vlado, če se seveda parla- ment ne premisli in jo pošlje na počit- nice. Laniel je namreč dal v svoj pro- gram tudi ustavno reformo, ki bi pre- prečila vladne krize. To pa je nekoliko pretečna pilula za tako kočljivo bol- nico, kot je brhka Mariana. Skrbi ima Laniel res veliko, predvsem pa ga čaka Indokina, katere vprašanje Francija mora rešiti iz političnih, vojaških, fi- nančnih in moralnih razlogov. Nič ne pomaga, prisluhniti bo treba utripu ča- sa in sesti za mizo, spremeniti kurz ko- lonialne politike in naložiti tisto mili- jardo frankov, ki dnevno odteče iz fran- coskega narodnega premoženja v dvom- ljivo podjetje indokinske vojne, v so- lidnejše »šparovce«. Kakšne račune ima pri tem Цпс1е Sam, je za Francijo si- cer važno, vendar, če bo hotela skrbeti za svoj ugled, ki kljub dnevni milijardi za Indokino nezadržno pada, bo mo- rala tudi njega kako pregovoriti, da bo umik časten, dostojanstveno človeški. Francija je domovina naro'dov, z njeno Veliko revolucijo so se po našem pla- netu razvnele bakle nacionalnosti in nikoli ne bodo ugasnile. To je realnost, s katero morajo računati šefi kolonial- nih vlad in Pariz. Naj ne poslušajo več zmedenih slavospevov Paula Claudela, pa če je še tako priznan pisatelj. Nemčiia! Koliko križnih interesov, notranjih in zunanjih, ki jih sleherna stran skuša zase izrabiti, nakopati vo- do na svoj mlin. Dr. Adenauer pritiska na Zahodne sile, naj nehajo s svojo pa- sivno politiko in naj združijo Nemčijo po svojem konceptu in potrebah. Ver- jetno ta poziv velja predvsem Dullesu in njegovim obljubam, ki jih je Aden- auerju dal v Ameriki in na obisku v Nemčiji. Angležem pa se zdi to preveč donkihotsko in tudi je. Ameriško vklju- čevanje Zahodne Nemčije v evropsko obrambno skupnost je Nemcem prav tako malo simpatično, kakor sistem grobarjev socializma v Vzhodni Nem- čiji. Kaj če to dejstvo izkoristijo Sem- jonovljevi ljudje in začno Nemcem po- šiljati sirenske glasove o Združeni Nemčiji, če seveda Nemci ne gredo v evropsko vojsko? Angležem se zdi tak ruski manever verjeten in mogoč. Sicer pa je v Nemčiji še vedno naj- bolj omembe vredno to, da socializma zaradi njegovega značaja res ni mogo- če izvajati v obliki mrkosivega ruskega dumpinga niti ga ni mogoče zapovedati in vpeljati z odredbami. Ali kakor je rekla Roza Luxemburg: »Pot k socializ- mu omogoča samo šola javnega življe- nja, najbolj neomejena, najširša demo- kracija, javno mnenje. Strahovlada pa demoralizira.« Nekaj podobnega je po- vedal tudi naš Ivan Cankar (Iz Ottakin- ga v Oberhollabrunn), skoraj z Leni- novimi besedami. In to je za nas Jugo- slovane še posebej zanimivo. Kar ve- lja za Krim, še ni rečeno, da se prilega tudi Sleziji. A strahovlada se ne prilega nikomur. Zgodovinska resnica je, da sama sebe tira na bajonete. In prav je tako. To ne drži samo za moskovske birokrate, marveč tudi za vlastodržce Sing Man Rheejevega kova. Tudi temu bodo nekoč prešteti dnevi. Za zdaj pa še ni nevarnosti, da bi na Koreji »iz- bruhnil« mir. Zato je poskrbel on in tisti, ki stoje za njim. Omembe vredna je balkanska konfe- renca v Atenah, zaradi katere se je po svetu mnogo šušljalo zato, ker ni pri- šlo do vojaškega pakta med Turčijo, Grčijo in nami. Pri tej priliki je po- novno prišlo do izraza dejstvo, da ni- smo vezani na noben pakt in da se svo- bodno povezujemo z vsakim, ki dela za mir. Okrajni festival v Mozirju Osrednja točka festivala bo odkritje spomenika padlim borcem, ki bo poznim rodovom pričal, da je bilo Mozirje v strašnih dneh, ko je sovražnik prepla- vil našo domovino, na svojem mestu in se ni bilo žrtev za vzvišeni cilj za svobodo. Borbenost je Mozirjanom v krvi. Zgo- daj so se narodno prebudili in začeli terjati svoje narodne pravice tako do- sledno in vztrajno, da je v zadnjih de- setletjih Avstrije veljalo Mozirje kot najbolj zavedni narodni trg na Spod- njem Štajerskem. Ta doba je tako za- nimiva, da ne bo odveč, če spregovo- rimo o njej nekaj besed. Plamen narodne zavednosti v Mozir- ju je bil zaneten v Lipoldovi hiši. Za- netil pa je ta plamen Janez Goličnik, ki je bil svak takratnega Lipolda. Služ- bujoč v Ljubljani se je navzel rodo- ljubnega duha in ga posredoval svoje- mu svaku, ki vplivu ni bil nedostopen. To kaže zlasti vzgoja, ki so je bili de- ležni njegovi sinovi Marko, Franc in Jožef, od katerih je ostal na domu Marko. Ta je vzgojil sina Janeza, svo- jega naslednika, v narodnjaka brez primere, sina Marka pa v Slovenca, ki je ostal zaveden tudi kot dvorni svet- nik. Prvemu in drugemu Lipoldu je. vezalo roke takratno policijsko varu- štvo, vendar ni moglo preprečiti mo- gočnega vpliva, ki ga ima vzgled. ^Janez Lipoid je bil podjeten gospo- dar. Zato so ga ponovno izvolui za mo- zirskega župana in leta 1868 poslali v štajerski deželni zbor, ki ga je izbral še za državnega poslanca. Sprva je mogel tudi Janez Lipoid vplivati le s svojim vzgledom na svojo okolico, ko pa se je začelo leta 1860 ustavno življenje in so drugod po če- škem in hrvatskem vzgledu ustanavlja-*" li čitalnice, tega sicer v Mozirju niso takoj storili, vendar so imeli tržani kmalu priliko udeležiti se tako imeno- vane besede Celjske čitalnice v Lipol- dovi hiši, prvič 1863, drugič 18.*eptem- bra 1864 in morda še kdaj. Besede so bile prireditve, pri katerih se je gojila družabnost in narodna zavest z glasbo in petjem, igrami in govori ter plesom. Kakor kronist pravi, sta bili obe be- sedi veliki, t. j. od vseh strani se je zbralo veliko ljudstva. Medtem ko čitalnice in njih besede niso bile namenjene toliko deželanom kakor meščanom in tržanom, so pa ta- bori, zopet po češkem vzgledu, bui sho- di velikih množic pod milim nebom, na katerih so Slovenci terjali svoje narod- ne pravice. Prvi tabor je bil 9. avgu- sta 1868 v prebujenem Ljutomeru, dru- gi, mesec dni pozneje (18. septembra) v ravno tako prebujenem Žalcu za Sa- vinjsko dolino. Na tem taboru so bUi Mozirjani zastopani polnoštevuno. Vo- züi so se na zelo okinčanih vozeh, s ka- terih so plapolale narodne zastave — slovenske trobojnice. V skrbi, da bi Slovenci ne iskali v sili posojil v nemških posojilnicah in prišli tako v odvisnost z vsemi posledi- cami, so po slovenski zemlji začeli usta- navljati v sedemdesetih letih tudi slo- venske posojilnice. Prva je bua osno- vana v Ljutomeru leta 1872 in že kot druga na Štajerskem ji je sledila mo- zirska leta 1874. Ustanovljena je bila za vso Gornjo Savinjsko dolino in se je zato tudi imenovala Gornjesavinjska posojilnica. Seveda naloga poso j unie ni bila edina, ali važna je bila. Zato kaže ustanovitev mozirske posojilnice dalekovidnost domačih rodoljubov v najlepši luči. " Tri leta po ustanovitvi posojilnice so napravili korak naprej in ustanovili Narodno čitalnico, ki je zbrala v svo- jem okrilju vse tržane b;-ez izjeme, pri- redila vsako leto več narodnih veselic in si nabavila tudi lepo knjižnico. Še bolj ko po Janezu Lipoldu, je Mo- zirje zaslovelo po njegovem sinu Jo- žetu. To je dosegel z ustanovitvijo Sa- vinjskega Sokola 29. maja 1882. Kakor Narodna čitalnica tako je imel tudi Savinjski Sokol svoje člane v vsej Sa- vinjski in še Šaleški dolini. Poleg 25 v trgu, jih je bilo,sprva še 177 izven nje- ga. Ob priliki razvitja zastave leta 1884 je starosta Jože Lipoid govoril slav- nostni govor pred 2000-glavo množico od blizu in daleč, kar priča o veliki pri- vlačni sili Savinjskega Sokola. Po smrti Jožeta Lipolda (1890) je na- daljeval njegovo delo Josip Pirš, po- sestnik, občinski in okrajni tajnik, vse do svoje smrti (1900). O njem beremo: Bil je vedno odločen in neustrašljiv, kadar je bilo treba braniti svete narod- ne pravice, pa tudi požrtvovalen, ka- dar je bilo treba kaj darovati za narod- no stvar. Zbirališče rodoljubov za Pirša ni bilo več v Lipoldovi hiši, temveč v Zvirovi,. kjer je gospodaru mladi Alojz Goričar. V njegovi gostilni.Pri kroni so se vr- šUe tudi vse pomembnejše prireditve. Upravičeno je po vsem tem ^zapisal Anton Aškerc, ko se je po dveletnem službovanju v Mozirju poslavljal od Mozirja, v trško spominsko knjigo: Mozirje, ti biser Savinjske doline, ostani ponos mi slovenske očine! Kot tvoje planine mi trdno stoj, ko bije za dom in svobodo se boj! In se enkrat „Resnici na ljubo'' - ali odgovor tovarišem iz „Povrtnine'* v Savinjskem vestniku z dne 4. julija je bil objavljen članek pod gornjim — nekoliko skrajšanim naslovom. V vse- bini članka gre za opravičilo trgovskega podjetja »Povrtnina« v Celju proti prav tako naslovljenemu članku, ki ga je objavilo trgovsko podjetje Slovenija- Sadje iz Ljubljane. Gre v prvem in v drugem članku za odkup borovnic, pri tem pa seveda za spor zaradi deviz itd. Ce je v prvem članku Slovenija-Sadje obtoževalo zadružno trgovsko podjetje »Rastlino« iz Gorice zaradi nelojalne konkurence, potem je — kar se tiče letošnjega odkupa borovnic v okraju Celje-okolica — storilo napako, vsaj delno. Mislim, da bi ne bilo na mestu, če bi se vsa stvar obravnavala samo okrog Slovenija-Sadje in »Rastline«. Ce že moramo govoriti »resnici na ljubo«, potem se držimo starega slovenskega, pregovora: »Najprej pometaj pred svo- jim pragom.« Na eni od konferenc predsednikov KZ pri OZZ Celje je bil sprejet sklep, da bodo zadruge borovnice odkupovale za trgovsko podjetje OZZ Celje. Te bo- rovnice naj bi trgovsko podjetje OZZ preko republiškega zadružnega podjetja »Slovenija-Sadje« izvažalo s ciljem, da se za zadruge ustvarijo nujno potrebna devizna sredstva, ki jih zadruge potre- bujejo za uvoz strojev za kmetijstvo, nekatere zadruge pa dolgujejo devizna sredstva za že nabavljene stroje in jih morajo pokriti. Prvotno je obstojal do- govor trgovskega podjetja OZZ in »Po- v|inine«, da bosta dajala borovnice za izvoz zadružnemu podjetju »Slovenija- Sadje«. Kasneje je »Povrtnina« sklenila pogodbo z zadružnim trgovskim pod- jetjem »Rastlina« iz Gorice, medtem ko je trgovsko podjetje OZZ Celje pogod- beno vezano za dobavo borovnic za- družnemu trgovskemu podjetju »Slo- venija-Sadje«. Za kaj torej gre? »Rastlina« iz Gorice je okrajno za- družno podjetje, ki lahko po sklepu Glavne zadružne zveze LRS kupuje različne kmetijske proizvode in gozdne sadeže samo na teritoriju svoje okrajne zadružne zveze. V kolikor želi kupovati na teritoriju drugih zadružnih zvez, mora imeti za to privoljenje tiste zveze, na katere teritoriju se odkup vrši. Tega »Rastlina« ni imela, ker se ni niti po- svetovala z OZZ Celje. Slovenija-Sadje je republiško pod- jetje .in ima pravico kupovati na pod- ročju LRS. Praviloma se vse devize, ki jih preko republiških zadružnih podjetij ustva- rijo z izvozom zadruge in OZZ, stekajo na devizni račun pri uvoznem podjetju »Agrotehnika«, kjer se uporabljajo za uvoz strojev za zadruge. Zadružna iz- vozna podjetja so torej komisionarji za zadruge. Ker je OZZ in podjetje Slovenija- Sadje za letošnjo spomladansko škrop- ljenje sadnega drevja prispevala za- drugam preko 3 milijone dinarjev kot pomoč in ker smo na kredit uvozili spomladi 29 motornih škropilnic, smo smatrali za moralno obveznost, zainte- resirati vse zadruge, da zberejo čim več borovnic za izvoz preko trgovskega podjetja OZZ oziroma Slovenija-Sadje, da bi lahko krili devizne dolgove pri »Agrotehniki«, oziroma da bi si zadru- ge, ki deviz ne dolgujejo, ustvarile po- goje za uvoz strojev. OZZ in njena podjetja deviz ne pro- dajajo. Ne morem trditi, da to dela preko svojih izvoznikov »Povrtnina«, ker za to nimam podatkov. Dejstvo pa je, da to delajo nekatera državna pod- jetja. Zadrugam obljubljajo devize, v resnici pa jih prodajajo in vlečejo lepe kurzne razlike, ki jim marsikdaj slu- žijo za navijanje cen, za uvoz predme- tov, ki po mojem mnenju marsikdaj ' niso bitne gospodarske važnosti za pod- jetje. Zadružni sektor našega okraja pa se ravna po principu: vse ustvarjene devize za uvoz kmetijskih strojev. — Mislim, da je tako prav. To priča me- hanizacija kmetijstva v našem okraju, ki razmeroma dobro napreduje. Nesrečne borovnice! 80-odstotna par- ticipacija na devizah! Kdo bo več iz- vozil? Ali Slovenija-Sadje, za katerega jih zbira trgovsko podjetje OZZ Celje, ali »Rastlina« skupno s »Povrtnino«? Kdo bo imel devize — Ljubljana, Go- rica ali zadružni sektor Celje — ali pa celo »Povrtnina«? Prepričani smo, da bo Slovenija- Sadje odstopuo vse devize trgovskemu podjetju, in sicer zadružnemu. Ce Slo- venija-Sadje lansko leto ni dajalo vseh deviz zadružnim organizacijam, smo prepričani, da bo letos v redu, ker nam je to zagotovila Glavna zadružna zveza LRS pa tudi podjetje samo. — Tovariši iz »Povrtnine« pa naj >^esnici na ljubo« govore, kateri zadrugi in koliko so do- slej dali deviznih sredstev. — Mislim, da ni niti enega primera. Torej so za zadruge izkušnje s »Povrtnino« lahko vse prej kot dobre. Še o nelojalni konkurenci, o kateri je govora v že prej omenjenem članku. O tem je bilo na terenu mnogo hrupa. Zbiralni avto trgovskega podjetja OZZ zbira po zadrugah borovnice! Toda pred njim in za njim so avtomobili iz »Po- vrtnine«. Tovorni avtomobil za nekaj kilogramov! Kdo to plača? Pogodbe sme v zadrugi polnoveljavno sklepati pred- sednik oziroma pooblaščeni član uprav- nega odbora, nikakor pa ne sam poslo- vodja. »Povrtnina« je v večini primerov šla mimo tega. Pogodbe so podpisovali poslovodje sami — marsikje brez ved- nosti upravnih odborov. Poslovodkinja v Teharju je brez vednosti upravnega odbora naredila: pola tebi, pola njemu. OZZ iz trgovine, »Povrtnini« iz »skri- vališča«. — Pa v Blagovni! Po nalogu predsednika naj bi poslovodkinja od- premljala borovnice OZZ. Tedaj je »Po- vrtnina« postavila pred KZ stojnico z nakupovalcem. V kolikor je büo poslo- vodkinji preveč, je stranke celo napo- tila na »stojnico«. Ali ni to korumpira- nje zadružnega uslužbenskega aparata, zapostavljanje upravnih odborov itd. In kaj je za tem? Ne morem trditi, da »Povrtnina« daje provizijo poslovodjem, kar bi seveda bilo nepravilno. To bodo raziskali revizijski organi OZZ. Na koncu še to. Upravni odbor OZZ bo zahteval od »Povrtnine« in »Rast- line«, da dobijo pripadajoče devize v celoti zadruge, ker jim to po zakonitih predpisih pripada. Poslovodje, ki so kr-šili sklepe upravnih odborov, bomo predlagali v disciplinski postopek. Od- kupna cena je bila pri obeh podjetjih enaka. Zakaj potem toliko nagajanja zadružnemu sektorju, ki se v resnici trudi za dvig kmetijstva. Zadružniki in upravni odbori, 'razpravljajte o tem! __L. F. Ali je to zdravnik? Dne 26. VI. je bil objavljen v »Sa- vinjskem vestniku« članek Kristine Todorovič z naslovom: »Ali je to zdrav- nik?« Članek skoraj iste vsebine je bü. objavljen 28. VI. v »Slovenskem poroče- valcu« z naslovom: »Se enkrat: Ali so to zdravniki?« Članek govori e ravnanju dr. Janka Novaka, zdravnika v sektor- ski ambulanti Vransko, napram enajst- letni bolnici Jelki Todorovič. Mati na- vaja,' da je njeno hčerko Jelko poško- doval pri igri nek deček, da je deklico pregledal po poškodbi dr. Novak, da pa ta ni ukrenil, kar bi bilo potrebno, in da je otrok ostal iznakažen. Ambulanta Vransko spada v področje Zdravstvene- ga doma Celje-okolica, zaradi česar je uprava Zdravstvenega doma Celje-oko- lica štela za potrebno, da preišče in raz- čisti primer Jelke Todorovič. Ker uprava Zdravstvenega dòma ni prejela nobene prijave o primeru Jelke Todorovič, je imenovala šele po objav- ljenem članku strokovno komisijo treh članov strokovnega sveta pri, Zdrav- stvenem domu Celje-okolica z namenom, da preišče pravilnost oziroma nepravil- nost ravnanja dr. Novaka v danem pri- meru. V komisijo so bili imenovani na- slednji zdravniki: dr. Aleksander Poznik, specialist za pediatrijo, dr. Lojze Roje, asistent-specialist za kirurgijo, dr. Her- bert Završnik, specialist za interna obo- lenja. Ker je ta komisija prišla do dru- gačnih zaključkov, kot so omenjeni v omenjenih člankih, objavljamo v skraj- šani obliki zaključke preiskave, da s tem javnost pravilno informiamo o »brezvestnosti« dr. Novaka. Komisija je ugotovila naslednje: Jelka Todorovič je bua poškodovana 14. V. zvečer, dobila je po izjavi njene stare matere takoj močne bolečine v desni rami ter visoko temperaturo. Kljub temu je bil zdravnik klican k otroku šele naslednji dan med 13. in 14. uro. Da je zdravnika tako pozno poklicala, navaja stara mati, da je ime- la poškodbo za lažjo, češ, saj se bo sama pozdravila, in ker je menila, da zdrav- nik ob četrtkih dopoldne ne ordinira. Napačno je mnenje, da je zdravnik na razpolago, kadar bi se komur koli zahotelo. Tudi on ima redni delovni čas, vendar pa je izven rednega delovnega časa vedno na razpolago za nujne in sveže primere. Iz navedenega pa je raz- vidno, da primer ni bil več svež in da bi lahko prišel k zdravniku v rednem delovnem času. Dr. Novak je bil klican na dom k bol- nici, vendar je zahteval, da jo pripeljejo v ambulanto. Vzrok temu pa ni bila zdravnikova udobnost, saj je komisija pri lokalnem ogledu ugotovila, da je od zdravnikovega doma do ambulante tri- krat tolikšna pot, kot bi jo bil imel sicer zdravnik do pacientkinega doma. Dr. Novak si je hotel poškodbo ogledati še na rentgenu, kar mu na pacientkinem domu ne bi bilo mogoče. S tem pre- gledom si je seveda dodal še zamudno delo ter s tem pokazal, da je kljub ne- prespani noči (preko noči je bil na bol- niškem obisku) hotel čim bolje pregle- dati bolnico. Komisija se v celoti strinja z dr. No- vakom, da se je bolnica v danih okoli- ščinah lahko gibala. Poškodba roke ne more preprečiti, da ne bi mogla priti do ambulante, temperature, ki ne more biti v vzročni zvezi s poškodbo, pa stara mati niti ni merila. Tudi po naših iz- kušnjah pri sprejemanju v bolnico tak- šna temperatura ne ovira bolnikove gibljivosti, saj prihaja dan na dan mnogo pacientov s temperaturami peš. V obratnem primeru bi morali vozni park naših rešilnih postaj podesetoriti. Diagnoza dr. Novaka je múa v tem primeru dejansko napačna. Napačna diagnoza pa se šteje kot strokovna na- paka samo v primeru, če zdravnik ni uporabil vseh diagnostičnih pripomoč- kov, ki jih je imel v danem primeru za potrebne. Zdravnik ni nezmotljiv ra- čunski stroj, temveč človek in zato tudi lahko trdimo, da ni zdravnika, ki se ne bi zmotil. V tem primeru je komisija preiskala uporabljene diagnostične me- tode ter ugotovila, da so bila uporab- ljena vsa diagnostična sredstva. Drugi zdravnik je postavil diagnozo pač zato, ker je pregledal pacienta osem dni ka- sneje, ko je bü med kostmi že večji razmah in se je vmes že tvorilo ta čas na rentgenu vidno novo kostno tkivo (calus). Svež kostni prelom je možno ugotoviti z rentgenskim slikanjem, pri običajni rentgenski presvetljavi pa ga lahko prezremo. Razen tega pripomi- njamo, da otrok ni kazal neke obče pri- zadetosti in ni dajal vtisa težkega bol- nika, iz česar je sklepal zdravnik, da ne more biti težje okvare. Trditev, da -bo otrok imel posledice oziroma hibo za vse življenje, je ne- resnična. V pojasnilo navajamo, da če- sto opuščamo vsako zdravljenje pre- lomljene ključnice pri otrocih z raz- ličnimi povoji, ker se tak prelom prav tako zazdravi brez njih. Le v izjemnih primerih, in to pri starejših, aktivno zdravimo prelom ključnice s povoji. Objavljamo tisti del izjave kirurgičnega oddelka bolnišnice v Celju, ki se na- naša na sedanje stanje bolnika: »Na Vašo zahtevo smo 29. VI. ponovno, pregledali Jelko Todorovič, napravili smo tudi rentgenski posnetek. Prelom je popolnoma zaraščen v primernem položaju. Na mestu preloma je otipljiva majhna stopnica in pa močna nova kost. Prelomi ključnice zarastejo vedno in lahko tudi brez terapije in ni nujno, da poškodovanec dobi odgovarjajoči povoj. Mnenja smo, da zdravnika ne moremo dolžiti, da je malomarno, še manj pa brezvestno opustil običajno fiksacijo zloma, ki ni nujna in jo lahko brez strahu opustimo, posebno pri otro- cih. V poštev bi prišla samo operativna terapija, če bi bile za to podane po- trebne indikacije, katerih pa v tem pri- meru ni bilo. Mislimo, da je majhna zadebelina v predelu zloma manjša ko- zmetična napaka, kot pa bi bila opera- tivna brazgotina. Pri otrocih prelomov ključnic nikoli ne operiramo, če ni po- trebnih indikacij, ker se vedno sami in brez posledic zarastejo. Izjava v naši ambulanti, češ da je zlom napačno za- raščen in da bi bila potrebna opera- tivna terapija, ni bila dana.« S tem je trditev: »Tako bo imel otrok hibo za vse življenje« izvita iz trte. Podpisani: dr. Poznik, s. r., asistent dr. Roje, s. r., dr. Završnik, s. r. Članek o dr. Novaku se zaključuje z onozorilom na njegovo brezvestnost. Uprava Zdravstvenega doma za Celje- okolico šteje za potrebno, da prikaže vrline dr. Novaka v pravi luči. Ugotav- ljamo, da je bil dr. Novak na vseh svo- jih službenih mestih, in sicer v času svojega službovanja na kirurgičnem oddelku bolnišnice v Celju, v Zavido- vičih, Foči in Ilirski Bistrici zelo ve- sten, požrtvovalen, priljubljen in da je visoko strokovno usposobljen zdravnik. Da se na novem službenem mestu ni izpremenil, dokazuje veliko število pa- cientov v sektorski ambulanti na Vran- skem. Zdravstvena služba ni izvzeta iz jav- ne kritike, temveč kritiko celo pozdrav- ljamo, saj je močno orožje za izboljša- nje zdravstvenega dela in odpravljanja napak. Zahtevamo pa, da bodi taka kritika res objektivna, da temelji na resničnem in stvarnem poznavanju me- dicinskih problemov. Mnogo stvari v zdravstvenem poslovanju, kakor n. pr. odnos do bolnikov, požrtvovalnost in podobno lahko oceni vsakdo. Tako za- pleteni problemi diagnostike in način zdravljenja terjajo pred objavo v jav- nosti strokovno preiskavo. Tudi meni- mo, da je treba izreči tako kritiko v dostojnem tonu, saj ima kritika namen odpravljati napake in izboljšati člove- ka, ne ga pa moralno uničiti. Zavedamo se, da so v zdravstveni službi možna še marsikakšna izboljšanja in bomo upra- vičene predloge naših bolnikov z ve- seljem upoštevali. Zal pa moramo ugo- toviti, da se zelo često prezro stvarne napake in iznašajo neosnovani napadL Dr. Lešničar Janko upravnik Zdravstvenega doma , Celje-okolica Stev. 27 »Savinjski vestnik«, dne 11. julija 1953 Stran 3 O steklarski šoli v Rogaški Slatini Ce bi hotel nekdo napisati obširnej- šo povest »O borbi novega s starim«, bi lahko našel v steklarski šoli v Ro- gaški Slatini obilo snovi. Na prvih stra- neh bi lahko napisal, da so pri nas še redki primeri, kjer bi ta medsebojni boj bil tako trd in neizprosen, kakor je bil v tej šoli, da se je cehovstvo redko kje tako trdovratno borilo in se še bori za svoj obstoj, kakor ravno tu in da so odnosi do vajencev le malokje bili tako nepravilni kakor so jih zabeležili do- godki v rogaški šoli. Steklarska industrijska šola v Roga- ški Slatini je bila že v letu 1947 usta- novljena z namenom, da bi vzgajala steklarski kader za našo državo. Tedaj ob ustanovitvi je bilo zamišljeno, da bi bila šola internatskega tipa, da bi imela svojo lastno delavnico in da bi teoretični pouk tekel vzporedno s prak- tičnim. Ta lepa in koristna zamisel je na žalost ostala le zamisel, ki je ne- uresničena škodovala in še škoduje na- šim steklarnam, lo 1 mesec hladila prevročo kri za rešetkami. OSTRA KAZEN ZA TATOVE ' LJUDSKE IMOVINE Pred sodiščem so se zagovarjali 42- letni Jože Roje, tekstilni delavec v to- varni »Metka« v Celju, 41-letni Jože Štravs iz Smartnega v Rož. dolini in 28-letna Marija Turnšek iz Smartnega v Rožni dolini. Roje Jože je od začetka leta 1949 do začetka leta 1953 kradel in ukradel v tovarni »Metka«, kjer je bil zaposlen kot tekstilni delavec, najmanj 239 metrov raznega blaga v neugctov- Ijeni vrednosti. Štravs Jože je v že na- vedenem razdobju prejemal deloma za lastne potrebe, deloma pa v svrho na- daljnje razpečave najmanj 216 metrov tekstilnega blaga od Roje Jožeta, ve- doč, da je Roje blago kradel. Marija Turnšek je pozimi leta 1952 hranila okoli 52 metrov balaga od Jojc Jožeta. Blago je uporabila delno zase, delno pa ga je razpečala. Vsi trije so prejeli kazen, in sicer Roje Jože 1 leto in 8 mesecev zapwra, Štravs Jože б mesecev zapora, Turnšek Marija 5 mesecev za- pora. Njej pa se kazen odloži za dobo dveh let. Obtežilno pri izreku kazni je bilo, da so obtoženci oškodovali splošno ljudsko imovino. Kritika in rel(iama Priznati moramo, da ima objektivna kritika in obširna časopisna polemika mnogo zaslug pri zatiranju raznih ne- pravilnosti v naših podjetjih. To velja prav posebno še sedaj, ko se v podjet- jiifi iz dneva v dan množijo razni pre- krški. Ta nevaren pojav za naše gospo- darstvo je ravno zadnje čase zavzel to- likšen razmah, da bomo že skoraj lahko rekli, da se nahajamo že kar v »obdob- ju« gospodarskega kriminala. Jasno je, da je proti tem pojavom treba naperiti neizprosno borbo, katero so v velikih primerih začeli že sami člani delovnih kolektivov. V neredkih primerih pa ko- lektivi ali pa celo poedinci iščejo po- moči pri sodiščih ali drugih organih na- še oblasti, v kolikor sami ne uspejq povzročiteljev škode pravočasno raz- krinkati in onemogočiti. Vzporedno s tem sodeluje tudi na- še časopisje, ki sproti alarmira javnost o raznih nepravilnostih, katere so bile odkrite v tem ali onem podjetju in ima pri tem dober namen, da opozarja ostale kolektive na razne oblike, v katerih nastopa gospodarski kriminal. Zgodi se, da imajo uredništva raznih listov veli- kokrat na razpolago le izjave in dopise poedincev, ki pa so včasih pri presoja- nju stanja le malo preyec enostranski. To ni nič čudnega, saj pride po navadi do razkrivanja raznih nepravilnosti šele takrat, kadar je bil kdo osebno prizadet ali zapostavljen. Vse do ta- krat pa so slepo šli mimo vseh nepra- vilnosti, ki so se do tega časa dogajale. Lahko bi rekel, da je bil tak tudi primer v Tovarni nogavic na Polzeli. Vzadnjem času so se že kar dnevno vrstili članki o prekrških v podjetju. Priznati moramo, da je bilo mnogo teh člankov opravičenih in marsikateri član kolektiva je moral na tihem pri- znati, da je bilo marsikaj res, kar je pisalo v časopisu, na drugi strani pa zopet, da^ je bilo ravno v teh člankih tudi mno'go pretiravanj, če že ne go- lega natolcevanja, nad katerim so se člani kolektiva tudi upravičeno zgra- žali. Vprašamo se: Komu naj koristi tak način pisanja, posebno, ker so se to- vrstni članki ponavljali iz dneva v dan? Komu naj koristijo mastno tiska- ni naslovi firme omenjenega podjetja, ki v eni sapi navajajo nepravilnosti, kri- minal in ne vem kaj še vse. Ali je mo- goče, da dva ali trije ljudje, katere po- tem članek obravnava, predstavljajo že firmo podjetja? Kaj pa potem pred- stavlja več sto ostalih članov kolektiva, ki niso ničesar zakrivili, če nekateri pisci članov smatrajo za potrebno, da vlačijo po časopisju kolektiv podjetja zaradi grehov enega ali dveh ljudi? S takim načinom pisanja v kratkem času pokvarijo ugled podjetja,'ki si ga je v dolgih letih svojega poslovanja pridobilo. Vprašanje je, kako dolgo se bo moral kolektiv truditi, da si b6 zo- pet pridobil sloves dobrega podjetja, jetja, katerega so mu pokvarili samo posamezniki. Po mojem bi bilo mnogo boljše, da bi časopisje v takih prime- rih javno kritiziralo samo poedince z navedbo, kje so zaposleni, kaj so zakri- vili itd., itd. Ne pa, da z ogromnim na- slovom natisnejo firmo podjetja po možnosti povezano še s kakim senza- cionalnim naslovom, to je pa potem tu- di vse. V članku samem pa si ne upajo niti javno navesti imen tistih, ki jih ob- tožujejo, temveč jih imenujejo samo z »nekaterimi tovariši«. Ali ni to čudno? Nihče niti najmanj ne pomišlja in mu ni mar, da bo obla- til podjetje, od katerega poslovanja je odvisna eksistenca več sto članov ko- lektiva in njihovih družin. S. B. Iz Smartnega ob Paki PRICETEK GRADNJE NOVEGA POSTAJNEGA POSLOPJA Pretekli teden se je izvršil lokacijski ogled za postavitev novega postajnega poslopja v Šmartnem ob Paki. Ker je lokacijska komisija gradnjo odobrila, zato sß je z delom že pričelo, kar vsi ljudje od Smartnega do Solčave iskreno pozdravljajo. Bil je že skrajni čas, da so se zga- nili. Saj je preteklo že sedem let, v tem času bi se postaja že lahko zgradila. Kako težko je bilo ljudem, ko so mo- rali v dežju in mrazu čakati na vlak, posebno nerodno je bilo pozimi. Naj- težje pač dijakom, ki so morali s prvim vlakom v Celje. Le-ti so prihajali "iz vseh koncev naše občine in iz Letuša že ob pol 4 zjutraj na kolodvor in niso imeli kotička, kjer bi lahko na suhem in toplem prebili čas do odhoda vlaka. No, sedaj bo tega vendar enkrat ko- nec. Postajno poslopje bo precej veliko. Dolgo 34 m, široko 10 m. V njem bodo upravni prostori, pisarna, velika ča- kalnica in še drugi prostori, ki spadajo k taki stavbi. V prvem nadstropju pa bodo stanovanja. Poslopje bo podobno onemu na Polzeli, seveda bo večje in obširnejše. Če bo vreme dopuščalo, bo stavba do jeseni v surovem stanju pod streho. Prvotno je bilo rečeno, da bi v tej stavbi dobil svoje prostore tudi poštni urad. Vendar se je poštna direkcija se- daj odločila, da bo gradila za svoje urade novo stavbo in to v bližini kolo- dvora, kar tudi pozdravljamo, posebno še, če pomislimo, da pač sedanji pro- stori ne odgovarjajo potrebam pošte. ...iz zaledja NE KDO, AMPAK KAJ! V »Ljubljanskem dnevniku« je V. M. objavil članek pod naslovom »Proči- tajte in sodite«, kjer obravnava stano- vanjsko zadevo E viali j e Ros iz Laškega. Glede na dejstvo, da je to vprašanje sprožil tudi »Savinjski vestnik«, daje LO MM Laško naslednja pojasnila. LO MO Laško je utesnil družino po- kojnega M. Rosa za eno sobo, ki pa se vanjo ni hotela vseliti niti ena oseba in to zaradi skrajno nekulturnega, pred- vsem pa nesocialnega odnosa E. Roš. Ko je LO MO Laško izdal odločbo, da se v dve sobi E. Roš vseli tričlanska družina Ivanjka, je Ivanjku grozila Ro- ševa s sekiro, ta pa je vložil predlog za prisilno deložacijo, ki se je tudi iz- vršila, kar je opredelil V. M. kot vlom. Izgovor E. Roš zaradi prehoda, na ve- rando ne drži, ker obstojajo lesene stop>- nice k sobi v prizidku. Tov. V. M. je prikazal primer E. Roš skrajno neobjektivno. Če se je število stanovalcev pri E. Roš po izdanj od- ločbi za utesnitev pomnožilo od dveh na pet oseb, naj posledice tega V. M. ne podtika ljudskemu odboru mestne občine Laško, temveč naj počaka na odločitev vrhovnega sodišča. Na preostale trditve omenjenega pis- ca, ki prehajajo ponekod že v nesram- nost, ne bomo odgovarjali. Nadalje je LO MO sklenil na svoji redni seji, da obvesti Laščane v »Sav. vestniku« o naslednjem: Vsak Laščan ima možnost, da sode- luje v kateremkoli od svetov, stano- vanjski komisiji itd. Nekatere ljudi, ki čutijo svoje po- slanstvo edino v tem, da neobjektivno kritizirajo, je imenoval LO MO Laško v Svet za komunalne zadeve in v stano- vanjsko komisijo kjer bosta konkretno tov. E. Jelovšek in M. Vivod lahko tudi z delom pokazala svoje vsestransko znanje, predvsem pa iskrenost. »ČE NE MORETE ZlVETI, SKOČITE V VODO«! K članku, objavljenem v Sav. vest- niku z dne 6. junija t. 1.) Glede na trditev, da je rekel 27. 5.1.1. uslužbenec tov. M. Deželak tov. Ivanjku Zeljku in Angeli ob priliki deložacije: »Zakaj ste prišli v Laško? Če ne morete živeti, skočite v vodo!« -je uvedel LO MO Laško imenovanemu uslužbencu di- sciplinsko preiskavo in je na osnovi iz- jave Angele Ivanjko dognala, da je iz- java netočna. Tov. Angela Ivanjko trdi v svoji izjavi, da ji je Deželak rekel: »Zakaj ste prišli v Laško, saj vas ne nucamo?« ter pravi, da lahko to po- trdijo delavci, ki so nameravali izvesti prisilno deložacijo. Po izjavi Ivanjkove je članek pisal Jelovšek, lastnoročno pa ga je prepisala sama. Komentar prepuščamo bralcem! LO MO Laško IZ ŠTOR Društvo prijateljev mladine v Storah si je zadalo nalogo, pomagati dijakom, ki so pokazali slab učni uspeh in imajo ponavljalng izpite iz matematike, an- gleščine in slovenščine. Zal je takih dijakov nižje gimnazije precej. V petek, dne 10. julija se bodo zbrali dijaki in prostovoljni predavatelji, ki bodo sku- šali z mla'dinci osvežiti in nadoknaditi izgubljeno znanje. Ta korak Društva prijateljev mladine je res hvale vreden, posnemanja vreden pa tudi. Toda to še ni vse. Otroci bodo šli tudi na taborje- nje, najbrž v Dobrno. So pa še težji problemi, ki jih bo treba rešiti, na nje se Društvo prijateljev mladine načrtno pripravlja, da bi bil uspeh sigurne j ši. Denarja ni, je bila ena prvih ugoto- vitev, ko so se lotili dela marljivi funk- cionarji Društva prijateljev mladine. Res je, da so v Storah podjetja, ki so že večkrat pokazala pravo razumevanje in pomagala raznim množičnim orga- nizacijam. Tudi za desetdnevno raz- vedrilo na morju so dosti prispevali. Vedno jih ne moreš molsti. Pa so se domislili druge. Dajmo ljudem razve- drila, ki ga bodo radi plačali. Takrat so se žrtvovali debeli in suhi, povsod jih najdeš, tudi v Štorah jih ne manjka, pravih vzorcev. Niso športniki, pa so se lotili zelene ledine, pravzaprav peščene. Z visokokvalificiranim nogometom so v nedeljo 5. julija dve uri zabavali ob- činstvo, ki malokdaj napolni igrišče v tako visokem številu. Mnogo prizadev- nosti pa tudi mnogo smisla za zabavo so pokazali vrli žogoljubi, igra pa je bUa kljub temu fair, kot se spodobi za treznorazsodne »športnike«. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno, nasmejano, bla- gajnik Društva prijateljev mladine in predsednik pa tudi, le škoda, da se suhci in debeluščki večkrat ne »raz- kurijo«. Rezultat 3 :3, da je bilo za vse prav in brez razburjenja. Pa še na svidenje! V Storah se trudijo, da bi dali na- selju čim lepši izgled. Pred kulturnim domom bodo še letos uredili park, v njem bo stal spomenik žrtvam naci- stičnega terorja, ki bo tudi letos odkrit. Najbrž bo urejen letos tudi pločnik za pešce skozi glavni del naselja ob pošti, šoli in železniški postaji. Do tod vse prav. Kaj bo pa porekel tujec, ko bo stopil s pločnika proti trgovskim po- slov,alnicam in bo zagledal na levi strani ceste v nekakšnem neznanem slogu zgrajene hleve in nad hlevi v na pol porušeni stavbi — stanovanja. — Hlevi, drvarnica, skozi katero se izceja zaradi slabe kanalizacije straniščna brozga iz stanovanj in gostilniškega stranišča, leglo podgan, nasproti pa dve trgovski poslovalnici s skladišči seveda. Ali še lahko govorimo o snagi, o higi- eni, o lepem izgledu naselja? Če se dobro spominjamo, je železarna v Storah. pred tremi leti naslovila na direkcijo \a eksploatacijo državnih že- leznic v Ljubljani vlogo za graditev prehoda iznaci železniških prog na že- lezniški postaji v Štorah. Napravljeni so bili načrti, to pereče vprašanje pa osvetljeno in potreba prehoda podkrep- ljena z vseh Diati. Takrat se je zadeva nekje ustavila, govorilo se je o tem, da bo železniška postaja prestavljena proti Teharju. Toda promet v Storah narašča in s tem tudi nevarnost, da pride vsak dan do številnih nesreč. Kar poglejmo si prizor. Ico stojita dva vlaka v postaji, vsi tiri so zasedeni, ljudje pa ne smejo zamujati na delo, z dela se jim pa tudi mudi. In takrat se začne pravo cirkuško tekmovanje peščev in kolesarjev, kdo bo bolj iznajdljiv in spretnejši. Po va- gonih, pod vagon se plazijo na vse mo- goče načine. Čudno naključje res in ve- lika sreča, da ne pride do mesarjenja. U.R. GRD ZLOČIN V ŠPITALIČU V bližini vasi Spilalič pri Slov. Ko- njicah je bil pred kratkim izvršen zlo- čin, ki je vzbudil med ljudmi močno ogorčenje. Iz Konjic sta se vračala pro- ti domu preko Konjiške gore Jevšenak Jakob in Macuh Anton iz vasi Kamna gora. Oba sta bila nekoliko vinjena in sta se že med potjo pričela prepirati ter zbadati z različnimi očitki. Ze blizu do- ma pa je iz prepira nastal pretep, pri tem pa seveda ni manjkalo noža. Po prerivanju sem in tja je Macuh z no- žem preparai JevŠenaku oprsje, tako da je ta za posledicami umrl še isti dan. Macuh, ^ ki je bil tega dne pri naboru in je ze po stari navadi smatral, da se mora ta dan opiti, se je po iz- vršenem umoru po vasi hvalil z nožem, češ poglejte, s tem sem ga zaklal. Takoj naslednji dan pa so ga organi LM are- tirali. Ljudstvo pa pričakuje pravično sodbo. Pri vsem tem pa je po sredi zo- pet nesrečni alkohol. L. V. -O- Večja skupina delavcev iz podjetja »Usnjarski remont« iz Slov.-Konjic je ta teden priredila dvodnevni izlet na Jesenice in v Litostroj. V obeh krajih so si ogledali proizvodni proces in njihovo mehanizacijo. Podoben izlet pripravlja- jo ža letošnjo jesen tudi člani delovnega kolektiva »Konus«, ki si bodo ogledali več tovarn usnja in čevljev. -O- Občinski odbor SZDL v Slov. Konji- cah pripravlja letos večjo tombolo. Do- biček tombole bodo uporabili za nabavo nove kino-aparature. Sedanja, ki je na- meščena v mladinskem domu nikakor ne odgovarja za premestitev v novo, moderno urejeno dvorano lani zgraje- nega kulturnega doma. -o- Predsednik okrožnega sodišča iz Ce- lja tov. Sok^je imel pred kratkim v Slov. Konjicah zanimivo predavanje »O gospodarskem kriminalu«, ki ga je po- slušalo okoli 140 ljudi iz konjiških podjetij in ustanov. Navedel je več konkretnih primerov, ki so nazorno pri- kazali gospodarsko škodo za naša pod- jetja. Z VRANSKEGA Tudi v naši občini se je pojavil po krompiriščih koloradski hrošč. Kmetje so le spoznali, da ga bo treba pričeti resno zatirati. Zato vestno pregledujejo krompirišča, ekipa KZ pa jim pomaga s škropljenjem. -O- Letos so odšli z vranske nižje gim- nazije prvi četrtošolci, ki so imeli tudi najboljši učni uspeh. Dobro so končali tudi tretješolci, medtem ko sta se oba prva razreda in drugi slabše izkazali. Zaključna proslava za konec šolskega leta je prav dobro uspela. ZAKAJ JE VRATAR? Pretekle dni je stara ženica kupila pri Odpadu nekaj železja in ga hotela odpeljati. Rekli so ji, naj pusti voz steh- tati. Najbližja tehtnica je bila.pri LIP, a ji vratar njene uporabe ni dovolil. O njeni prošnji, naj vpraša vsaj višji -forum, ni maral ničesar slišati. Na zaključku vprašam LIP Sp. Hu- dinja, če je bilo to početje na mestu in če je res' služba tega vratarja — nevljudnost in surovost? LOKALNI AVTOBUS CELJE—ŠKOFJA VAS V »Sav. vestniku« je bila svojčas iz- ražena misel o lokalnem avtobusu Celje —Skofja vas, kar z veseljem pozdrav- ljamo. Tej želji se pridružujemo tudi Trnovelj cani, ker so nam z zaključkom šolskega leta ukinili vsak avtobusni promet. Avtobus, če ne bo ostalo vse le pri obljubah, naj bi vozil vsaj dvakrat dnevno skozi Trnovi j e in Ljubečno in razširila naj bi se tudi cesta; promet na teh cestah ni majhen! Stev. 27 »Savinjski vestnik«, dne 11. julija 1953 Stran 5 Naša družina in mladina Ob priliki mature prve celotne povojne generacije na gimnaziji v Celju Minilo je osem let, kar je padla za- stava kljukastega križa in kar je admi- ral Doenitz razglasil kapitulacijo Nem- čije. Med leti 1945 do 1953 leži doba osmih svobodnih let, v katerih so se na srednjih in visokih šolah izobraževali ljudje v novem duhu. Letos se je torej tudi od I. celjske % gimnazije poslovila prva povojna generacija, ki je užila celotno izobrazbo v novi domovini in ki se po sorazmerno temeljitem znanju odlikuje pred vsemi preteklimi. Kajti — kar je razumljivo — z vsakim letom se zahteva od kandidatov več, saj so sred- nje šole prav tako kot visoke že po letu, 1947/48 prešle od kvantitete na kvali- teto. Prav ob tem se je treba spomniti dejstva, da so prva leta po vojni terjala čim več izobraženih ljudi, kar je bilo delno na škodo znanju. Vendar so se zahteve učnih načrtov z vsakim letom poostrile in izbira zrnja od plev je po- stajala z vsakim letom natančnejša, kar je povsem naravno in pravilno. Na tem mestu je nemara priložnost, da se dotaknem vprašanja našega sred- nješolskega sistema, ki temelji na avstro- ogrskem in je vse preve^ — še danes — podoben staremu fraku izza leta 1915, ki se v njem novo telo počuti vse pre- več utesnjeno. Razumljivo je, da reorganizacija šol- stva ni majhen problem, kajti to po- meni, če naj je res reorganizacija, bi- stveno spremembo v splošni sistematiki, učnem načrtu, pedagogiki in smeri za- nimanja posameznih gojencev. S tem nikakor ne mislim reči, da je naš sred- nješolski aparat nazadnjaški. Vsakdo, ki je imel priliko spoznati naše srednje šole in duh, ki jih preveva, bo moral izreči priznanje, vendar, če se poslužim primere, je problem srednjih šol pro- blem nove misli v starem kalupu. Splošna sistematika, ki sem jo ome- nil, označuje način podajanja z upošte- vanjem vseh učnih predmetov, se pravi, da mora en predmet sočasno podpirati drugega v njiju sorodnih poglavjih, s čimer se asociacija pri procesu doje- manja podpre in se s tem snov močneje vtisne v spomin ter se poudari so- odvisnost dogajanj sploh. Glavni problem v poglavju smeri za- nimanja posameznih dijakov pa je vprašanje, ali se naj na gimnazijah že izvede delitev po zainteresiranosti po- sameznikov ali ne. V prvem primeru bi se nekako že v šestem razredu rahlo ločili humanisti od realistov in podobno. Tako bi se morali gojenci že tu odločiti za svoj bodoči študij. Res je, da bi bilo s tem učenje zelo olajšano in da bi se dosegli vidno boljši uspehi, vendar se je treba vprašati, ali bi nemara ta ce- pitev ne bila na škodo splošni izobrazbi, čemur navsezadnje gimnazija tudi služi. Seveda si tu ne lastim nikakršne sodbe, kajti to je stvar širokih intelektualnih plasti in pa izkušenih mož na tem pod- ročju. To vprašanje je nemara najnuj- nejše in bolj pereče kot bi se zdelo na prvi pogled. Hotel sem le opozoriti na probleme, ki jih postavlja ta čas in razvoj in ki jih bomo morali rešiti prej ali slej, tako ali drugače. Prav bi bilo, da bi spregovorili o tem še drugi in da bi se to vprašanje pre- neslo na centralno časopisje, kar bi bilo vsekakor v korist razvoju šolstva , v Sloveniji. FILMSKO ŽIVLJENJE O Evi, ki je podedovala raj . . . Avstrijci nas že dobrih osem let za- lagajo s filmi, ki so — kakor se temu pravi — spod pazduhe vzeti, kar bi seveda ne smelo škodovati kvaliteti (saj poznamo impro/izacije, ki odtehtajo marsikakšno s trudom napravljeno »umetnino«), vendar kaže, da avstrijski filmi niso improvizatorske mojstrovine. Kakor smo bili vajeni pretakati potoke solz nad cenenimi tragedijami od vseh vetrov, tako imamo vedno zopet polna usta krohota, kadar se na platnu pači kakšna komična kreatura brez talenta ali z avstrijskim talentom, kar je na- vsezadnje isto. Med komiko in komiko so lahko prepadi! To si velja zapomniti; posebno pa, da je tudi komedija umet- niška zvrst in ne torišče uveljavljanja nekakih bedastih poz ob plehkem sce- nariju. Priznati si moramo, da bi nas prava komična mojstrovina pustila po- vsem hladne. Kaj nismo zehaje zapu- ščali filmske dvorane, ko nam je mu- šketir Kantiflas odgrinjal zastor pokra- jine navdiha! Njegovo vzvišeno umet- nost- smo imenovali dolgočasno, nismo bili zmožni podoživeti mozartovsko ve- drino, niti umetniške sile tega resnič- nega umetnika. Kako smo' vsakdanji! Kako revna so naša srca! , Eva je podedovala raj ob bučnem smehu publike. In kako! Nehote se mi ob tej priliki spomin vrača k besedam T. O.-ja: »Vi hočete pisati komedijo. Prav. Toda zapomnite si: če ne bo raz- bitih najmanj osemdeset steklenic, če ne vpletete vanje vsaj pet pretepov ali ljubosumja, ki se je osmešilo s teîîi, ker je padlo nà glavo v sod surovega masla... potem vam je neuspeh za- gotovljen.« In tako kaže, da so tudi avstrijski komiki dodobra preučili ta pravila ter napravili komični zmazek, ki pa jim je — seveda! — zagotovil uspeh. Zgodba je — rekli bi — sluzava od absurdov. Eva je zaspanka, a posebne vrste! Ko se zbudi, je sicer še strašno zaspana, kljub temu pa ne pozabi po- kazati svojih — kdo ve, čfe so lepe? — nog na posebno koketen način. Slednje jutro zamudi službo, navsezadnje pa se zgodi čudež — njen stric ji po smrti zapusti raj. Pravzaprav so to vice, ven- dar pa je bila Eva prepričana (njena služba je morala biti desetkratni pekel), da jo čakajo deveta nebesa. Potem, ko razbije neki sitni stranki — Eva je pro- dajala plošče — na nosu osem plošč, odvihra k svojim nebesom in ko po- trka, se ji med vrati pokaže peklenšček, od katerega je na široko zaudarjalo po žganju. Ta možic ji raztolmači, da vsa njena nebesa ne premorejo električne luči in da so v strahotnem stanju. Od tu dalje pričenja divji zaplet. V dejanje se vrže gospa Holzinger — mora vseh bližr^jih gostilničarjev,^pa tudi vseh gledalcev, ki jim je narava podelila nekaj okusa. Ta debela gospa dejanje strahovito zavozla. Poleg nje ima deset slabih igralcev v filmu nalogo, da re- šuje njene vozle. Predvsem njen sin, ki se pri priči zaljubi v lepo Evo in ji zato plačuje račune, potem pet ljubkih deklic, ki so pripravljene pomagati kjerkoli, nato orkester slabih muzikov, ki je njih posluh in njih muzikalni smisel to, kar je debeluhom jutranja telovadba. Ko te komične prikazni vo- zlajo štrene zgodbe in jih potem spet odmotavajo, se človeku mimogrede vrine misel, kaj sploh hočejo. Sele tik ob koncu se ti zasveti, da želijo spra- viti človeka v smeh, tik ob koncu, ko postanejo najhujši sovražniki v hipu kar presladki prijatelji, ko se debela gospa Holzinger topi v solzah, medtem ko njen nadobudni sinček z Evo poje neko pozabljeno tirolsko polko ... ... Ljudje zapuščajo dvorano ... in si brišejo solze ceneneg.a smeha, prav kot so si nedavno brisali solze cenene ža- losti. Vtisi s počitniškega doma Železarne Štore na Rabu Rab, v začetku julija 1953 Nekaj pred deveto zvečer nas je od- peljal brzovlak proti Ljubljani. Vož- nja je bila udobna, saj smo bili sami v ' luksuzno opremljenem kupeju vagona za Trst. Ko smo v Ljubljani prestopili v potniški vlak na Reko, je bil že poln Ljubljančanov, ki so potovali na do- pust v razne kraje prelepega Jadrana. Matere z otroki so se še komaj stisnile v kupe, moški smo pa večinoma pre- stali vso dolgo vožnjo do Reke stoje v hodnikih ob oknih ter si želeli, da bi bilo dolge vožnje čimprej konec. Ne- kaj pred peto uro smo prišli na Reko, nakar smo sede ob prtljagi čakali sko- raj štiri ure do odhoda ladje. Ker ni v pristanišču klopi, kjer bi se »Usedel, niti v bližini kakšnega lokala, kjer bi odsedel do odhoda ladje, nanjo pa ne pustijo prej, kakor eno uro pred odhodom, je bil čas čakanja komajda Vzdržen po neprespani noči. Da bi si skrajšal čas, sem si ogledal "reško pristanišče. Opazoval sem starej- šega moža, ki je vztrajno lovil ribe ob Tiekem kanalu, kjer se izteka vsa mo- 9oča nesnaga iz mesta v morje, nalo- je polno košarico jegulj. V pogo- ^oru z njim sem izvedel, da so to naj- bolj okusne ribe in brez kosti. Jedel Jih pa le ne bi za noben denar, ko sem ^^del v kakšni nesnagi so bile ulovlje- zraven tega pa še podobne kačam. 'V pristanišču ni bilo dosti ladij. Ra- potniških ladij je bilo vsidranih še fiekaj naših preopceanskih in ena ita- lijanska ladja, na katero so nalagali les. Od potniških ladij sta bili najlepši »Ivan Cankar« in »Vladimir Nazor«. Ob odhodu iz pristanišča smo videli tudi našo najlepšo potniško ladjo »Par- tizanko«, na kateri je mrgolelo ljudi, da je bila podobna pravemu mravlji- šču. Pristanišče 50 deloma že obnovili. Urejajo ga še vedno in izgleda, da bo čez nekaj let izgubilo vse sledove, ki mu jih je povzročila zadnja vojna. S polurno zamudo smo nekaj po osmi odpluli z lokalno potniško ladjo »Knin«. Vožnja je bila vse prej kakor udobna. Potnikov je bilo toliko, da si le s te- žavo našel prostor, kjer bi $e lahko vsedel. Matere z otroki so se stisnile v malo kajuto, v kateri je bilo nekaj klo- pi, v sredini pa mala mizica. To je bil edini zaprt prostor poleg jedilnice na ladji. Na palubi ni bilo nič kaj prijet- no. Sonce je pričelo močno pripekati, zraven tega si pa kaj kmalu postal črn od saj, ki jih je bruhal dimnik parnika. Vožnja je bila še bolj neprijetna za ti- ste, ki so imeli s seboj otroke. Neki Beograjčan mi je potožil, da je od Ljub- ljane do Reke pokadil od nervoze 40 cigaret. Imel je pri sebi dva mala otro- ka. Utrujeni otroci so bili od dolge vož- nje res tako sitni, da jih je komaj kro- til. Nekaj časa jih je imel v varstvu on, da se je odpočila mamica, nekaj časa pa mati; tako sta izmenjavala svojo zakonsko dolžnost. Se nekaj o postrežbi na ladji. Pijače so bile tako mlačne, da se nisi mogel odžejati. V času kosila, od 12. do 14. ure pa sploh niso točili pijač, razen za tiste, ki so bili pri kosilu. Le-tem so pri kosilu pijače tudi shladili na ledu. Cene na ladji so precej visoke. Mala porcija salame z dvema koščkoma kru- ha, en kozarec oranžade in 3 del bele- ga dalmatinskega vina stane 360 din. Največ letoviščarjev je izstopilo v Cri- kvenici in na Rabu. To sta 'tudi ena najlepših letoviščarskih mest na sever- nem Jadranu. Nekaj čez poldan smo prispeli v Baško na otroku Krku. Z ladje sem ugledal lepo peščeno baško plažo skoraj brez kopalcev. Začudil sem se temu, saj so mi pri Putniku v Celju rekli, da je Baška že vsa zasede- na od tujcev. Nisem vedel komu naj verjamem, mojim očem ali pa putniku v Celju. Možno je tudi to, da so bili le- toviščarji ob tem času ravno pri kosilu. Okrog treh popoldne smo pristali na Rabu. Zadovoljen sem bil, da je bilo neprijetne vožnje vendarle konec. Pravijo, da se človek uči, dokler je živ. To je veljalo tudi za to potovanje. Med vožnjo sem uvidel, da bi bilo ve- liko bolje, če bi šli iz Celja zjutraj in bi prispeli na Rab samo dobre tri ure kasneje kot smo mi prispeli. Tako smo pa izgubili vso noč v vlaku in na ne- prijetnem čakanju neugodnih zvez. Za- to priporočam vsem, ki bodo šli na do^ pust na Jadran, naj odpotujejo raje z jutranjim vlakom, ker ima boljšo zve- zo. Od Reke pa naj se peljejo z brzo- parnikom, ki je hitrejši in udobnejši od navadnih potniških obalnih ladij. Počitniški dom Železarne Store leži ob morju, na nizkem griču, obdanem s senčnatim borovim gozdičem na na- sprotni strani rabskega pristanišča. Z barko smo se pripeljali preko par sto metrov širokega zaliva, ki se zajeda v mestece Rab. Prevoz stane 5 din na osebo, v najožjem delu zaliva celo dva dinarja, nam kot novincem so pa se- veda zasolili kar 20 din na osebo. Le nekaj stopnic pod borovci, med urejenimi gredami zimzelenega rast- linja in kaktusi in že smo prispeli pred dve vili, vilo Marjan in Dragica. Pred njima je lepo urejen park s stoli in mi- zami. V vili Marjan je lepo urejena jedilnica, po želji pa servirajo jedila tudi na vrtu. Sobe sicer niso kom- fortne, vendar čisto in okusno oprem- ljene. V sobah je tudi tekoča voda, ki pa žal teče le zjutraj in zvečer. Hrane je dovolj, je izvrstna in okus- no pripravljena. Tudi za otroke dobro skrbijo, saj dobijo po želji za malico skodelico mleka. Vsi smo prav zado- voljni. Nekateri pravijo, da je hrana boljša kot v največjem hotelu »Impe- rial« na Rabu, kljub temu, da je tam dnevni penzion veliko dražji. Tudi pi- jače, katere hladijo z ledom, niso pre- drage. Belo in črno vino je po 150 din, steklenica piva 60 din, mineralna voda 50 din za liter, oranžada 20 din. Ob vznožju griča je prostor za kopanje. Tu je obala bolj kamenita, plaža se seveda ne more primerjati z baško peščeno plažo, vendar par metrov od obale je sama mivka. Dobrih sto metrov od tu, v malem zalivčku je pa lepa plaža, pri- merna za otroke, ker se tla polagoma spuščajo v morje. Morskih psov se nam ni treba bati, ker je obala odmaknjeria od odprtega morja in zavarovana s par sto metrov dolgim zidom, ki spaja oba- lo z malim otočkom, ki leži nasproti. Morje je prijetno, skorajda mlačno. Inozemcev na Rabu ni preveč. Naj- več je Nemcev in Avstrijcev. V boro- vem gozdičku ob naših vilah so razpeli šotore štirje mladi Nemci, študentje, ki se hranijo v našem domu. Ce se spre- hajaš ob obali te nadlegujejo fotografi, ki zahtevajo od slike 70 din, če podle- žeš njihovemu nagovarjanju. Pri ko- panju pa te vabijo domačini na jadr- nico ali barko, ki stane za en popoldan 300 din. Mestece Rab šteje okrog tisoč prebi- valcev in je približno tako, kot vsa na- ša primorska mesteca. Cene na trgu ni- so preveč simpatične, zlasti sadje je drago. Slive so po 100 din, breskve po 140. din, fige po 8 din komad, krompir je po 28 din, fižol pa po 25 din. Vino je nekaj ceneje kot v Celju, saj točijo v enaki gostilni dobro vino po 120 din. Vreme nam dobro služi. Proti večeru se po navadi zoblači, enkrat je bila celo nevihta, ki pa je trajala le slabe pol ure, osvežila je soparno ozračje in nad jasnim nebom so zopet zasijale zve- zde ... Tisti, ki so bili tu pred nami, so bili prikrajšani za lepo vreme, saj je bilo nekaj sončnih dni v juniju. Oni, ki bo- do prišli za nami, so lahko res upravi- čeno nestrpni ob pričakovanju dneva, ko bodo prispeli semkaj. Tu bodo prav gotovo zadovoljni kot mi, ki smo skle- nili, da pridemo drugo leto zopet sem. Ob soncu, zraku, morju in izdatni hrani bomo pridobili novih, svežih mo- či. Vrnili se bomo z lepim spominom na Rab, okrepljen zopet na delo. -ma. NAGROBNI GOVOR Umrl je upokojeni sodni svetnik Grebene. Njegove telesne ostanke so vozili v dolgem sprevodu, ki se je vil iz pokojnikove vile k pokopališču. V sprevodu sta korakala v paru t^adi Grebcnčeva znanca Kokošar in Mrena, oba upokojena poštna uradnika. »Takole pojdemo vsi upokojenci drug za drugim,« je vzdihnil Mrena. »Meni se s tega sveta še nič preveč ne mudi,« je dejal Kokošar. »Predmano bo še nekaj stotin aktivnih odšlo po tejle poti. V življenju sem govoril že vsaj petdeset nagrobnih govorov, pa bi jih rad še vsaj dvajset. Tudi temule Grebencu bi bil danes rad govoril, pa so me drugi odrinili.. •« »Jaz pa bom menda kmalu na vrsti,« je potožil Mrena. »Pogosto se prehla- dim, nekajkrat sem že na vsem lepem omedlel, pa še naduha se me lo^va.« »Bodi brez skrbi! Ob tvojem grobu ti bom v imenu stanovskih tovarišev go- voril jaz. Tedaj se pač ne bom dal od- riniti. Veš, do takih govorov imam neko posebno veselje. Tedaj si takole mislim: Glej, nekdo je dokašljal, zagrebejo ga, prepuste ga črvom, govornik pa mu pove nekaj lepih besed in se še mnogo let veseli življenja.« »To pa je nekoliko brezčutno.« ■ »Nagrobni govori so mi nekakšen po- seben šport. Veš, da že v naprej ugi- bam, kdo izmed prijateljev bi utegnU kmalu umreti. Sestavil sem si celo po- seben seznam in tudi tebe sem vanj uvrstil, ker vidim, kako ti v zadnjem času pešajo sile.« »Tudi mene? In praviš, da si mi pri- jatelj!« CELJSKE BODICE PREDLOG Ker ni življenje naše brez izkustev, da najuspešnejši smo sredi društev in ker učijo nas izkustva, da društva Mi so, mi smo Društva ... zatorej na osnovi teh izkustev, predlagam, da ustanovimo Društvo prijateljev teh društev. KOS EPIGRAMA Spočetka je neznaten bil naš »on«, potem je Mali bil Napoleon,... a zdaj — bog z njimi — je res kameleon. Hordon CELJSKE ZALE Da bi v onostranstvu duše manj jokale, smo nameravali zgraditi Zale ... a žal nam je, ker zdaj iz Žal ne bo prav nič, saj je nemara segel vmes res sam — hudič! »Vsem stvarem je treba smelo gledati v obraz. In veš, da mi je najljubši posel sestavljanje mrliških govorov že v na- prej. Da, časa imam in to mi je v za- bavo. Tudi zate imam govor že pri- pravljen. Sijajno se mi je posrečil, zate sem se posebej potrudil. Ker ga pa tedaj ti ne bi mogel slišati, ti ga hočem zdajle povedati, da boš imel kaj od tega. Poslušaj me in upam, da boš za- dovoljen »Molči mi in ne plaši me s takimi strahotami!« »Pri tem gre vendar le za tvojo ko- rist. Morda sem v govoru kaj važnega prezrl, pa me lahko.opozoriš in bom to upošteval.« »Pravi cinik si. Pusti me vendar pri miru s tem!« Sprevod se je že bližal pokopališču, Kokošar pa še ni odnehal: »Poslušaj^ kako posrečen je že sam začetek: — Ali je res, da stojimo ob grobu našega dragega prijatelja, ki nas zapušča globoko užaloščene ...« »Nehaj, te prosim!« »Zares moram nehati, saj smo že do- speli in ne bo več časa. Govor zate pa sem natipkal s kopijo, ki ti jo lahko dam, da jo doma v miru prebereš in mi poveš svoje pripombe.« Kokošar je potegnil iz žepa nekaj pa- pirjev in prijatelju ponudil list. Mrena se ga je branil, dokler mu ga ni k^r po sili stlačil v žep pri plašču. »Hvaležen mi bodi za tovariško po- zornost, ki ti jo posvečam. Kdo ti je boljši prijatelj' od mene?« Sprevod se je pomikal že med gro- bovi k sveže izkopani jami. Mrena je drhtel po vsem telesu in Kokošar j a ni več pogledal. * Mrena je doma prebral Kokošarjev nagrobni govor, nato pa je legel s težkim glavobolom, vendar mu je že- nina ljubezniva skrb brž pomagala k zdravju. Po treh dneh je spet krenil na ulico, da se sprehodi in razgovori z znanci. Mimogrede je stopil tudi v pi- sarno Društva upokojencev. »Ali že veš?« ga je prestregel dru- štveni predsednik Zbogar. »Kokošar je davi umrl, pravkar so nam sporočili.« »Ni mogoče! Kokošar! Tako zdrav človek! Na Grebenčevem pogrebu sva se še videla.« »Ponoči ga je nenadoma zadela kap. In takoj sem se te spomnil. Bil si nje- gov ožji tovariš in prijatelj. Ali mu ne bi povedal nekaj poslovilnih besed ob grobu?« »Se nikoli nisem imel takega govora. Tudi nekam bolehen sem. Vendar bom poskusil in se potrudil, morda se mi posreči. Mislim, da imam nekakšen vzorec za tak govor že sestavljen, tako da mi ne bo pretežko... Kaj hočemo, ko pa ne vemo ne ure, ne dneva...« Med množico ljudi je ob Kokošarje- vem odprtem grobu stal Mrena in mu v slovo bral govor z listka, prav tisti govor, ki ga je bil pokojnik sam sesta- vil in natipkal, čeprav ne zase, ampak' prav k pogrebu Mrene, ki mu je zdaj govoril: »Ali je res, da stojimo ob grobu na- šega dragega prijatelja, ki nas zapušča globoko užaloščene? Ne, saj tega ne moremo še prav verjeti! Kako naj bo mogoče, da so ugasnile njegove dobre, mile oči, da je onemela njegova pamet- na, prijazna beseda! Njegov pošteni značaj, njegova neumorna delavnost v poštni službi skozi petintrideset let in njegove ostale zasluge pri delu za na- rod sploh ...« Ob vseh teh besedah so se marsi- komu v množici ovlažile oči. »Nepozabni tovariš in prijatelj Ko- košar, počivaj v miru!« tako je Mrena krepko zaključil svoj govor in nato so na krsto v jami pričele padati grude ilovice. Več prijateljev se je pridružilo Mreni in čestitali so mu k uspelemu govoru, on pa se jim je skrivnostno smehljal. Na poti v mesto so mu po glavi krožile misli: »Kokošar me je imel na posebnem seznamu in še pred nekaj dnevi mi je prev na tejle cesti govoričil svoj na- grobni govor. No, zdaj pa sem se jaz poslovil od njega z njegovimi lastnimi besedami. Pravil mi je, da ima do ta- kih govorov posebno veselje. Takole je dejal: — Nekoga zagrebejo in prepuste črvom, govornik mu pove nekaj lepih besed in se še mnogo let veseli živ- ljenja. Tako sem zdaj jaz na tem, da se bom še veselil življenja ...« Nekam olajšan in sproščen je Mrena krepko stopal po cesti in oči so mu žarele, ko je pomislu: »Namesto sebe je imel mene v se- znamu. Bila je pomota, toda zanj zelo usodna.« »Prijatelji,« se je okrenil k tovarišem, »ali ne bi spotoma krenili kam na čašo vina? Ta današnji nagrobni govor je bil namreč moj prvi v vsem življenju, če- prav ni bil moj. Razložil vam bom za- devo ...« F.R. Na obali Jadrana najde vedno več delovnih ljudi zaslu- ženi počitek. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 11. julija 1953 Stev. 27 tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU NESREČNA PASA2A Koliko je že bilo napisanih besedi o tebi, nesrečna pasaža. Srečno smo dokončali grad- bena dela. svoje prostore pa sta si tudi že prav čedno uredila Zvezda in tovarna Jadran. In ko Í'e bilo to končano se vprašamo, kdo bo nada- jeval? Manjši prostor poleg prodajalne Jadran je bil še pred meseci dodeljen Tobačni tovarni Sarajevo za trafiko. Kaj namerava tovarna, sedaj ne vemo, informirani smo pa bili, da se ¿i je prej izredno mudilo za dodelitev tega ló- ala! Kdo bo uredil vhodna vrata? Ali poslovalnica Solčava še ni občutila občut- Bega padca prometa, da si v enem letu ni ure-1 dila zunanjosti svoje prodajalne? Res, za zaključek lahko postavimo trikrat??? SMETI IN NERED MED HLEVOM OJSTRICE IN KINOM DOM Ce pogledamo v tri metre širok pas. ki se na- haja med hlevom Ojstrice in obzidjem zgradbe, v kateri se nahaja kino Dom. bomo našli tam precej razne ropotije in kamenja. Prav nič ne bi škodovalo, če bi se zadeva očistila. Ne vem, če spada ta teren h gostilni Ojstrici, vsekakor pa bi bilo prav, da ga kot neposre- den mejaš uredi, saj ima drugače to podjetje svoje prostore čiste in urejene. ZAHODNA STRAN ZGRADBE V LESTIKOVI ULICI Mislim namreč zgradbo, v kateri se nahaja mehanična delavnica. Kar poglejte si ta del zgradbe, kako je žalosten in kako ponižno ča- ka skromnega ometa. Po;5ebna značilnost tega dela zgradbe pa so še svetlobne odprtine, ka- terih del je zadelan namesto s steklom s sta- rim napisom dnevnika Jutro, ki je visel pred vojno v Kocenovi ulici. Le poglejte si to za- devo in če ne verjamete Tribuni, vprašajte stare Celjane, ki vam bodo to radi potrdili. TO JE PA TRIBUNI \ŠEČ Poleg nedostatkov, ki jih je tokrat opazila Tribuna, še nekaj pohval! Tribuna je kar ve- sela nekaterih novih adaptacij, urejene Can- karjeve ulice, novega vrta restavracije Vino- Koper in Kmetijske zadruge, popravila Faza- rinčeve hiše v Stanetovi ulici (tudi sosednja hiša bo počasi potrebovala popravilo), novih fa- sad v Aškerčevi ulici, lepih fresk v Mladinski knjigi, lepih nasadov v Mestnem parku (le po- drtija — ostanek bivšega teniškega igrišča mo- ra zginiti), vidnega napredka stanovanjskih gradenj in lepih rož na balkonu zgradbe MLO. Saj se Celje lepša ... Želimo, da pa bi bilo še lepše! KOPALIŠČE RIMSKE TOPLICE V Rimskih Toplicah imajo prav čeden bazen, ki pa nedeljskega obiska ne prenese več. Tre- ba bo postaviti nekaj zasilnih kabin in vsaj prostor za sončenje malo razširiti. Tudi bi bilo prav. če nabavi uprava posebne ključe^ za oma- rice, da ne bo treba vedno prositi kopalnega mojstra, da vam omarico odpre. In tudi cene bo treba določiti malo drugače. Omarica naj stane manj. kabina več! Dnes stane vse enako, in sicer 60 din za eno osebo, kar ni najbolj; poceni. Tudi napis v hrvaščini, ki visi privezan z debelo žico na drugi žici nad bazenom, ~>umetniško« izdelan ter prepoveduje igranje z žogo bi bil lahko napisan v slovenščini in malo bolj čedno ... Še marsikaj bi se dalo o kopa- lišču pripomniti. Smo v sredini kopalne sezone — odpravite ne- dostatke! TISTIM. KI SO PREJELI PISMA TRIBUNE Tribuna je zadnje dni razposlala precej pi- sem, s katerimi je opozorila razna podjetja in zasebnike na razne nedostatke in jih prosila, da naj jih odpravijo. Pričakujemo, da bodo upravičene želje upoštevali. Da pa ne bi bilo kakih zlorab opozarjamo vse, da so vsa pisma Tribune opremljena s pečatom Olepševalnega društva Celje. Tribuna BIFE NA STAREM GRADU Olepševalno društvo Celje je na sta- rem gradu odprlo bifé, ki je name- njen obiskovalcem grajskih razvalin. Bifé je odprt vsako soboto in nedeljo ves dan, če pa bo potreba F>okazala, bo odprt tudi med tednom. Celjani smo te turistične pridobitve veseli, še bolj pa obiskovalci starega gradu, ki so Inorali doslej hoditi v restavracijo, ki je precej oddaljena od razvalin ali pa se žejni vračati v mesto. Bifé je primerno ure- jen, ima mize in klopi, na razpolago pa bodo vse vrste brezalkoholnih in alko- holnih pijač ter hladna jedila. KONCERT V MESTNEM PARKU Olepševalno društvo bo v nedeljo, 12. julija od 10. do 12. ure priredilo v okvi- ru turistične sezone v Mestnem parku koncert godbe na pihala SKUD »France Prešeren«. Na sporedu bodo partizan- ske in narodne skladbe. Na ražniu oeieni odoiki • na vrtu „UNION'* vsako soboto in nedelio! Slike s celjskih sprehodov^i in o rožah na oknih . . > \ Pripešačil sem z našega Porurja. Ne- kaj me stiska v grlu, plin cinkarne, ki n>u bodo zavili vrat. Čimprej, tembolje! Celje oblači letoviščarsko obleko, v par letih ga ne bomo poznali. Glej tu so menda izbrali prostor za bodoči dom »Svobode«, izredno posrečena zamisel. Dom bo zabrisal praznino med starim mestom in industrijskim mestom. V gradbenem pogledu, v kulturnem pa povezal oba dela z zdravo kulturo de- lovnega človeka v veliko kulturno ce- loto. In to še v bližini Primoža Tru- barja, ki se kar vidno prijetno počuti med lepo urejenimi gredicami, polnimi najlepšega cvetja. Na drugi strani je TováVna tehtnic, imajo baje dosti na- ročil. No, menda bi lahko plačali ne- koga, ki bi malo počistil travo okoli ograje Ln še v vrtu bi bilo potreba na- praviti nekoliko reda. Res, zelo nepri- meren red za bližino Primoža Trubar- ja, tak red prikaže videz malomarne zapuščenosti. Tam so pa barake podrli, saj res ni so spadale k letoviščarski obleki. Novo veliko zgradbo dobimo, celjski nebotičnik. Cast delovnemu ko- lektivu Cinkarne, ki ga bo gradu. Cim več stanovanj in vedno čim več moder- nih. V mestni osnovni šoli je vse za- prto, na počitnice so se odpeljali. Ver- jetno so se hitro odpravljali in so poza- bili pokositi seno na vrtu, rožice so tam tudi zelo klavrne; kaj ne bodo, saj ne vidijo iz trave. Pred Mestnim ljudskim odborom se mi srce razširi in nasmeje. Ti znajo, že na prejšnjem mestu so imeli najlepše cvetje, nova zgradba je še lepše okrašena. Dajejo dober vzgled, zato je tudi Celje vsak dan lepše, imajo čut za lepoto. Celjani nismo slabo vo- lili! Dalje od te zgradbe spet zanemar- jen vrt, kako se to čudno odraža, vsaj travo bi na vrtu poželi, če že drugega ne morejo ali ne marajo. Slandrov trg, še pred par leti razkopano groblje je danes najlepši trg. Park, lepo cvetje, tam na robu pisani senčniki »Ojstrice«. 2e kar prijeten del letoviščarske oble- ke. Nova stavba je dobila streho, tudi stolpič, protiutež gledališkemu. Cemu neki so napravili na stolpiču okno, da so ga s streho pokrili? Verjetno je to Je začasno, saj drugače je vendar pri- jeten videz za oko. Možakar ima novo obleko, prijetne napisne tablice. K tej obeki seveda ne spadajo zelo umazana vezna vrata iz prejšnjega stoletja. Pred Narodnim domom se je ustavu avto z inozemsko številko. Pravkar je iz njega stopila ženska srednjih let. Obrtni dom je dobil novo obleko, solid- no, primerno staremu »možakarju«. Zaslužili bi nagrado Olepševalnega dru- štva, bi morda potem izdali skrivnost kako se vzgoji tako lepo cvetje. De- lovni kolektiv Celjske tiskarne ima čut za lepoto, — kako je njihova zgradba okrašena, polna je cvetja. Le vhodna vrata kazijo izgled zgradbe. Koliko ima- mo v Celju raznih delovnih kolektivov, ki nimajo tega čuta. Kako puste in prazne so take zgradbe na zunaj. Mor- da je življenje v takih zgradbah pusto in prazno tudi od znotraj. Hitimo za Ljubljano, imamo že pasažo, nebotič- nik pa v kratkem dobimo. Le naša pa- saža je še vedno polna razdrapanih lu- kenj. Slaščičarna Zvezda in trgovina Jadran imajo primerno zunanjost, po- tem naprej pa same luknje. Stanetova bo dobila asfalt, pred Na-Ma le do po- lovice, ker bo na drugi polovici menda ostal lesen dvigalni stolp v spomin »re- kordne« zgraditve tega poslopja. Zad- nje dni smo dobili nov prispevek k le- poti našega mesta. Železarna Store je svojo prenovljeno zgradbo okrasila s cvetjem. Tudi balkon, ki je bil vedno zapuščen je dobil cvetje. Tam bi se v ozadju lepo podali večji oleandri. To- varna Store ne ostaja na polovici pota, še to bo storila za olepšavo Celja. Na dmgi strani zgradb OF doma ne nudi posebno lepega videza. To je težka stvar, kako neki jo bomo rešili. Upaj- mo, da bo tudi ta zgradba dobila ob svojem času primerno zunanjost. Naši mestni očetje imajo pri olepšavi mesta srečne roke. Kupiti moram znamke, da pošljem moj potopis. Zato na pošto. Je to celjska pošta, saj sem nekje, kje neki. Komu naj čestitam. Kar vsemu kolektivu. Saj je to vendar najlepša pošta v Sloveniji, — v vsej Jugoslaviji! Smo tiči Celjani, najprej najlepše gle- dališče, sedaj še najlepša pošta. Kaj še neki pride, — saj to gre z velikimi ko- raki. Ko grem od pošte po lepo urejeni Cankarjevi, razmišljam kaj bi še bilo znal... za mene naš nežni spol tudi ni kar tako... Iz teh misli pa me zbudi praznina na balkonih okoliške banke, ki že dolgo, pa zastonj kličejo po le- pem cvetju. Takle sprehod pa človeka nekam utrudi, zaželim si počitka na prijetnem vrtu Ojstrice, kjer gosta hitro in dobro postrežejo. Morda mi bo v ceho še uprava Savinjskega vestnika priložila kakega kovača. Frančeks Upajmo, da bo tudi ta zgradba dobila ob svojem času primemo zunanjost IZ PILŠTANJA V nedeljo je tukajšnja strelska dru- žina izvedla povratni dvoboj med Koz- jem in Lesično-Pilštanj. Zmagali so pre- pričljivo Kozjani. NE SEGAJ V TUJE 2EPE 32-letni Vrbnjak Mirko iz Liboj je dne 16. 5. 1953 na tržnici v Celju v gru- či ljudi segel z roko v žep suknjiča Fajfar Ivana, upokojenca iz Celja, ho- teč mu ukrasti denar. S posegom pa ni uspel, ker je Fajfar imel v žepu le svojo invalidsko legitimacijo. Vrbnjak je bil takoj zasačen in aretiran. Obso- jen je bil na 2 meseca zapora. Nudi trgovinam na drobno, gostinskim podjetjem in menzam bogato zalogo kolo- nialnega blaga, živilskih proizvodov, likerjev, delikates itd. Svojim odjemalcem in dobaviteljem kakor tudi vsem delovnim ljudem Celja čestitamo k Prazniku vstaje in Dnevu mesta Celja Telesna vzgoja in šport ŠPORTNI DAN GRADBENIH DELAVCEV Po uspešnih metalurških igrah so se pretekli teden zbrali v Celju športniki iz gradbenili kolektivov Slovenije na svojih tradicionalnili športnih tekmovanjih. V Celje je prišlo kar 432 športnikov-gradbincev iz ii gradbenih ko- lektivov. Tekmovanja v nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu so zbliže- vala in seznanjala gradbene delavce iz vsel» gradilišč naše republike. V moštvih si ime^ kaj pisano družbo — inženirji so se skupno borili z delavci za čim boljši uspeh svojega kolektiva. Takšno je pač tudi njihovo poklicno življenje, ko se skupno na raznih gradiliščih borijo za čim večjo delovno storilnost, kjer skupno premagujejo vse težave in tako dose- gajo delovne uspehe. Tudi vsa športna tekmo- vanja na teh igrah so nosila ta pečat poveza- nosti kiilektivov in liorbei.iisli. Prireditelj SšD Beton je tekmovanja dobro organiziral in so goslje odšli z našega mesta prav zadovoljni. Od vseh tekmovanj je bilo izredno razgibano kegljaško tekmovanje, kjer je nastopilo 11 moških in 2 ženski ekipi. Izgleda, da je ta šport zavzel v gradbenih kolektivih široko osnovo, kar je seveda posledica večjega štev^ila kegljišč, ki jih imajo na razpolago. Beton sc v keglja- nju ni uveljavil. NaJDoljši so bili Jeseničani s 588, nato Konstruktor iz Maribora s 531 ih Gradiš iz Ljubljane s 538 keglji. Tenska ekipa. Betona je premagala ekipo Pionir iz Novega mesta z 282:220 keglji. V nogometu je nastopilo 6 ekip. V finafni tekmi sta se srečala Gradiš iz Kidričevega in Beton. Po zmagi 3:1 je Beton zaradi nastopa nekaterih igralcev Kladivarja moral zaradi raz- veljavljanja tekme še enkrat v borbo, v kateri je podlegel z 2:0 (1:0). Uspešno se je uveljavil Graditelj iz Celja, ki se je z zmago 5:1 proti Projektu iz Kranja uvrstil na 5. mesto. V odbojki je nastopilo 9 ekip. v finale pa so se plasirali Slovenija ceste (Kamnik), Gradiš Ljublajna in Beton. Po živahni tekmi so Kam- ničani obvladali Gradiš z 2:1. nakar so proti Betonu dosegli lažjo zmago z 2:0 in s tem prvo mesto. Gradiš je bil uspešnejši od Be- tona. Z zmago 2:0 se je Gradiš uvrstil na 2. mesto. Beton pa je ostal na častnem 3. mestu! v streljanju je nastopilo 10 ekip. Pomerili so se le v streljanju z zračno puško v vseh treh položajih. Zmagovalci so bili strelci iz Teh- nike (Ljubljana) s 5"1 krogi, sledi Primorje Ajdovščina s 569 in Konstruktor Maribor s 558 krogi. V namiznem tenisu je zmagal Konstruktor ÎS Maribora, ki je v finalnem srečanju odpravil Gradiš iz Ljubljane s 5:3. Ekipa Betona se je uvrstila na i. mesto. V šahu je merilo svoje sposobnosti 9 ekip, med prva moštva pa so se uvrstili TehnTka iz Ljubljane, Konstruktor Maribor in Gradiš iz Ljubljane. Zmagovalci so prejeli krasne pokale, vsi udeleženci pa prehodne zastavice. Zadnje ii dni smo potemtakem prisostvovali dvem velikim prireditvam, v katerih je bila težnja za športnim tekmovanjem med našim delavstvom. Ta tekmovanja so povsem uspela in dokazala celo, da je v teh vrstah že tudi lepa kvaliteta. Kaj pa v Celju? Ali bi bilo res težavno organizirati športne igre celjskih delovnih kolektivov? Brez dvoma bi organiza- cija takšnih iger bila vzpodbuda za vključeva- nje večjega števila naših delavcev v aktiven športni pokret, pozitivno bi se odražala v po- vezovanju delovnih kolektivov našega mesta, večje število naših delavcev pa bi ob teh igrah psihično sprostila in jih navajala na potrebo po vsakodnevnem športnem izživljanju. Naša športna društva bi se naj zdramila in prevzela iniciativo za organiziranjem takšnih tekmo- vanj, v katerih bi postavila na zelena igrišča našega delovnega človeka. ATLETIKA KNEZOVA - DRŽAVNA PRVAKINJA V TROBOJU! Zadnjo nedeljo "je 5 atletinj Kladivarja odšlo na dolgo potovanje v Sento na državno prven- vom prvak.inje Knez Ivanka, ki je dokazala, da je še danes najbolj vsestranska atletinja v državi. TELESNA VZGOJA: VEBER TINE - MLADINSKI DR2. PRVAKf V Skoplju je na državnem prvenstvu Paríf- zana dosegel Veber Tine. mladinec Partizana Celje-Gaberje, že drugič naslov državnega prvaka I. razreda v vajah na orodju. PRIPRAVLJAJMO SE NA IZVEDBO JAVNIH NASTOPOV! Meseca julij in avgust sla namenjena za iz- vedbo javnih telovadnih nastopov partizanskih društev. Društva Partizan prihajajo le enkrat letno pred širšo javnost s prireditvijo, ki je odraz njihovega celotnega dela. V nedeljo bo otvorilo serijo teh nasipov društvo Partizan v Gomilskem, ki bo s 4pestrim programom po- kazal pravo vsebino dela v partizanski organi- zaciji. Nastop se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m, ob uri. Kljub temu, da bodo domačini na nastop postavili vse svoje članstvo, je zaže- lenoi. da sosedna društva pridejo s svojimi od- delki na obisk in s skupnim nastopom |>ripo- morejo kvalitetnejši prireditvi. Tudi cpljski orodni telovadci na čelu z državnim mladinskim prvakom Tinetora Vebrom bodo na nastopu pri- kazali vrhunske vaje na raznih orodjih. Želimo, da bi nastopu v Gomilskem sledila vsa društva Partizan v celjski okolici. Javni nastopi so močno propagandno sredstvo parti- zanske organizacije, ki se ga moramo v polni meri posluževati, na drugi strani pa lahko z. vzorno organizacijo prireditve društva pridejo tudi do potrebnih materialnih sredstev, ki jih močno potrebujejo. Pričakujemo, da bodo po- letni meseci razgibali naše podeželje in da ne bo partizanske organizacije, ki se ne bi pred- stavila svojemu kraju vsaj s skromno prire- ditvijo! ŠAH USPEH CELJANOV NA I. LJUBLJANSKEM , FESTIVALU V okviru prireditev L Ljubljanskega festivala so se minulo soboto zbrale v Ljubljani repre- zentance 16 slovenskih mest in odigrale brzo- potezni turnir. V predtekmovanju so Celjani zmagali pred Domžalami, Jesenicami in Ilirsko Bistrico. Premagali so Ilirsko Bistrico z rezul- tatom 7 in pol : pol, Jesenice pa 6 in pol : 1 in pol. medtem ko so proti Domžalam igrali ne- odločeno 4 : 4. \ finalu so izgubili proti Ljub- ljani 2 : 6 in proti Kranju 2 in pol : 5 in pol» Maribor pa premagali z rezultatom 4 in pol r 3 in pol in s tem dosegli častno tretje mesto. Končni rezultat je: Ljubljana, Kranj, Celje» Maribor, Domžale, Postojna, Novo mesto. Mur- ska Sobota, Jesenice, Trbovlje, Tržič, Ptuj, Lendava, Koper, Ilirska Bistrica in Piran. — Celjani so nastopili v postavi: inž. Marek, Oder, Draksler, Fajs, Modic, Plavčak, Šnajder J. in Mirnik. Pomemben uspeh je dosegel Fajs na četrti deski (4 in pol točke = 75%) in je v finalu premagal ljubljanskega mojstrskega kandidata Vošpernika in Mariborčanu Kosa. Najboljši uspeh pa je dosegel na sedmi deski Šnajder s 83,33%. Vsi igralci ekipe so od prireditelja prejeli kot tretjo nagrado najnovejšo šahovsko knjigo Vasje Pirca: Stauntonov spominski turnir MLADINSKI TURNIR CELJSKEGA OKROŽJA Mladinskega šahovskega turnirja celjskega okrožja se je udeležilo 10 igralcev. Turnir je pričel v ponedeljek, dne 6. julija v šahovskeia domu v Celju. Z žrebom je bil določen naslednji vrstni red: Simonovski Aleksander, Rog. Slatina; Jazbec Hinko, Trbovlje; Djurkovič Maksim, Rog. Slatina, Rajevec Peter, Trbovlje, Goljuf Ivan, Trbovlje; Draksler Zvonko, Celje; Tišma Jovan, Trbovlje; Plavčak Mado, Celje; Puk- majster Jože, Celje in Kučar Jože, Žalec. — Po četrtem kolu vodi Tišma 2 in pol (1), sledijo Goljuf in Pukmajster 2 in pol, Plavčak in Si- monovski 2, Kučar t in pol (2), Djurkovič in Draksler 1 in pol (1), Jazbec 1 iti in Rajevec brez točke. V poletnih mesecih Uas nadleguje mrčes...? Ne morete spati - studi se Vam...? Ustanova »Javne naprave Celje« vam sigurno in najceneje odpravi vse muhe, stenice, ščur- ke, bolhe in ostalo golazen. Razpolagamo z najnovejšimi preparati. Na zalogi imamo tudi plinske patrone za voluharje in podgane ter učinkovite strupe. Naročila sprejema: »Javne naprave«, Celje, Zidanškova 18. telefon številka 22-49. OBJAVE IN OGLASI Sprejmemo dva samska krava^ja vešča molže V službo sprejmemo takoj 2 trgovska pomoč- nika, po možnosti železninar in manufakturisf. Pogoji: vojaščine prost in samostojna moč. Po- nudbe z življenjepisom poslati na trgovsko podjetje »Izbira«. Laško. Poslovodja trgovsko naobražen. starejši z do- brimi priporočili sprejmemo takoj ali pozneje za trgovino z mešanim blagom. Ponudbo z živ- ljenjepisom poslati na Kmetijska zadruga. Pe- trovce. in dva konjarja. Hrana in stanovanje pri pod- jetju, plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se javijo Ekonomija Lava, Celje. OBVESTILO Tajništvo Sveta za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko MLO Celje obvešča vse pro- silce za socialno pomoč (podpore), da bomo v bodoče prošnje obravnavali le, če bodo oprem- ljene z vsemi potrebnimi dokazi, iz katerih bo razvidno, da so resnično potrebni socialne po- moči. Prošnjam je treba priložiti predvsem potrdilo o premoženjskem stanju in o višini dohodkov prosilca samega, dalje enako potrdilo za dru- žinske člane, s katerimi živi v skupnem gospo- dinjstvu in končno potrdilo za osebe, ki bi ga bile dolžne po zakonu vzdrževati (to so starši, stari starši, otroci in vnuki), pa nimajo do- hodkov oziroma možnosti prispevati k vzdrže- vanju. Prošnje se vlagajo pri centralnem vložišču MLO Celje, soba št. 20. OPOZORILO Zavod za socialno zavarovanje v Celju opo^ zarja vse državljane, da posluje za nevabljene stranke vsak dan. razen ob sredah in sobotah, in to le od 8. do 12. ure. Izven teh ur nevabljenih strank pod nobenim pogojem ne bomo sprejemali.' ker trpi sicer delo zavoda in so pravice zavarovancev sicer lahko ogrožene. Upoštevajte to objavo, ker ne- obmo poznali nobenih izjem. OGLAS Oseba, ki je pretekli teden izgubila v kinu Dom okoli 4000 din. naj se javi v upravi kina Union. PREKLIC Preklicujemo svoječasno obvestilo o zapori Vodnikove ulice v Celju. Notranji odsek MLO zapore ni dovolil in je zaradi tega Vdnikova ulica za ves promet prosta podnevi in ponoči. Uprava Mestnega gledališča Celje Zaradi bolezni in starosti proda dobro ohranjen inventar in zalogo modistinja MARTINI, Celje, Lilekova ulica 2. . PRODAM íRollo-omaro< 130X43X210. Naslov v upravi lista. PRODAM izložbeno okno, vrata kompletna s šipami, primerna za trgovski ali obrtni lokal. Ogledati pri Pavli Rezar-Gujšek, trgovka, Trnovlje, nova hiša. PRODAM razno pohištvo. Kersnikova 11. PRODAM velik bukov gozd za 65.000 din. — Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kamgarn obleko (srednje velikosti), teiiinomodro in moško kolo. Celje, Drapšinova ulica 4. KUPIM POHIŠTVO. Ponudbe na upravo lista- KUPIM ali plačam več let vnaprej dvosobna komfortno stanovanje. Naslov v upravi lista. ŠIVILJSKA POMOČNICA sprejme službo. In- formacije v pravi lista. KNJIGOVODSKA DELA honorarno prevzamen> za državni in privatni sektor. Naslov v upra- vi lista. RAČUNOVODJA perfekten v knjigovodstvu ii» komerciali išče zaposlitve v Celju zgolj za- radi stanovanja, ki je predpogoj. Ponudbe pustiti na upravi lista. IZGUBILA sem denarnico s približno 13.000 din. Prosim najditelja, da odda denarnico na upra- vo lista, proti visoki nagradi. PREKLICUJ'EM neresnične vesti izjavljene o Pavi^ič Tomu, krojaču. Trg svobode 7 ter se niu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Dvoršek Pavla RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE DE* ŽURNE SLUŽBE Dne 12. julija 1953: tov. dr. Bitenc STaks, Ce- lje. Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdrav- niška dežurna služba traja od sobote od 18, ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION CELJE Od 11. do 17. 7. 1953: .RAPSODIJA OTOfXO- STI«, ameriški film Od 18. do 24. 7. 1953: »KONEC SVETAc, amer. barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 10. do 13. 7. 1933; .>HOTEL SAHARA^, an- gleški film Od 14. do 16. 7. 1953: .CUDEZ V MILANU«, italijanski film Predstave dnevno ob 1H.13, uri, ob nedeljah ob 16,15 in 18,15 uri. LETNI KINO CELJE Od 11. do 14. 7. 1953: j-TRlO . angleški film Od 15. do 21. 7. 1953: »ZADEVA PARADINE«, ameriški film , Predstave dncvn ) ob 20.30 uri.