Leto XII., St. 10.
V organizaciji Ja mot, kolikor moti — toliko pravica.
UrcdniitTO in oprava: Ljubljana, šelenborgova ni. 6/IL
GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE.
Izhaja 1. in 15. dne v mesečo.
Stane posamezna številka Din 2*—, mesečno Din 4-—, celoletno Din 48. — Za Elane izvod po 1*10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti iranldra-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Na delo!
Po krivdi delavstva odločajo danes v naši državi v življenskih vprašanjih delavstva — brez zastopnikov delavskih razrednih organizacij. Posledice so strašnejše, kakor smo si mogli zamišljati. Uveljavlja se krut, a vseeno v vsem življenju veljaven zakon, da so udarjeni s stotisoči nezavednih, tudi kadri zavednih, ki niso zaslužili te usode.
V tej situaciji bi bilo nemožato vsako jadikovanje. Vsi, ki nočejo živeti sužnih dni in ko jih rama se noče ukloniti — bodo našli pot do svobode. V to svrho pa je potrebno, da postane vsak izmed nas borec in agitator.
Sodrug, ki čitaš te vrste! Morda živiš v kraju, kjer stoji ena, kjer stoje dve ali več tovarn, v katere še ni prodrla organizacijska misel.
Ti sam čutiš z nami, z zavednim delom delavstva, stotine pa klonejo tilnike, kot topa živina. Če je tako, ali si se kedaj vprašal, če nisi tega tudi sam kriv? Če ni dolžnost predstraž, da se bojujejo, da ponesejo na vse strani naše zastave?
Ne moremo se obračati osebno na vsa srca, ki bijejo za našo stvar: zato naj veljajo te vrstice kot oseben poziv na vse. Če vidite v svoji okolici neobdelano polje, zanesite tja agitacijo za naše organizacije! — Strokovna komisija za Slovenijo je izdala agitacijski letak, ki ga pošljemo na zahtevo vsakomur, ki stanuje v bližini obratov, kjer še ni naših organizacij. Vsi sodrugi naj sodelujejo pri agitaciji in naj pišejo, ko bodo čitali te vrstice, po ta letak. Zlasti oni, ki žive raztreseni po deželi. Ti letaki naj romajo po tovarnah od moža do moža, med delavstvom, ki ne čita »Delavca« in naj pripravljajo sestanke, in dajo možnost, da obiščejo naši zaupniki sleherno tovarno, da zasade zastave naših strokovnih organizacij vsepovsod, kjer delajo žuljave roke. Vodstva organizacij so storila vse, kar je v človeških močeh mogoče, da pridemo iz medsebojnih bojev do premirja in miru. Vse delavstvo mora naše pošteno prizadevanje videti in čutiti. Mi smo storili vse, da obrnemo skupno moč proletariata proti skupnemu sovražniku.
In zapisati moramo z veseljem, da gremo naprej. Tisoči novih borcev se zbirajo pod našimi zastavami; mi rastemo od dne do dne.
Naš glas pa mora priti v vse tovarne! Ne sme biti več neobdelanega polja! To je pogoj za končno zmago. V borbi za to končno zmago stojiš na fronti tudi ti, ki to čitaš. Odloči se k dejanju, bodi agitator!
Delavski svet.
V Ljubljani so stopile centrale delavskih organizacij v razgovor in storile ’ prve korake za ustanovitev Delavskega sveta.
Delavske strokovne, politične, kulturne in zadružne organizacije so štiri armade, ki se bore na štirih poljih za isti končni cilj, — za boljšo bodočnost delavstva in za socialistično družbo. Nujno po trebno je, da vzdržujejo te štiri armade medsebojno zvezo in da se medsebojno podpirajo.
To naj bi bila naloga Delavskega sveta. Delavski svet naj vravna po načelu ekonomije vse sile naših organizacij v paralelno borbo. Nobeno delo se ne sme v pokretu istočasno in brez potrebe paralelno in na dveh straneh vršiti. Notranja trenja se morajo izpeljati v paralelne akcije, ki naj vodijo ves pok ret k zmagi.
To bo skušal doseči Delavski svet, ki se snuje v Ljubljani. Ta Delavski svet bo vpostavil stike med našimi centralami. Svetujemo, da bi skušale vpostaviti naše organizacije na enak način tudi v lokalnih instancah medsebojne vezi.
S to iniciativo upamo napraviti nov važen koral na poti k ozdravljenju delavskega pokreta v Sloveniji. Delavski svet bo instanca, ki bo zbirala vse sile marksističnega socialističnega pokreta in jih povedla k novim zmagam. Naš pokret je šel razbit in razkropljen od ene notranje revolucije do druge. Pri tem stanju ne moremo ostati trajno.
Mi smo sicer slej ko prej mnenja, da revolucij brez globokih vzrokov ni — in da moramo vstvarjati novo skupnost, učeč se na napakah preteklosti. Ni mogoče poti nazaj, samo pot naprej je mogoča. Mi vsi se imamo iz preteklosti učiti.
Za vsako nočjo pride svetlejši dan. Težke izkušnje, skoz katere smo šli, so za nas poroštvo tem sigurnejše zmage, ki jo bomo izvojevali v trdni zajednid z vsemi, kojih srca bijejo za proletariat — tudi s tistimi, ki danes še niso v naši sredi.
Stanovanjski zakon.
Dne 16. maja t L je stopil v veljavo novi stanovanjski zakon. Ta novi stanovanjski zakon do-
loča, da se smejo povišati predvojne najemnine ako računamo v kronah, za 24 krat. (Za premožnejše sloje tudi večkrat.) Ako pomnožiš najemnino, ki si jo pred vojno plačeval s 24, dobiš višino sedaj dopustne najemnine, izraženo v kronah.
Se hujše, kakor to povišanje so druge določbe novega stanovanjskega zakona. Varstvo najemnikov po novem zakonu ni več zadostno. Po novem zakonu sme gospodar stanovanje odpovedati, ako je potrebno njemu, a tudi njegovim hčerkam in sinovom. Ako bo želel hišni gospodar razširiti, se bodo morali najemniki izseliti. Ker stanovanj ne bo, — tudi novi zakon ni ukrenil za gradnjo novih stanovanj ničesar — se bodo pač ponavljali prizori, da bodo stanovali deložiranci na javnih trgih in ulicah.
Obeta se nam cela taka nova naselbina! Tudi, če boš hišnega gospodarja razžalil, če živiš po njegovi sodbi — in ta sodba bo vodena od interesa in bo ostra — nemoralno, — ti bo grozil izgon na cesto.
Tak je nov stanovanjski zakon. Hišni lastniki so ga izdali že v tisku. Tako se jim mudi, da ga spravijo hitro v življenje. Mi smo dvignili pravočasno svoj glas — opozorili in dokazali, da ni čas za odpravljanje stanovanjske zaščite, ker se ni za zidanje novih stanovanj nič storilo. To smo tako utemeljili, da bi moralo biti slepcu jasno, da imamo prav.
A kaj se je zgodilo? Tisti, ki v državi vedre in oblačijo so šli preko tega. Poslabšali so stanovanjsko zaščito, ne da bi ganili le z mezincem za odpravo stanovanjske bede.
Kako dolgo bomo to trpeli?_______________________
Žalostna obletnica.
Dne 1. junija je obletnica krvavih dogodkov v Trbovljah. V krvi je izdihnilo na trboveljski cesti šest delavskih žrtev. In kar je najstrašneje: zgodil se je tam zločin, ki je ostal do danes nekaznovan in še danes obtožuje in vpije po pravici, kateri ni bilo zadoščeno.
Spomin na te dogodke je odprta rana, ki boli še danes slehernega proletarca. Tudi mi se spominjamo z bolestjo v duši proletarskih žrtev, ki so
padle v Trbovljah dne 1. junija 1924.
• * •
In vpričo tragedije smrti, kako neenaka pravica. Pogrebu padlih Orjunašev so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, delavstvo ni smelo
za svojimi na pokopališče, da jim izkaže zadnjo čast.
• • *
Mi obsojamo vsako nasilje. Mi vemo, da more prinesti zatiranim slojem več pravice le demokracija in svoboda. Mi vemo, da se da izvojevati demokracija in svoboda le z jakimi proletarskimi organizacijami.
Obljubimo si ob grobovih naših žrtev, da bomo stali na straži za demokracijo in svobodo!
Delavska zbornica za Slovenijo o vprašanju brezposelnosti.
Delavska zbornica za Slovenijo je izdelala poročilo za ministrstvo socialne politike o brezposelnosti. Ker je to poročilo v več ozirih zanimivo, ga
v naslednjem doslovno priobčujemo.
• • •
K VPRAŠANJU NARAŠČANJA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI.
Interpelacija g. Franca Kremžarja in tovarišev radi brezposelnosti v Sloveniji spravlja v javno diskusijo pereče vprašanje, ki zasluži po vsej pravici največjo pažnjo g. ministra za socialno politiko, celokupne vlade in narodne skupščine, kakor tudi vse javnosti.
Po podatkih, ki jih zbira Delavska zbornica za Slovenijo, bi bilo gledati na to vprašanje tako-le:
V koliko gre tu za poseben problem Slovenije?
Gg. interpelanti govore o grozečem naraščanju brezposelnosti kot o posebnem problemu Slovenije. To je razumeti gotovo tako, da mislijo predvsem na težave ozemlja, ki ga predvsem poznajo, in ki so ga dolžni zastopati. Stvari pa ne bo škodovalo, ako se takoj s početka podčrta, da gre tu za pojav, ki se kaže ▼ vsej državi, tu z večjo, tam z manjšo intenzivnostjo.
Res pa je, da se stavlja problem v Sloveniji izredno ostro zato, ker je v Sloveniji za poljedelstvo prikladen svet izrabljen in je vsled tega ves prirastek prebivalstva prisiljen iskati zaslužka v paralelnem razmahu obrti in industrije, — ali pa izven ozemlja Slovenije.
a) Dejstva.
Borze dela v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti so imele v maju leta 1925 v evidenci 1171 brezposelnih. Ta evidenca ne omogoča sodbe o obsegu brezposelnosti, ker se večji del brezposelnih ne obrača na borze dela. Tudi se mora dvomiti, ako se vsi, ki so se pri borzah dela oglasili za delo, pri njih tudi odjavljajo, zlasti ako so dobili med tem po lastni inicijativi zaposlitev.
Pri uradih za zavarovanje delavcev ima industrijska in obrtna kriza to posledico, da raste število obolelih. Seveda je tudi po tem simptomu težko sklepati na obseg brezposelnosti.
Podpisana zbornica zasleduje gibanje članstva pri uradih za zavarovanje delavcev. To gibanje je razvidno iz priloge I.
V mesecu maju je bilo zavarovanih pri O. U. Z. D. v Ljubljani 1. 1923 73.313, 1. 1924 75.649, 1. 1925 pa 74.457.
Rezultat tega gibanja je v toliko presenetljiv, da bi mogla površna sodba iz tega sklepati, da problem, na katerega obračajo gospodje interpelanti po pravici pozornost, ni tako obsežen, kakor cenijo gosp. interpelanti.
Članstvo naših zavarovalnih zavodov se drži malone na isti višini.
Podpisana zbornica vodi kataster vseh podjetij v Sloveniji, ki zaposlujejo nad 20 delavcev. Iz tega katastra je razvidno, da je bilo zaposlenih v Sloveniji v podjetjih, ki zaposlujejo nad 20 delavcev — v tej evidenci niso všteti rudarski in topilniški o-brati — v maju 1. 1922 24.101 delavcev, maja 1925 pa 26.202 delavcev. Ta kataster je sestavljen po podatkih O. U. Z. D.
V tej statistiki ne morejo priti do izraza oni delavci, ki so brez posla, a so vseeno plačali zavarovalne prispevke. Tudi se ne izraža v njej skrajšano delo.
Vkljub vsemu temu je točno, kar trdijo gosp. interpelanti o položaju industrije v Sloveniji. Le skrajnim naporom gospodarskih krogov in nenormalno nizkim delavskim plačam je pripisovati, da ni stagnacija v industriji še silneje vplivala na brezposelnost, kakor je. Bati se je, da sedanje stanje ne bo trajno vzdržljivo.
Če se ozremo na položaj v posameznih strokah, je pripomniti sledeče: Rudarstvo zaposluje znatno večje število delavstva, kakor ga je zaposlovalo pred vojno. A tudi tu so kali krize. Le zaposlitev velikega dela rudarjev pri neproduktivnih in investicijskih delih drži produktivnost delovne sile še na znatno nižji stopnji, nego pred vojno. Ako bi se to spremenilo, bi morali računati z velikim porastom produkcije, ki bi vodila tudi v tej stroki v brezposelnost, ako se ne posreči poiskati za premog pravočasno novih tržišč.
V premogokopih lignita (Velenje, Št. Janž, Kočevje) — ki pa tvorijo le majhen del rudarske produkcije v Sloveniji — je kriza že nastopila.
Od večjih kovinskih obratov, ki delajo z zmanjšanim številom delavcev je omeniti: tovarno »Titan« v Kamniku (1. 1922 336 delavcev, 1. 1925 288 delavcev), topilnico v Litiji, plavžarno v Guštanju, tovarne v Štorah. Tudi mnogo manjših obratov je omejilo število delavcev. V tej stroki pada v oči, da se vzdržuje v nekaterih obratih nečuveno visoko število vajencev, kar redukcijo plačanih delovnih sil na zunaj zakriva. (Temu vprašanju, ki se pojavlja v manjši meri tudi v drugih strokah, morajo posvetiti socijalno politični organi vso pažnjo.) Težko krizo preživlja usnjarska in čevljarska industrija. Glavni obrati so omejili delavstvo od leta 1922 do 1925 tako le: »Petovia« 287 — 97, Konjice (Lavrič) 235 — 197, Pollak (Ljubljana-Vrhnika-Kranj) 720 — 427, Vošnjak (Šoštanj) 518 — 431. Ista tendenca je tudi v manjših obratih in tudi v obrtni čevljarski stroki, ki je v Sloveniji zelo razširjena in navezana na eksport.
Tudi vsa lesna industrija je v stagnaciji. Od večjih tovarn, ki v tej stroki stoje, je omeniti stro-jilno tovarno na Polzeli (prej Kurka & Wildi) s kapaciteto 400 delavcev.	_
Tekstilna industrija razširja obrate. Tudi v kemični in papirni industriji ni opažati jačjega omejevanja obratov. V stavbni stroki, ki je zaposlovala
1.	1910 samo na Kranjskem (v ljubljanski oblasti) 4907 delavcev, je izrabljen le majhen del kapacitete. Razne velike opekarne v Slhveniji bi mogle zaposliti nad 1000 delavcev več, kakor danes. Tudi cementarne so reducirale obratovanje. (Mojstrana
179____44t Zidani most 300 — 200.) Od keremičnih
tovarn je'manjša tovarna Gotovlje ustavila obrat. Paromlini v Celju in Kranju stoje, oziroma obratujejo reducirano. Tobačna tovarna v Ljubljani je re-
ducirala število osobja od 2614 v letu 1900 ria 1217 v maju 1. 1925, torej za 1297 oseb, kar pomenja nad 1/„ vsega v Ljubljani v industrijskih obratih zaposlenega delavstva!
Ta slika kaže, kako težka je kriza, s katero se ima industrija v Sloveniji-boriti. Ta kriza je parale-lizirala vse napore, ki so se delali na drugi strani v tej smeri, da se osigura domačemu delavstvu delo in zaslužek in je povzročila, da industrija v Sloveniji ne more misliti na zaposlitev stalno naraščajočega števila delovnih rok, temveč zaposluje s trudom delovni trg v enakem obsegu. (Dalje prih.)
Gorenjski kovinarji — zedinjeni !
Preteklo nedeljo so doživeli gorenjski kovinarji zgodovinski dan, ki ne bo imel upliva le na razmere kovinarskega delavstva na Gorenjskem, temveč bo služil kot kažipot vsemu razredno zavednemu proletarijatu Slovenije.
Po dveletni razcepljenosti’ se je zlasti zadnje tedne pojavila močna struja za zooetno edinstvo strokovnih organizacij. Tako so se pričeli razgovori med odborom naše podružnice SMRJ in med zaupniki bivše neodvisne kovinarske organizacije. Po večkratnih sejah se 'je končno napravila platforma za enotno kovinarsko organizacijo. Ko je bilo to zgotovljeno, so se obojestranski zaupniki dogovorili, da se skliče velik kovinarski shod, kateremu se predloži predloga zaupniškega zbora.
Ta shod, katerega so^ se udeležile velike mase kovinarskih delavcev iz Save, Javornika, Dobrave in celo iz Lesc, se je vršil preteklo nedeljo na obširnem dvorišču delavskega doma na Savi.
V globoko zasnovanem govoru je otvoril shod predsednik podružnice Saveza metalskih radnika Jugoslavije sodr. Jurij Jeram, ki je v kratkih potezah obrazložil namen in delo dosedanjih zaup-niških konferenc. Nato je podal besedo referentu zaupniškega zbora s. Mat. Frčeju, ki je podrobno poročal o predlogu za zedinjenje, ter priporočal navzočim, da predlog sprejmejo in se kompaktno priključijo podružnici SMRJ.
Po referatu je sledila debata članov, v kateri je zlasti s. Mulej podrobno opisal težak položaj kovinarskega delavstva na Jesenicah in pokazal živo potrebo zedinjenja v enotno organizacijo.
Po zaključku debate je dobil besedo s. Ivan Makuc iz Ljubljane, ki je orisal potek dosedanjega dela za zedinjenje strokovnih organizacij. Povda-ril je, da delo za zedinjenje zlasti napreduje v Ljubljani, kjer je pri usnjarskih in živilskih delavcih zedinjenje v enotno organizacijo skoraj popolnoma izvršeno. Prikazal je razmere na železnici in poročal, da se je do sedaj posrečilo izmed 14 raznih organizacij združiti šest v eno enotno železničarsko organizacijo. Omenil je tudi, da tudi enotna rudarska organizacija na celi črti prodira.
S. France Svetek je poročal v imenu ljubljanskega oblastnega odbora SMRJ in izjavil, da je spremljal oblastni odbor s simpatijami zedinjeval-ne korake, ki jih podvzela jeseniška podružnica SMRJ. K predlogu za sporazum, ki ga je izdelal zaupniški zbor izjavlja, da bo oblastni odbor predlagal centrali, naj kolikor mogoče olajša pristop dosedanjim članom nezavisne organizacije v skupni savez. Na koncu svojega govora je pozval vse navzoče kovinarje, naj gredo takoj na delo, da organizirajo ves kovinarski proletarijat v enotno kovinarsko organizacijo.
Centralno upravo SMRJ v Beogradu je zastopal centralni blagajnik s. Kiljan Jankovič, ki je iz-
L. D' Argona, tajnik italijanske strokovne zveze:
FaSizem v Italiji.
Njega postanek in razvoj.
(Dalje.)
Prebivalstvo so	terorizirali	in pretepali. Mnoge
so	ranili in umorili,	in mnogo	strokovničarjev	so
prisilili, da so menjali svoja bivališča.
Prebivalstvo se	je skušalo	upirati sili s silo	in
zato so imeli žrtve	tudi fašisti.	Skoro vselej pa	so
policaji in karabinijerji strli odpor.
Dočim je bilo ljudstvo vsled tozadevne prepovedi brez orožja, so fašisti vedno popolnejše oboro-ževali svoje čete. Na ta način je utrdil fašizem svojo oblast v agrarnem delu srednje in severne Italije. Razven navedenih elementov so ojačili fašizem ne-številni bivši komunisti, ki so mogli nekaznovani in v popolni varnosti uveljaviti svoje nasilne instinkte v fašističnih razdejalnih in nasilnih aktih. Baš ti izdajalci so se skoro vedno odlikovali s posebno brutalnostjo in nasilnostjo napram socialističnemu in delavskemu gibanju.
Vsi oni, ki so preje dolžili socialiste in voditelje strokovnih organizacij, da ovirajo napredek delavskih mas in jih razkričali za »omahljivce«, »zaveznike buržoazije« in »izdajalce proletarijata«, so mogli sedaj v fašističnih oblekah pokazati svoje sovraštvo z najhujšimi nasilnimi dejanji.
Ko so dobili fašisti oblast nad pokrajino in manjšimi kraji, so začeli boj proti velikim mestom. Za ekspedicijo v Genovo in Milan so mobilizirali več tisoč fašistov, ki so razpolagali z regularnimi kadri in bili povsem vojaško opremljeni. Vendar pa se pohod na mesta ni izvršil tako enostavno, bodisi, ker so se lažje odtegnila terorizmu, ali pa so se mo-
javil, da bo centralna uprava vse storila, da se enot nost kovinarskega proletarijata pospeši.
Po končanih govorih je predsednik s. J. Jeram resumiral goyore in dal predlog na glasovanje. Dvignilo se je tisoč rok za edinstvo in tisoč src je vsplamtelo od velikega ganotia. Svečanost trenotka so pa še podesetorili mogočni akordi mar-seljeze, katero je zasvirala godba jeseniških kovinarjev. V pozdrav sklonjena rdeča zastava je pa simbolizirala razpoloženje tisočglave množice. In kakor nalašč za ta trenotek sestavliena pesem: »Bratje vsi enaki smo!«, katero, je z zanosom zapel mladi pevski zbor »Vintgar«, je prikradla marsikateremu staremu borcu v oči solze zadoščenja.
Iz delavskega doma razobešena velika rdeča zastava je pa oznanjala nasproti ležeči tovarni, da je Kalvarija prekoračena...___________________________
Za revizijo obratov!
Zakon o zavarovanju delavcev je uvedel v so-cialno-zavarovalnih zavodih načelo paritete. To se pravi: v samoupravnih korporacijah sta z enakim številom predstavnikov zastopana delodajalec in delojemalec.
Delavski razred je uveljavljeni pariteti načelno nasproten. Kajti nemogoče je, da bi se ta nasprotna interesa delodajalcev in delojemalcev složno in za socialno zavarovanje uspešno uveljavljala v paritetnih zastopstvih. Še več? Z uvedeno pariteto je prestala moralna odgovornost delavskega razreda in — kaj čuda, če delavski razred danes napram ustanovam socialnega zavarovanja ne kaže vselej za njihov razvoj nujno potrebne moralne odgovornosti.
Dogodki zadnjih let po uvedbi paritetnega zastopstva kažejo v vsej nagoti in jasnosti njeno po-grešnost, obenem pa v polnem obsegu potrjujejo pravilno stališče, ki ga je v tem oziru vedno in dosledno zastopal delavski razred.
Bridko se vara oni, ki smatra, da se je delavstvo sprijaznilo z uvedeno pariteto. Nasprotno. Parola večinskega zastopstva v socialno-zavarovalnih ustanovah je ostala neizpremenjena in delavstvo naše države bo dalo ob svojem času tej svoji zahtevi primernega in učinkovitega povdarka. Ta pov-darek pa bo tem učinkovitejši, ker ga bodo podpirale najžalostnejše izkušnje, ki jih je pokazala pariteta.
Delodajalci hlinijo velikansko skrb za obolele in ponesrečene delavce. Polna usta pomilovanja in usmiljenja, obenem so pa tudi polna lepih besed o skrbi za obolele in ponesrečene. V dejanjih pa je seveda drugače. Vpliv, ki ga jim nudi paritetno zastopstvo v zavarovalnih institucijah uporabljajo e-dino le v svojo korist. Svojo korist pa vidijo seveda najpreje v tem, da se prispevki znižujejo in varujejo delodajalski žepi. Zato povdarjajo ob vsaki priliki in priložnosti, da so socialna bremena preob-čutna, da naša mlada industrija taka bremena le težko zmaguje. Zato smo že ponovno brali o znižanju nezgodnih prispevkov, zato, ker se skrb delodajalcev za socialno zavarovanje zaključuje in nehava pri vprašanju plačevanja zavarovalnih prispevkov.
Pa še več?
Pustimo ob strani, kako določajo prispevke. Zadeva zavarovalnih tehnikov, pravijo, je to in po njihovem strokovnem mnenju bo tudi znižani prispevek odgovarjal zahtevam in potrebam.
Pričakovali pa bi, da bodo delodajalci redno plačevali vsaj zakonito določene zavarovalne premije. Kaj še! Tudi tukaj se nudi delodajalcu prilika, da očuva svojo kaso občutne j še škode. Zalo se
gli še delavci fašizmu uspešnejše upirati kot pa kmečko prebivalstvo.
Medtem je sledilo Nittijevi vladi Giolittijevo ministrstvo. Za časa njegovega ministrovanja pa je pričel fašizem z ofenzivo velikega štila! Vlada je navidezno skušala preprečiti fašistične nasilne akte, dejansko pa jih je trpela, očividno v veri, da je njeni politiki v korist, če se oslabi socializem, češ, fašizem bo svoječasno lahko ukrotiti in ga zavesti v zakonite meje. Giolittijev kabinet je nato padel, sledil mu je Bononijev kabinet, ki pa je vodil glede fašizma enako politiko kot njegov prednik. Enake taktike' se je posluževal kasneje tudi Facta. Za njegove vlade se je izvršil slavni »pohod na Rim«.
Med tem časom so se vedno bolj večala nasprotja v socialistični stranki. Na kongresu v Livornu se je odcepilo komunistično krilo in ustanovilo nato lastno stranko.
V socialistični stranki sta se borili dve tendenci : reformistična smer s Turattijem na čelu in revolucionarna struja s komunističnimi tendencami.
Reformisti so zagovarjali z največjo energijo tezo, da mora socialistična stranka brezpogojno o-pustiti svoje opozicijonalno stališče in pooblastiti socialistične parlamentarce, da uspešnejše uveljavijo svoj vpliv v parlamentu in da po danih razmerah celo podpirajo vlado ali pa v njej sodelujejo, če bi vlada nudila zadostnih garancij za upostavitev miru in svobode v državi.
Revolucijonarna večina pa ni za nobeno ceno hotela opustiti svojega ekstremnega stališča, tako, da parlamentarni zastopniki niso mogli razviti v parlamentu aktivnega sodelovanja. Konflikt med obema strujama je postajal vedno ostrejši in je povzročil končno v letu 1922 razkol. Reformistična
je uveljavila splošna praksa, da delodajalci svojih zaposlenih delavcev bodisi sploh ne prijavljajo ali pa prijavljajo z nižjimi zaslužki od dejanskih.
Strokovne organizacije in njihovi funkcionarji imajo dnevnega opravka s pritožbami delavcev, da dobivajo prenizke dajatve. Ugotavljanje pritožbe pa pokaže: delodajalec je delavca prenizko zavaroval, delodajalec je navedel za delavca prenizko mezdo. Ker se odmerjajo na podlagi mezde prispevki, zato je prijavljanje nižje mezde za delodajalca čisto »rentabel« posel.
Ta posel se delodajalcu izplača, četudi se od časa do časa »vjame«, izplača pa zato, ker je to postalo sodeč po neštetih pritožbah — že splošno udomačeno in osvojeno pravilo. .
Dogajajo se naravnost neverjetne stvari. Delodajalec odteguje v redu od delavčeve mezde predpisano polovico, delavec pa ne ve, da je nižje zavarovan in da porabi delodajalec del odvzetega prispevka za kritje nanj odpadajočih prispevkov. Pa še gorostasnejše je, ko delodajalec samo od delavčevega zaslužka več odtegne, kot znaša celoten prispevek. Poznamo slučaje, ko je delodajalec odtegnil od delavčevega zaslužka trikrat toliko, kolikor je znašal celotni zavarovalni prispevek. Da je prav ta delodajalec zelo glasno tožil o socialnih bremenih, se razume samoobsebi.
Proti takemu postopanju delodajalca je delavec običajno brez moči. Z odpustom kaznujejo delodajalci vsakogar, ki bi se predrznil zahtevati na vpogled podatke o svojem zavarovanju.
Pa tako postopanje ni v kvar samo posameznemu delavcu. Prav tako. ali pa še boli škoduje to celotnemu zavarovanju. Saj je možna pravilna računska kalkulacija le na bazi, da objame zavarovanje vse zavarovanju zavezane osebe in zavaruje ves zaslužek. Zato streme vsi zavarovalni zavodi za tem, da zavarujejo kar največji odstotek zavarovanju zavezanih oseb.
To upravičeno stremljenje zavarovalnih zavodov podpira tudi zakon o zavarovanju delavcev. Nosilcem zavarovanja omogoče revizijo obratov, kako, in v koliko vrše delodajalci dolžnosti, ki jih nalaga zakon.
Žal pa, da se te zakonite pravice v zadnjih letih zavarovalni zavodi ne poslužujejo in — kakor je videti, uživajo delodajalci pri teh zavodih polno zaupanje.
To zaupanje pa so dosegli delodajalci s paritetnim zastopstvom. Kaj jim mar iniciativno sodelovanje pri izgraditvi modernega socialnega zavarovanja! Zato so raje uveljavili svoj paritetni vpliv, da preprečijo vsakršno revizijo in takoj onemogočijo vsak dvom o izpolnjevanju delodajalskih dolžnosti na polju socialnega zavarovanja.
Pravijo, da. je postala bolniška panoga socialnega zavarovanja pasivna. To se pravi, da vplačani (predpisani) prispevki ne zadoščajo za sprotne dajatve, kaj šele, da bi se ustvarili predpisani, nujno potrebni rezervni fondi. Precej drugače pa bi iz-gledalo, če bi se izvedla energična revizija obratov. Kaj ni zato dolžnost delavskih organizacij, da brezobzirno zahtevajo takojšnjo revizijo vseh zavarovanju zavezanih obratov? Itak skromno odmerjene prispevke mora plačevati vsak delodajalec in — napačno je tudi s stališča podjetnikov, če krijejo s svojim vplivom one, ki upropaščajo socialno zavarovanje.
Ne glede na to, da zahteva poštena konkurenca enake produkcijske pogoje, bo dvakrat u-darjen oni, ki sedaj redno in pošteno odračunava pri spevke takrat, ko bo treba vsled pasivnosti bolniškega zavarovanja, zvišati prispevek.
večina parlamentarnih zastopnikov je dobila s tem sicer večjo prostost za politične akcije, vendar pa je bilo za dejansko udejstvovanje že prekasno. V oktobru se je izvršil »pohod na Rim«, potem ko je »L’ Alleanza del Lavoro« s proglasitvijo generalne stavke na mah prevrnila situacijo v prilog fašistom. »Pohod na Rim« se je lahko izvršil brez sile, ker se buržoazija deloma vsled slabosti in brezbrižnosti ni uprla, deloma pa, ker je bila interesirana, da pohod uspe in bila zato odločena, pomagati fašizmu in mu pomoči do moči.
Ljudje so pač mislili, da se bo z Mussolinijevo vlado povrnilo zakonito stanje in prišle zopet normalne razmere. Mislili so: fašisti so dobili sedaj oblast v svoje roke in zato nimajo več povoda, da bi uganjali še naprej nezakonitosti. Prišlo pa je drugače. Brigadni sistem (»squadrismo«), _ ki je predstavljal oboroženo silo in pomogel fašizmu do vlade, so reorganizirali in mu dali drugo ime.
Nova narodna milica, ki se vzdržuje na državne stroške, funkcijonira izključno le v korist in dobrobit fašistov. Samo fašiste sprejemajo vanjo in odvisna je neposredno od »vojvode« Mussolinija. Obstojata tedaj dve organizaciji, ki morata nadaljevati z nasilnostmi: nacijonalna milica in neoficijelne brigade. Mnogokrat, če ne vedno, so prizadeti isti ljudje, ki imajo le različne uniforme. Matteottijev umor je pokazal, da je obstojala ali pa še obstoja tretja — tajna — organizacija, ki je uganjala še bolj krvave terorne akte kot ostali. Nazivljajo jo za »čeko« in dobiva svoja navodila naravnost iz Rima. Ves čas, odkar obstoja fašistična vlada, se je situacija glede svobode in spoštovanja zakonov stalno slabšala.
(Dalje prihodnjič.)
Zato mora biti tudi podjetniški razred za to, ■da se uvede najstrožja revizija obratov. Oni, ki je čiste vesti, se revizije ne boji, oni pa, ki na račun delavčeve bolezni, delavčeve nezgode, špekulira, ne zasluža zaščite reelnega podjetnika.
Mednarodni pregled.
Gigantska borba v Danski. Na Danskem se bije gigantska borba med delavskimi in podjetniškimi organizacijami. Podjetniki so skušali že dalje časa znižati delavske plače. Delavstvo pa se je temu upiralo. Aprila 1.1. so podjeniki izprli 42.000 delavcev. To pa delavstvo ni ustrašilo. Delavske organizacije so stopile v stavko. Tako stoji sedaj na obeh straneh v borbi 100.000 delavcev. To je o-gromna, gigantska borba. Za malo Dansko je to tako število, kakor da bi stavkalo v Nemčiji štiri milijone ljudi! Ta borba dokazuje herojske napore. Danski delavci, ki branijo sebe, branijo tudi nas. Zato je njihova borba tudi naša. Vse naše organizacije naj podpro po svojih močeh ta gigantski boj!
Naše organizacije.
Prispevki za sodruge na Danskem. Za sodru-
ge na Danskem so dosedaj poslali: Savez Metal-1 škili radnika Jugoslavije 5000 Din. Savez Tramvajskih radnika 3000 Din. Savez Bankovnih činov-nika 5900 Din. Savez Kožarsko-preradjivačkih radnika Beograd 500 Din. Savez Monopolskih radnika 1000 Din. Savez Grafičnih radnika-ca Jugoslavije, Zagreb 5000 Din. — Organizacije, ki še niso izvršile svoje dolžnosti napram danskim sodrugom, naj nemudoma nakažejo solidarnostni prispevek potom svojih central Glavnemu radničkemu sa-vezu Jugoslavije v Beogradu, Šumadijska ulica 16.
Krajevni Medstrokovni odbor v Celju. Dne 14. t. m. se je vršila plenarna seja K. M. O. v Celju, ki se je na novo konstituiral in sicer sledeče: Franjo Koren, predsednik; Emanuel Janežič, I. tajnik; Ferdič, II. tajnik in Vodopivec, blagajnik. Pregledniki: Ratej Hinko, Dolchere in Polič.
Tajništvo Krajevnega Medstrokovnega Odbora se nahaja zopet v Vodnikovi ulici št. 5 in posluje vsaki dan od 5. do 7. ure popoldne.
SploSna Delavska Zveza Jugoslavije.
Iz centralne uprave. Centralna uprava je morala dosedanjega oblastnega tajnika v Sloveniji, Valentina Rejca, odstaviti, ker ob priliki likvidacije bivšega Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok ni v redu predal blagajno. Posle oblastnega tajništva je začasno prevzel s. Joža Golmajer, tajnik Strokovne komisije. Vse podružnice, ki so bile prideljene oblastnemu tajništvu v Ljubljani, naj se odslej — do nadaljnega — obračajo na sledeči naslov:	Splošna Delavska zveza
Jugoslavije, oblastno tajništvo v Ljubljani, Šelen-burgova ul. 6, II. Natančnejša pojasnila in nadalj-na navodila dobe naše organizacije r>otom okrožnice. — Za Splošno Delavsko zvezo Jugoslavije, centralna uprava: Vilim Haramina 1. r., predsednik.
Tržič. V nedeljo, dne 24. t. m. dopoldne se je vršil v Del. domu občni zbor podružnice predilniš-kih delavcev v Tržiču. Občni zbor sicer ni bil po-voljno obiskan, pač pa je svoje delo zadovoljno završil. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik s. Ignac Mlinar, ki je tudi podal svoje poročilo. Tajniško poročilo je podal s. Wuk, blagajniško s. Peter Pogača, za nadzorstvo pa s. Ivan Kosmač. Poročila so navzoči brez debate vzeli na znanje in soglasno odglasovali aboslutorij staremu odboru. S. Golmajer iz Ljubljane je' imel daljši referat o nalogah strokovnih organizacij. Referat so navzoči z zadovoljstvom vzeli na znanje in sklenili, da gredo na delo za upostavitev organizacije in za izvedbo zaupniških volitev. V odbor so bili izvoljeni naslednji ss.: Miha Sver, predsednik; Ignac Mlinar. podpredsednik; Viktor Vuk; tajnik; Ivan Košir, namestnik; Luka Štibil, blagajnik; Peter Pogača, njegov namestnik. Odborniki: Janez Veber, Ana Logar, Mici Mave, Josipina Erlah, Ivan Pavlin in Ignacij Hladnik. Nadzorstvo: Ivan Kosmač, Franc Seiko, Alojzij Jež in Minka Mežek. Želeti je le, da bo izvoljeni odbor šel po poti, ki si jo je na občnem zboru začrtal in uspehi ne bodo izostali.
Shodi. Naša organizacija je .priredila meseca maja več shodov po Sloveniji. Na njih se je razpravljalo o položaju delavstva in o drugih važnih točkah. Povsod na shodih se je delavstvo enoduš-no izreklo za okrepitev organizacij, za borbo proti naraščajoči reakciji. Evo poročila od shodov: v nedeljo 10. maja je bil shod v Mariboru, na katerem je govoril s. Vilim Haramina, predsednik SDZJ (ORSJ) iz Zagreba. Na tem shodu se je sklenilo, da se bo podvzela akcija, da se organizirajo vsi delavci, ki spadajo k naši organizaciji. V to svrho se bo izdal letak na neorganizirano delavstvo. V pondeljek se je všil shod v Rušah ob sijajni udeležbi, ki se je delavstvo že od leta 1919 ne spominja več. Razen par zapeljancev se je delavstvo cnodušno izreklo za organizacijo SDZJ, kateri hoče ostati zvesto ter na ta način okrepiti ujedi-njenje lanskega leta. V torek, dne 12. maja se je vršil shod v Libojah skupine I in skupine II skupno. Delavstvo v Libojah je po svoji ideologiji v socialistični stranki, Naprejeve grupe, vsled česar se je razpravljalo med drugim tudi o sekcijah »Skupnega doma« ter je po zaključeni debati sprejelo naslednjo resolucijo:
Resolucija
sprejeta na javnem shodu podružnice Splošne Delavske Zveze Jugoslavije, dne 12. maja 1925 v prostorih g. Skoberne v Libojah.
1. Delavstvo odobrava referat s. Wilim Haramine iz Zagreba;
2. Delavstvo se izreče popolno solidarno z delavstvom drugih pokrajin naše države, ki stoji v boju proti krivičnemu davku na mezde ročnega delavstva;
3. Delavstvo v Libojah je nadalje solidarno z delavstvom drugih pokrajin, organiziranem v O. R. S. J. (SDZJ) ter odobrava taktiko O. R. S. J., ki jo vodi savez v smeri edinstva strokovnih organizacij po celi državi;
4. Delavstvo v Libojah smatra svojo organizacijo SDZJ za polnovredno bojevno, strokovno organizacijo, katero si ne pusti cepiti od nobene politične stranke, zavedajoč se, da bi to pomenilo nov bratomorni boj med razredno organiziranem delavstvom;
5. Delavstvo v Libojah stoji na stališču amsterdamske smeri, kakršno zastopa ves čas naš savez, s katerim smo se ujedinili. Zato odklanjamo vsak poskus ustanavljanja novih sekcij »Skupnega doma«, po katerih bi se odrezali od celokupnega delavskega pokreta Jugoslavije in obenem iz internacionale strokovnih organizacij celega sveta;
6. Iz teh navedenih razlogov poživljamo delavstvo o-stalih krajev Slovenije, da se vrne zopet nazaj v svoje socialistične strokovne organizacije v svrho upostavitve enotnih delavskih organizacij. Prišel je čas, da zakličemo! Vsi v strokovne organizacije.
Gorenja resolucija je bila z navdušenjem soglasno sprejeta, ter se potrjuje za resničnost iste.
Liboje, dne 12. maja 1925.
Dosedla Avgust s. r., preds. — Marija Hlačer s. r., zapisn.,
V Celju sta se vršila dne 13. maja dva shoda: v Pečovniku za apneniške delavce in v Gaberjih za kamnične in Westnove delavce. V Pečovniku je govoril s. Haramina ter se je upostavila podružnica SDZJ, v Gaberjih pa ss. Koren iz Celja in Golmajer iz Ljubljane ter s. Vilim Haramina iz Zagreba. Shod v Gaberjih je bil impozanten, kakor ga v Celju že nekaj let ni bilo. Na shodu so bili večjidel neorganizirani delavci in delavke iz West-nove ter kemične tovarne; vsi so izjavili, da se bodo zopet kompaktno organizirali. Westnovi delavci v SMRJ, kemični pa v SDZJ. (K sijajni udeležbi shoda je mnogo pripomogla buržuazija, ker je upeljala poleg že obstoječega indirektnega davka še direktni^davek za delav.ee po tri in pol odstotka. Op. poroč.) Dne 14. maja se je vršil shod v Hrastniku in 15. maja pa v Zagorju pri steklarjih. Na obeh shodih je poročal s. V. Haramina. Dne 16. maja je bil shod v Tržiču, kateri je bil vsled prepoznega obvestila manj obiskan, vendar je bilo razpoloženje delavstva izvanredno zadovoljivo. V torek, dne 18. maja se je vršil shod in ustanovni občni zbor prcdilničarjev v Litiji, na katerem sta gvorila ss. V. Haramina iz Zagreba in Al. Leskošek iz Celja. Sodr. Haramina je v svojem nad dve uri trajajočem govoru obrazložil pomen in potrebo organizacije. Delavstvo v Litiji, predilniško in stavbinsko, je referat s. Haramine z navdušenim aplavzom vzelo na znanje. Sodr. Leskošek je obrazložil zgodovino delavskega gibanja v Litiji. Dejal je: V Litiji so nekateri ljudje imeli monopol nad delavstvom, ki so ga politično izrabljali za svoje nacionalne fraze pod firmo NSZ in NSS. Delavstvo v Litiji je bilo zasužnjeno po teh političnih demagogih, kateri so se laskali z narodnimi frazami in bili sočasno najzvestejši podrepniki nemških beamterjev v Litiji. Vodstvo te Narodne so-cialije ni vršilo nebonega socialnega dela. Ce je posamezni delavec vršil svojo dolžnost, da je ob prostem času organiziral svoje sotrpine v stanovsko razredno organizacijo, že je bil poklican pred gospoda direktorja, kjer se mu je zagrozilo, da bo odpuščen. Plače so v tej tovarni strašno sjabe za delavce in delavke. Do časa, da se ni upostavila v Litiji podružnica stavbinskih delavcev, ni bilo mogoče delavstvo v predilnici zbuditi od zmot, ki "h je napravilo leta 1919, da se je dalo voditi od ljudi, kateri so pozneje, ko so bili izvoljeni glasovali za zakon o zaščiti države (boljše rečeno zakon o zaščiti kapitalistov! Op. ured.). Še le s pomočjo naše razredne organizacije, bivše SDU je bilo mogoče, da se je ideja o razrednem boju zanesla tudi v tovarno. Za litijsko delavstvo je današnji dan, zgodovinski dan, je dejal govornik; dan osvobojenja, dan proklamacije ujedinjenja vseh delavcev in delavk v Litiji pod rdečo zastavo, pod katero se zbira delavstvo celega sveta. Na to je s. Leskošek predložil sledečo
Resolucijo:
Predilniško delavstvo zbrano na shodu (ustanovnem občnem zboru) dne 19. maja 1925 v hotelu pri »Pošti« izjavlja, da obsoja delovanje Narodne socialne zveze, ker je njeno delo se izkazalo, da vodijo voditelji NSZ protidelav-sko politiko, kakor na političnem, še bolj pa na strokovnem polju. Zato izjavljamo, da se bomo pridružili kompaktno k Splošni delavski zvezi Jugoslavije, katera je razširjena po celi državi in je včlanjena v internacionali tekstilnih delavcev. Izrekamo se za solidarnost vseh tekstilnih delavcev v Jugoslaviji ter poživljamo ostale tekstilne delavce v Sloveniji, da se z nami pridružijo P Splošni delavski zvezi Jugoslavije.
Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. K besedi se je oglasil s. Kralj, kateri je bil pred kratkim še član te nesrečne Narodne socialije in izjavil, da se je on kot predsednik v Litiji prepričal, da NSZ nima za delavstvo nobenega pomena, ker je to organizacija frakarjev ter pozival delavstvo, da se kompaktno pridruži k organizaciji SDZJ. So-drug Pilih, je glede davkov dobro povedal, da so davka tisti krivi, ki niso volili dne 8. februarja 1925 za Socialistično stranko Jugoslavije in s tem povzročili, da mi delavci nimamo niti enega poslanca v parlamentu. Na to se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so: Kralj Franc, predsednik; Breče Marija, tajnica; Birjukov Andrej, blagajnik; Zupan Ivan in Krašovec Anton, kontrolorja; Kolman Franc ih iMujavec Henrik, odbornika. Stavbinski delavci so
|izvolili za svojo sekcijo odbor, kakor sledi: Sajovic Karol, predsednik; Petje Ivan, blagajnik; Brež-nik Franc, tajnik. Nadzorstvo: Brežnik Karol. Odbornika: Ahac Matevž in Kokolj Anton. Za glavnega blagajnika podružnice v Litiji za podružnico SDZJ je bil izvoljen soglasno s. Ludovik Gajšek, poslovodja v Konz. društvu v Litiji. Vsak odbor opravlja svoje posle posebej. Skupne zadeve litijskega delavstva pa opravlja skupni odbor.
Tako je zaključil s. Peterca lepo uspelo zborovanje, kateremu se izreka na tem mestu iskrena zahvala za njegovo požrtvovalno delo, ki ga je vršil kot dosedanji predsednik litijske podružnice.
Zagorje ob Savi. Glasilo krščanskih socialcev »Pravica« z dne 7. maja t. 1. štev. 19. poje »Ho-zano« k ustanovitvi »skupine« kem. delavcev v zagorski steklarni. Pri tem povdarja krščansko ljubezen in pravičnost, katero baje goje klerikalci za dobrobit svojih bližnjih. In da jih nobeno kričanje in grožnje rudečih bratcev Moskve in Karl Marxovih idej ne bodo splašile in ne ustavile na njihovem pohodu do zmage krščanskega solida-rizma. Mi bi jim ne kratili njih veselja, ako se ne bi zaletavali v nas — svoje bližnje — in ko ne bi poznali njih črne zgodovine. Takoj jim pa moramo povedati, da so najvišje glave naše tovarne njihovi izraziti pristaši, ki pa kakor jih mi poznamo iz praktičnega stališča, imajo prokleto malo pojma o krščanski ljubezni do svojega — nižjega — bljiž-njega. Ker, ako bi to ne bilo dejstvo, bi se ti višji krščansko misleči možje ne bili zadnjič ob priliki devettedenske stavke toliko trudili nam znižati že itak premale plače. Gospodje iz črnega tabora! Skupina »kem. delavcev«, katero pravite da imate vi v steklarni, je ona, katera opravlja najtežje delo in je bila pri zadnji redukciji plač najtežje prizadeta. Tukaj imate sedaj priložnost z vašimi najvišjimi v tovarni vred, da popravite ono krivico, katera se jim godi vsled vaše krščanske ljubezni do bljižnjega. Mi rudeči smo gradili, vi ste podrli, sedaj morate popraviti, ako ne bomo zakričali tako, da bo zginila, kakor megla vaša krščanska solidarnost, ne samo iz naše tovarne, temveč iz zemeljskega površja in zmagala bo razredna zavest rudečih.	Kapi	to.
Kovinarji.
Dobrava. Na govorico, da sem dal jaz informacije za članek, ki je bil priobčen v listu »Orjuna« o vodstvu K. I. D. na Jesenicah, konstatiram, da je to podla laž dotičnega, ki raznaša take govorice. To pa radi tega, ker najmanje nisem z nikomur govoril o kakem članku, še manj pa dal informacije. Če bi pa slučajno imel s kom kaj opravka v naši tovarni, imam sam toliko poguma, da napišem to v našem listu, pa naj si bo to Peter ali Pavel. Tistim pa, ki so tako hitro na delu pri raznašanju takih govoric, svetujem, naj se v drugič poprej bolje informirajo, predno gredo koga blatit. Dobrava, 25. maja 1925. — Ivan Stare I.
Celje. Dne 13. t. m. se je vršil v gostilni »Jugoslovan« javen shod kovinarjev, na katerem so poročali ss.: Franjo Koren iz Celja, o položaju delavstva v Celju, Joža Golmajer iz Ljubljane o nalogah organizacije in Vilim Hdtamina o davkih. Navzoči so izvajanja referentov z zadovoljstvom vzeli na znanje ter sklenili upostaviti kovinarsko organizacijo. Zaupnik Saveza Metalskih Radnika za Goleč in Celje je s. Emanuel Janežič, na katerega naj se obračajo sodrugi in sodružice po informacije.
Monopolska stroka.
Ljubljana. Monopolsko delavstvo je v jako slabem gmotnem stanju. Zadolženo je po vseh trgovinah. Kapital pa veča svojo moč dan za dnem in to vsled nezavednosti delavstva. Kdo je glavni krivec temu? Prvič delavstvo samo, ki zanemarja svojo organizacijo in drugič pa monopolska uprava. Zakaj tako? Ker monopolska uprava uvidi, da je delavstvo popolnoma razcepljeno, zatorej se nima bati nikogar. — Delavci monopolci! Že vas uče dejstva. Na vseh koncih in krajih smo bičani, usojeno nam je, da moramo od gladu popolnoma skrahirati, ako ne postavimo naše bojne črte tako, kakor bi to pač moralo biti v očigled današnjemu režimu. Bur-žoazija nas danes ne vidi, akoravno so nam obetali velike dobrote ob času volitev. Od mačehe Avstrije smo imeli še nekaj pravic in miloščine, zdaj smo še tisto zgubili v svobodni SHS. Zbudimo se zato iz spanja in pojdimp na delol Delavci! Ne poslušajte tistih elementov, ki demagoško blatijo organizacijo. Pridite rajši vsi v strokovne organizacije in tukaj bomo odločevali, s kakšnimi akcijami započnemo. Sodrugi na delo!
Kako delajo proračun? V proračunu so postavili za višje gospode v upravi monopolov nagrado v znesku 3 milijonov dinarjev. To nagrado bo razdelil med uradništvo gospod upravnik monopolov. Bojimo se, da bo upošteval pred vsem tiste, ki so si stekli posebne zasluge za odtrgavanje dragitijskih doklad delavstvu. Črtali pa niso določila, da mora delavstvo po njih mnenju preveč izplačane doklade vrniti. Za to niso postavili nič v proračun. Tudi na zboljšanje in na delovne obleke niso mislili.
Oblačilna stroka.
LJUBLJANA. Krojaški pomočniki v Ljubljani so stopili dne 25. maja v stavko, na kar opozarjamo vse krojaške pomočnike!
Borba krojaških pomočnikov v Mariboru. Krojaški pomočniki v Mariboru so organizirani v svoji stari organizaciji, v kateri so si priborili že mnogo uspehov. Odpravili so delo na kose (Stiickarbeit)
Stran 4
»DELAVEC«
1. junija 1925
na domu ter uvedli delo v zdravih, higijeničnih delavnicah, kakor tudi tedensko plačo za 8-urni delavnik. Sedaj vodijo ostro borbo proti nekaterim mojstrom, katerim so te socialne pridobitve trn v peti in ki hočejo vpeljati zopet nekdanje izkoriščanje z delom na domu (Stiickmeister). To pa je, izdelano na domu, tako za pomočnike, kakor tudi za tiste, ki nosijo obleko, zdravju nevarno in škodljivo. To pa iz razloga, ker je ta stroka najbolj podvržena proletarski bolezni — tuberkulozi — in v današnjih stanovanjskih razmerah stanujejo tudi krojači v nezdravih stanovanjih, katera to nevarno prenesljivo bolezen pospešujejo. Tudi obstoja velika nevarnost, da se prenese ta bolezen z izdelano obleko na druge osebe, ki so si naročile obleko. Iz teh razlogov borba krojaških pomočnikov ni samo za nje pomembna, temveč za vsakega, kateri nosi obleko, torej za vse prebivalstvo, ki bi iz teh razlogov z vso simpatijo moralo podpirati borbo krojaških pomočnikov. — Še je prav živo v spominu borba naših krojaških pomočnikov s tvrdko Starkel, ki vpeljuje sistem dela na domu, čeravno je to tvrdka prvega razreda. Poleg tega je še več takih mojstrov, ki posnemajo g. Starkla, čeprav so stali nekdaj v vrstah bojujočih se pomočnikov in celo na vodilnih mestih. Danes jih je pa ponesel škodljivi, nenasitni in dobičkaželjni egoizem v vrste najhujših izkoriščevalcev. Niso sami mojstri tega krivi, temveč tudi velika nezavednost pomočnikov, kateri, namesto da bi se postavili v vrste svojih tovarišev, izvršujejo doma takozvani »Fuscharbeit« in povečavajo s tem v današnji hudi gospodarski krizi armado brezposelnih. Taki pomočniki, ki po dovršenem osemurnem delu v delavnici še »fušajo« po cele noči na domu, se ne zavedajo tega, da škodujejo ne samo svojim sotovarišem, temveč tudi samim sebi; ne zavedajo se, da so morali organizirani tovariši voditi težke, požrtvovalne boje, s katerimi se je priborilo vse to zgoraj navedeno in da je treba ta boj nadaljevati. Če se jih na vse to opozarja, tedaj obrekujejo nesramno organizacijo in njene funkcijonarje. Na shodih in sestankih jih ni videti, ne čitajo nobenega socialističnega časopisa in zabredejo v vrste indiferentnega delavstva in so zvesti pomagači reakcionarnih izkoriščevalcev. Zatorej, krojaški pomoč-
niki, vzdramite se in stopite v vrste svojih borečih se tovarišev za svoje pravice, v organizacijo krojačev. Reakcija dviguje predrzno glavo ter nam preti odvzeti še te majhne socialne pridobitve, ter nas narediti za sužnje, kot smo bili pred 30. leti. Vzamite in naročajte si naše časopisje in tam bodete čitali, kakšna bremena nam nalaga kapitalistična reakcija. Potem se vsi tisti vprašajte: Kdo je pripomogel reakciji do te moči, da se nam tako godi? Če bodete dobro premislili in razsodili — potem bode odgovor lahek — nezavednost. Če ste tako razsodili, tedaj je vaša dolžnost, da stopite v vrsto zavednih tovarišev v — organizacijo.
Usnjarska stroka.
Tržič. Na praznik dne 21. maja dopoldne se je vršil v Delav. domu sestanek usnjarskih in čevljarskih delavcev, na katerem je poročal s. Golmajer iz Ljubljane. Zbrani so sklenili, da gredo na delo za zopetno upostavitev podružnice v Tržiču. V podružnični odbor so bili izvoljeni naslednji ss.: Nace Ahačič, predsednik; Franc Cankar, podpredsednik; Jože Kočevar, tajnik; Jože Bukovnik, blagajnik in Janez Tomše, odbornik. Nadzorstvo: Franc Sieb-ler, Blaž Valjavc in Matija Petkovšek. Namestniki: Janez Sire, Janez Globočnik in Matevž Košir.
Savez privatnih nameščencev Jugoslavije. V
Savezu privatnih nameščencev Jugoslavije, s centralo v Zagrebu, je treba izpolniti mesto prvega tajnika. Pogoji so sledeči; 1. Popolna organizatorična in agitatorična sposobnost za to mesto. 2. Govorniška sposobnost. 3. Obvladanje jezika in žurnalistič-na sposobnost. 4. Daljše ali uspešno delo v delavskem strokovnem gibanju. 5. Prednost imajo oni, ki so sodelovali v gibanju privatnih nameščencev. — Interesenti naj ponudbe s svojimi zahtevami pošljejo do 3. junija t. 1. predsedstvu Saveza privatnih na-mještenika Jugoslavije, Zagreb, Petrinjska ulica 40 I. kat.
Zahvala. Podpisana se najtopleje zahvaljujem vsemu delavstvu predilnice v Tržiču za nabrani znesek 509.50 Din v podporo moji pokojni hčerki za časa njene težke in mukapolne bolezni. Tržič, dne 23. maja 1925. — Marija Smolej.
1 Ivan Jas in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.	^
'O'
najboljši Ml in pletilni stroji	s
iz tovarne v Llncu. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno!	'
o
■s
s
c
o
rt>
0Q
D»
3
3
M
Pisalne stroje .Adler1 in .Uronla'. s
tffilneff ,z P™**1 tovarn .Dttrrkopp", .Styrla\ IVOIBSU .VVaffenrad* In .Steyer*. Posamezni
deli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija. Daje kolesa in stroje tudi na obroke t
KOLINSKA'
n aš&, prava, d omača
CIKORIJA
je vrlo dobra!
LJUDSKA TISKARNA D.D.V LJUBUANI
sklicuje v nedeljo, dne 14. junija 1925 ob 10. uri dopoldne v »ZADRUŽNI DOM" v Ljubljani VII, Žibertova ulica 269, svoj
REDNI OBČNI ZBOR
DNEVNI RED:
1. Upravno poročilo.
2. Predložitev računskega zaključka.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev bilance in razdelitev čistega dobička.
5. Potrditev kooptiranega člana upravnega sveta,
oziroma nadomestna izvolitev.
6. Volitev nadzorstva.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
§ 26. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani z delniško knjigo družbe.
§ 28. Občni zbor je sklepčen, če je na njem zastopana vsaj ena desetina vsega delniškega kapitala.
UPRAVNI SVET.
IU. emisijo delnic Zadružne tanke.
Po sklepu občnega zbora z dne 26. marca 1925 in na podstavi pooblastila razpisuje upravni svet po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. septembra 1923 VI. št. 4624 zviSbo delniške glavnice od 3,000.000 Din na 4,000.000 Din z izdajo 10.000 novih delnic po nom. 100 Din ob teh pogojih:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico na tri stare delnice optirati eno novo po 110 Din tel quel.
2. Subskribentom brez opcijske pravice se prepuščajo nove delnice po 115 Din tel quel.
3. Subskripcija traja od 25. maja do 5. junija 1925 in se opravlja pri blagajni Zadružne banke v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
4. Nove delnice so deležne čistega dobička izza dne
I. julija 1925.
5. Protivrednost subskribiranih delnic je plačati takoj.
6. Dosedanji delničarji, ki žele po točki 1. optirati nove delnice, morajo predložiti pri subskripciji plašče delnic I.,
II. in III. emisije s točno izpolnjeno in podpisano prijavnico ali če delnic še niso dvignili, začasno potrdilo.
7. Nove delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnega potrdila izdanega ob subskripciji.
8. Ažijski dobiček se porabi po odbitku emisijskih stroškov in pristojbin v prid rezervnemu londu.
Upravni svet Zadružne banke ▼ Ljubljani.
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
Ibunburoova ulica St. e, i. nadstropji, telefon St. bso
SPECIALNA MEHANIČNA DELAVNICA za popravo pisalnih strojev, računskih, razmnoževalnih in drugih strojev.
Ve#no v zalogi: Vsi nadomestni deli, gumijevi valjčki, najfinejše strojno olje in sploh vse potrebščine, ki spadajo v to stroko; trakovi v vseh barvah, ogljeni (karbonski), indigo, povoščeni, razmnoževalni in kopirni papir; razmnoževalna barve in razmnoževalni stroji, hektograflčnl zvitki, podloge za stroje. — Originalne (prave) potrebščine za Opalograph (Fiksat, Prezervat) ima v zalogi edino le zgornja tvrdka.
pare dobroohranjenih ih čevljev ter razno-
Pobrežje pri Mariboru. Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica v Pobrežju, priredi v nedeljo, dne 7. junija t. 1. v lepem in velikem gostilniškem vrtu gostilne g. Simoniča v Pobrežju vrtno veselico. Spored bo zelo obširen in se bo lahko vsak gost najboljše zabaval. Začetek veselice ob 15. (3.) uri popoldne, konec po polnoči. Vstopnina za osebo 5 Din. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica drugo nedeljo, t. j. dne 14. junija. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
DELAUCI zahtevajte povsod čevlje domače
tovarne z znamko ,,PEKO«
PETER KOZINA, LJUBLJANA-TRŽI*
Delavci, delavke, pozor! Priporočamo vsem najboljši nakup vsakovrstnih koles, šivalnih strojev iz najboljšega materijala pri tvrdki Ivan Jax v Ljubljani. O tem obvestite tudi svoje znance in prijatelje. Ne zamudite dane Vam prilike!
Socialna politika.
Koliko plačujejo v Nemčiji za zavarovanje delavcev?
Delodajalci Delavci Skupaj Bolniško zavarovanje	2.1°/0	4.2°/o	6.3°/0
Zavarovanje za starost in onemoglost 1.5°/*	1.5°/o	3.0°/o
Zavarovanje za brezposelnost	0.7°/o	0.7°/o	1.4°/o
Zavarovanje proti nezgodam	0.9°/o	—	0.9°/o
Skupaj
6.4°/o	11.6°/o
delavec svoj
5.2°/0
Kako je trošil pred vojno nemški zaslužek.
Po ugotovitvah nemškega statističnega urada je porabil nemški delavec pred vojno v odstotkih svoje plače:
50.7 odst. za živila
11.— odst. za obleko, perilo in obutev 14.— odst. za stanovanje 4.3 odst. za kurivo in razsvetljavo 20.— odst. za druge izdatke.
Jrodukcijski stroški porurskega premoga na tono leta 1924.
Delavske plače	8.15	zlatih	mark	53.90°/o
Jradniške plače	1.02	zlatih	mark	6.75°/»
Socialno zavarovanje	1.08	zlatih	mark	7.140/o
Material, izdatki	2.95	zlatih	mark	19.51°/»
Davki	„	0.37 zlatih mark 2.45°/(>
Obresti, razno	0.30	zlatih	mark	1.980/o
Odpisi	1.25	zlatih	mark	8.27%,
imenu GRSJ.: Izdajatelj: Franc Svetek. — Odgovorni urednik: Alojzij Ceh. — Tisk Ljudske tiskarne, Maribor.
PHODJL SE:
3-4 moški:
vrstne moške dobroohra-njene in neponošene obleke. Poizve se pri Antoniji Erjavc, Ljnbljaaa
Sv. Petra cesta št. 74, pritličje.
Kar ne veS vpraiaj
Universalni informativni biro
„A R G U S“
Knez Mihajlova ul. 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
- (Pasaž Akademije Nauka)
cena
15.12 zlatih mark 100.—°/„ za tono premoga 18.49 zlatih okrog 20 Din. Tona = 10 me-
Povprečna mark. (Zlata marka terskih stotov.)
(Po sestavi: Reichswirtschaftsamta.)|
Dvojnosladna
tžMa-ŽIKfl-ieiiMMva
je najboljša in zato najcenejša.
PEKARNA
Anton Preshnr
v LJUBLJANI
DUNAJSKA CESTA 5
priporoča vsem delavcem svoje izvrstno pecivo
in
kruh.
Na drobno!
Na debelo t
A. Šimenc, Ljubljana
Karlovška c. 8 — Tesarska ul. 3
Edina preizkušena izdelovalnica vseh ščetarskih izdelkov. Specialna dela za vsakovrstne stroje, stroke itd. se izvršujejo točno in solidno po vzorcu.
♦
(Delavstvo dobi znaten popust) Trgovina: Resljeva cesta 2.
Štampilje
iz kavčuka in kovine, etikete, vsakovrstne graverske izdelke priporoča industrijskim podjetnikom in obrtnikom
■■■■■■■■■■■■ Gospodinja varčuj t
Kupuj testenine z znamko .PEKA-TETE\ ki se zelo naknhajo in so zato najcenejše 1
Samo 250 Din
stane zelo trpežen gumijev dežni plašč
Isti boljše vrste 290 Din, najboljši 460 Din. Blago za obleke in perilo po zelo nizkih cenah razpošilja
»HM SIIEIJSU UZHilUILHI-*
IVAN SAVNIK
KRANJ Itev. 9000.
Zahtevajte vzarce in ceniki