C o p i s i. Iz Sežane, koncem maja. Človek, ki rad bere in išče potrebnega, nadaljnega izobraženja po časopisih, že komaj čaka pismonoše, da pozve iz lista kaj novega, zanimiviga. Tega sili oko in srce do politike, druzega do kmetijstva, tretji čita rad o kupčiji in trgovstvu — sploh vsak hrepeni in si zbira v listu takih predalov, iz kojih povzame kaj za svoj stan, stroko, ter položi kot zaklad v torbo. Tako tudi jaz. »Uč. Tov.« prebiram vselej rad, a zamolčati ne smem, da v slednje izišlej številki me je dopis s Primorskega razburil, ogrel, vznemiril, čitajoč vrstice, ki jih je narekovala neka posebna strast, ki jih je pisalo pero pomakano v žolč togote. Zato, dovolite mi gosp. urednik prostora v učit. glasilu, da pojasnim in mirnim potom popravim nekoje nedostatnosti glede vesti o Sežanskem učiteljskem društvu. Na Piimorskem imamo 4 učit. društva. Iz razredbe dopisnikove se kaže, da je najprej zgrabil našo, menda najstarše društvo te dežele. Že v prvej vrsti se je zdelo dopisniku primerno zajeti peska, vreči ga v oči naših vrlih učiteljev Sežanskega okraja. Gosp. dopisnik! Kdo Vam li je povedal, da je našemu društvu ustanovitelj gosp. A. L. Štajercem dobro znani Mozirski? Ako to govorite, ste slepi in hočete soditi barve. Vedite, da sta društvo ustnnovila gg. Fr. Vodopivec, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Gorici in Jos, H r o v a t i n, sedaj nadučitelj v Sežani, katerima imenoma je društvo v svoji knjigi, v kojo piše o delovanji društva, odločilo poseben prostor z ličnimi črkami ter dodalo jima v slavo in spomin primeren verz. Misel se je dopisniku dalje poredila v stavek, da za časa predseduištva g. A. L. je bilo dništvo v krepkih rokah ter da hira, odkar je Moz. vajeti oddal in se odpovedal predsedništvu; nazadnje pa je menda hotel zabeliti svoje slabo skuhano zelje s tem, da ' . je izjavil, da naše diuštvo vegetuje. Gosp. dopisnik stavi torej vse in največe zaupanje v Mozirskega. No, da ne.bi bil gosp. M. v vedi mož na pravein mestu, ne morem oporekati; a svet, nepoznajoč nas, misli si lcliko, da edini M. je isti, ki more na svojem namenu nositi breme predsednika. Iz tega morem sklepati, da dopisnik ne pozna razun g. M. nobenega učitelja v našem okraji. — In menda jo pogodim, ako povem, da je gosp. dopisnika vodila misel, da proglaša gosp. M. Noetom, nas pa — potopljencem. Gosp. dopisnik se močno vara, ki meni, da nimamo nobene sposobne moči, ki bi naše društvo krraila. Onemu gosp. svetujem obiskovati shode našega društva in uveril se bode, da nam je več usposobljencev za take naloge. Eazvidim tudi, da kdor k našim skupšeinam dohaja, si je v svesti vseh drugačnih pojmov, ko kritikuje — ali vsaj opazuje; in da se bližam popolnosti, bodem naj marljiv ter uporabljam vsako priliko obiskati sotrudnika. Posebne vužnosti je pa za človeka, da se giblje v sredi svojih tovarišev, kajti nauki, ki si jih tam prisvoji, donašajo toliko sadu, da le onemu morem popisati, ki jih uživa. Predno prcidem k drugi točki, omenim naj še, da se gosp. A. L. M. ni bil odpovedal predsedništva; sicer se je pred volitvijo opravičeval, da več noče predsedovati, na kar mu nek društvenik seže v besedo: »Saj še ne veste, ali Vas bomo volili!« Odpovedal bi se bil še le tedaj, ko bi bil voljen; a če mi spoinin še ni zamrl — glasoval je za gosp. A. L. en sam iz mej 24 volilcev. Tako je. Ostane mi še pojasnjevanje o društvenem delovanji. Ne vem že, kako bi začel, ker bojim se, da ne bi mi dopis postal preobširen. Braniti east učiteljstva v občem, posebno pa ono našega društva, veleva mi gotovo dolžnost društveniška. če hočem naštevati vse, mi kedo porece , da hvalisam svoje ognjišče; če ne črhnein besedice, govorilo se bo, da nisnio nič delali, da torej tudi nič pokazati ne moremo. ' Vender želim dopisniku ugovarjati, sicer prav kratko. G. dopisnik! Oprostite, da Vara toliko autencije kradem! Ko Vam je bil izraz vegetacije na jeziku, ste menda botanizovali. Naše dvuštvo primerjati z rastlino, Vam radi dovoljujemo; toda le zapomniti si morate, da Vašej opazki bi bila bolj pristovala resnična flgura, nego ta, da spimo spanje spečega. Saj pravim, Vi tavate po terni! Vam je li kedo potnignil? .... Pred tremi leti je bil voljen predsednikom našega društva g. Anton Benigar, nadučitelj v Tomaji; svojej nalogi je bil vsestransko kos in ves čas tega delovanja, tako da smo ga v dan 21. t. m. zopet volili enoglasno načelnikom našega društva, kajti vedeli smo, komu moremo izročiti brzdi, svesti si, da ne zgrešimo pota pravega, če hodirao njegove stopinje. In kedo hoče značajnega, vztrajnega, dalječ čislanega in spoštovanega moža grajati, svetu oči vezati, zbrisati njegove zasluge za šolstvo in narod naš? — Ob enem je pa bila pala kapljica žolča tudi na hvalevredni odbor, ki si jako prizadeva v povzdigo in prouspeli šolstva. Da se bližam koncu, hočem v glavnih potezah narisati še delovanje našega društva v dobi pretečenih 3. let. Te bi bile: a) Predavanja, v kojih so učitelji predavali in bili strogo kritikovani, da so se mogli poročevalci sami in tovariši mnogo naučiti. Svedočijo nam učitelji o uspehih našega društva, rekoč, da se tolikokrat za šolo prerode, kolikorkrat slišijo predavati. Eno predavanje ali poročilo bilo je vselej na dnevnem redu. b) L. 1883., v dan 5. julija imelo je društvo zborovanje v Dutovljah. Bilo je ravno v godovni dan ss. Cirila in Metoda, s kojim dnevom je dništvo pokazalo pri sv. maši, da zna in hoče ceniti dvojico slovanskih blagovestnikov. Za imenovano vas se šteje oni dan kot dan probujenja »veče narodne zavesti«; občinaiji so se onega dne večinoma vzdrževali dela ter prišli kakor ob praznikih spodobno oblečeni k sv. maši. Od tedaj se oni dan v D. slavnostno praznuje. c) G. slavček, Ant. Benigar, je ustanovil »Kraški kvartet«, ki ima izvrstne moči ter se o produkcijah kažejo kot stari, izvežbani pevci. č) Pravila društvena so bila zelo potrebne poprave; tudi to se je storilo, da sedaj ustrezajo vsakovršniin zahtevam in potrebam. d) Občni zbor je lani pretresoval učne načrte jako korenito. e) Potegovali smo se za naše gmotno in duševno v peticijah; v kratkem se taki dve zopet že odpošljeti. f) Društvo je tudi v gmotnem dajalo podpore. g) Društvo si je napravilo lepo knjižnico; je ud Slovenske in Hrvatske Matice, naročnik več pedagogičnih listov, ud Glasbenc Matico in ima vse do zdaj izišle cerkvene in narodne vglasbene pesni. Toliko mi je o delovanji v spominu; prav lehko, da sem kaj pozabil, ker niinam zapisnikov v roki, a tolažim se, da sem vsaj deloma ustregel nalogi. Če bo treba, bom natanjčneje pozvedel in poročal. Gosp. dopisnik si bode gotovo nataknil očala in debelo gledal drzneža, ki se postopi vse vrstice kot neistinite smatrati; a še težje mu bode pri srcu piijeti za pero in preklicati svoje besede. K. Iz Kranja. Letošnja učiteljska konferencija za okraj Kranjski bode 11. jul. t. 1. v Kranji. Mej drugim bodo na vrsti sledeča poročila: 1. Dolžnost šole je, ne le za duševno, ampak tudi telesno vzgojo otrok skrbeti. Poroča g. F. Papa (uemško). 2. Kako učimo otroke misliti. Poroča g. A. Cirman. 3. Domače naloge. Poroča g. F. Luznar. Iz Ljubljane. Slavno ministerstvo za bogočastje in uk je odredilo, da se imata osnovati početkom prihodnjega šolskega leta na tukHJšnjem učiteljišči učna tečaja za vzgojevanje učiteljic ročnih del in učiteljic otročjili vrtov ter je zistemizovalo za prihodnje leto jedno mesto za učiteljico ročnih del in jedno za učiteljico otročjili vrtov. — Iz seje deželnega šolskega sveta na Kranjskem. C. k. deželni šolski svet kranjski imel je dne 7. t. m. redno sejo. Iz zapisnika posnemljemo: Po otvorenji seje poroča zapisnikar o došlih dopisih. Vzame se v znanje ter se preide na dnevni red. — Glede nameščenja izpraznjene službe šolskega sluge na c. k. državnem gimnaziji v Kudolfovem se sklene dotičen sklep. Glede poročil vodstev c. k. učiteljišča v Ljubljani zaradi ustanovitve petega razreda na vadnici tega zavoda predloži se na višje mesto primereu predlog. Na Haročilo visokega ministerstva za uk in bogočastje se v zadevi preložitve jesenskih počitnic na meseca julij in avgust odda mnenje. — Pritožba nekega krajnega šolskega sveta proti odloku c. k. glavarstva o razširjenji ljudske šole se kot neutemeljena odbije. Vpeljava poludnevnega pouka na dvorazredni ljudski šoli v Preserjih se dovoli z letom 1885/86. počenši. Glede razsirjenja dvorazrcdnice v Šiški v trorazrednico se odda dotično naročilo okrajnemu šolskerau svetu za Ljubljansko okolico. — Prošnja nadučitelja za povračilo preselitvenili troškov se odbije. — Na predlog okrajnega šolskega sveta v Kranji se mu dii dovoljenje, da nastavi pomožnega učitelja za časa bolezni nekega učitelja na deški šoli v Škofji Loki. — Sklene se ustanoviti jediiorazrednico pri Sv. Ani poleg Tržiča in v Bojancih in določijo se dotična učiteljska plačila. — Eazširjenje jednorazrednice v Št. Juriji v dvorazrednico se dovoli. — Keši se več prošenj za remuneracijo in za denarno pomoc. — Nova šolska, knjiga. Slavno c. k. naučno ministerstvo je z razpisom od 1. maja t. 1., št. 7440, odobrilo J. Šunianovo »Slovensko slovnico za srednje šole«. Ta knjiga sme se odslej rabiti po vseli srednjih šolah, kjer se slovenščina uči s slovenskim učnim jezikom. — Letošnja učiteljska konferencija za Ljubljano bode 11. jun. t. 1. v mestni dvorani po tem-le vzporedu: 1) Poročilo g. c. k. okrajnega nadzornika. 2) Koliko naj se v zdanjili ljudskih šolah poučuje v realijah? Poročata g. J. Travnar in F. Pavlin. 3) Učne knjige za 1885/86. 1. 4) Poročilo o okrajni učiteljski knjižnici. 5) Volitev dveh zastopnikov učiteljstva v mestni šolski svet. 6) Volitev stalnega odbora. 7) Posamezni nasveti. — 0 zgradi novega šolskega poslopja za I. mestno deško ljudsko šolo se je kom. ogled zedinil tako, da izmej več nasvetovanih krajev kot najprivnisega za to šolo mestnemu odboru priporoča posestvo (hišo in vrt) gospe Pikl v Frančiškansskih ulicah (za Frančiškanskim vrtom). Želimo, da bi iz teh splo&uih želj za novo poslopje v tem kraji tudi postala resnica! — nGlasbena Matica" je ravnokar na svetlo dala II. zvezek ,,narodnih pesni z napevi", katere je nabral in uredil Janko Žirovnik. Vsebina mu je: 1. Bom šel na planince. 2. Zvedel sem nekaj novega. 3. Vse je veselo. 4. Tam stoji Ljubljanca. 5. Kaj boš za mano hodil. G. Rasti rožmarin. 7. Ptički pojejo. 8. Mal' postojmo. 9. Ko b' sodov ne b'lo. 10. Tam za turškim gričem. 11. Dekle v vrtu zelenera sedi. 12. Solnce že doli gre. 13. Vince lcpo barvano. 14. Ribniška. 15. Dekle, kdo bo tebc troštal. 16. Megla v jezeru. 17. Oj ta soldaški boben. 18. Danes je taisti dan. 19. Šel bom v planinco v vas. 20. Po gorah grmi in se bliska. 21. Po vrtuje pohajala. Drugi zvezek teh pesni je izšel kot nadaljevanje prvega, kateregaje ,,Glasbena Matica" ob jednem v drugi izdavi založila. Prepuščaje oceno strokovnjakom ne moremo si kaj, da ne bi teh pesni prav toplo priporočali. Vsak pevec, izvežban ali ne, bi moral te pesnice imeti. Izvežbani pevci jih bodo pravilno peli ter s tem narod učili, kako jih ima peti. Poleg tega so vse take, da Be ne more nihče nad njimi spodtikati. Ce bo pa narod te znal pravilno peti, bodo se mu toliko prikupile, da bode popustil druge pohujšljive in se popolnoma poprijel teh, ki se mu ponujajo v pravilni in dostojni obliki. Uspeh bode torej moralen in muzikalen, ker na razvijanje muzikalnega čuta gotovo bolje vpliva pravilno petje, nego nepravilno vpitje. Cena zvezku je tako nizka, da si pesni lehko omisli tudi najprosteji rokodelčič. Tiskane so pri Milicu s tipami ter imajo prav lično priročno, žepno obliko. Naročujejo ^aj se neposredno pri društvu pod naslovom nGlasbena Matica" v Ljubljani (Francevo nabrežje štev. 11); zvezek stane 2 0 kr., s poštnino 2 2 kr. Za 3 do 10 zvezkov je poštnine 5 kr. Za več od 10 zvezkov pa 10 kr. Dalje je založila ,,Glasbena Matica" glasove k Nedvčdovi II. maši ,,K Tebi srca povzdignimo". Cena 4 glasovom na 32 straneh, v istem formatu kakor partitura, prav lepo litografovanem je 30 kr., b poštnino 35 kr. Pevskim društvom je posebno priporočati, da si glasove naroče, ker 32 strani ne bode nihče pisal za 30 kr. in še papir po vrhu dajal. Pri tej priliki naj bode članom nGlasbene Matice" še priporočeno, da blagovolijo svojo letnino do konca junija doposlati, da se bode vedelo, koliko iztisov za tekoče leto namenjenih muzikalij bode treba preskrbeti. Mej izdavami dobe društveniki tudi krasni čveterospev ,,Njega ni!" katerega je skladatelj gosp. A. Foerster blagodušno podaril ,,Glasbeni Matici". — "f* Umrl je 26. preteč. m. g. Marka Bartol, prejšnji učitelj v Oreheku, ki je bil v Ljubljani na odpustu. Naj v miru pooiva!