JOŽE STANONIK Planinstvo na Škofjeloškem Uvod Celovito predstaviti Planinsko društvo (PD) Skofja Loka, je zelo zahtevna naloga. Njegovo delovanje se bliža stoletnici. Razvejane dejavnosti kažejo na širino dela. ki ga je moč obvladovati le na dobro organiziran način. K temu pa mora vsak član dodati vsaj nekaj svojih prizadevanj. Planinstvo na Loškem je bilo do sedaj že deležno nekaj pozornosti tudi v Loških razgledih, občasno pa tudi v drugih medijih. Zadnja leta pa postaja planinarjenje način preživljanja prostega časa mnogim posameznikom in družinam ali organi ziranim skupinam. Tudi nacionalna usmerjenost poudarja zdravo preživljanje proste ga časa v narav i. Ta usmeritev pa ni sistemsko ustrezno rešena, za kar se planinska društva in naša krovna organizacija. Planinska zveza Slovenije (PZS), prizadevamo. V zadnjem desetletju se možnosti za napredek planinstva močno slabšajo. Piparji >ui Stolu 23- junija 1892 337 LUSKI RAZGLEDI l* Na Škofjeloškem je danes pet PD. in sicer Škofja Loka, Železniki. Žiri. Gorenja vas in Sovodenj. PD Škota Loka in Železniki imata v naslajanju in rasli skupne korenine. ostala PD pa so nastajala v povojnem času, po letu 1949, iz krajevnih potreb. Zato so se ohranila do sedaj, ker niso bila umetne tvorbe posameznikov ali skupin občanov. /a boljši prikaz bomo navedli nekaj mejnikov razvoja planinstva na Slovenskem in Gorenjskem. Začetki planinstva na Slovenskem Začetki planinstva na Slovenskem segajo v zgodnja leta osemnajstega stoletja. Napredek in za tedanji čas izobražene ljudi je radovednost gnala v odmaknjen in težko dostopen svet. Tja, kamor ni mogel stopiti vsakdo. V ta divji, neosvojeni svet jih je gnala tudi nuja po preživetju. Tja so zahajali lovci, vedno više in vedno dlje. Razlage začetkov planinstva na Slovenskem so lahko zelo različne. Naša naj bo taka. da so nekateri hodili tja gor. da so preživeli (lovci, nabiralci sadežev, gozdni delavci, gozdarji), nekateri pa iz radovednosti, kaj je lam gori in kam se vidi. Temu so sledile tudi potrebe po sproščanju v narav i in opaz< >v anju lepega (flore, favne ... >. Najvišji vrhovi so bili tudi tedaj najbolj vabljivi. 26. avgusta 1 8 so stali štirje možje že na vrhu Triglava. Srčni možje, upodobljeni v Bohinju, so bili laika Korošec iz. Koprivnika, Matevž Kos iz Jereke, Štefan Rožič iz Savice in Lovrenc \\ illomitzer iz Stare Fužine. Ta vzpon na tako zahtevno goro je bil eden prvih v Evropi in je prehitel mnoge, celo iz dežel, ki so se štele za bolj gorniške. Združeno nemško in avstrijsko planinsko društvo je leta 1874 ustanovilo planin sko sekcijo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Ta je postopno postajala naciona listično nemško usmerjena. Slovencem je bilo sodelovanje z nemško-av strijskim planinskim društvom onemogočeno. Dozorevalo pa je spoznanje, da se morajo Slovenci sami organizirati. Henrik Lindtner. Anton Škof. Ivan Korenčan. Karel Seunig, Jožef Hauptman in Bogomil Kajzelj so julija 1892 na vrhu Stola ugotovili in sklenili: "Tuja roka zaznamuje pola. postavlja koče in napravlja na slovettskib tleh le nemške napise in kažipote. Vzdramimo se in ne odnehajmo prej. dokler ne ho ustanovljeno slovensko planinsko društvo.' Držali so dano besedo. 10. januarja 1893 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Za prvega načelnika so izvolili profesorja geografije Franca Orožna. V letu 1895 je SPD začelo izdajati svoje glasilo Planinski vestnik. ki se je ohranil vse do današnjih dni. Markacijski odsek pa je v dveh letih označil (markiral) kar 175 poti v Julijskih ter Kamniških in Savinjskih Alpah. Začetki organiziranega planinstva na Gorenjskem Gorenjski hribi in gore. posebno Triglavsko pogorje, so privabljali vedno več raz iskovalcev gorskega sveta in turistov. O tem pričata Tuškov potopis O turi na Triglav iz. leta 1860 in Kadilnikov Izhod na Triglav, objavljen v Bleivveisov ih Novicah leta 1866. Leto prej pa je Kranjska deželna vlada okrajnim glavarstvom in občanom naroči la, naj poskrbijo za domače gorske vodnike. Septembra 18"" 1 so na Ledinah pod vrhom Triglava odprli prvo planinsko postojanko, na vrh Triglava pa zaznamovali in nadelali pot. Poziv ljubiteljem planin, da bi se enkrat na teden sestajali v Ljubljani in se posvetovali o urejanju bivakov, planinskih poti, o skrbi za domače gorske vod- 338 /7 !\/WVM vi ŠKOFJELOŠKEM Jakob Aljaž nike, objavljen v Laibacher Tagblat 11. junija L871, kaže na poizkus organiziranega reševanja navedenih vprašanj. Leto za tem, 21. maja 1872, so planinski za nesenjaki, zbrani okrog kaplana iz Srednje vasi pri Bohinju, bana Žana, pri Kranjski deželni vladi vložili prošnjo za ustanovitev društva Triglavski prijatelji. Društvena pravila so bila slovenska in tudi z nem škim imenom. 1~. septembra 1S_2 je deželno pred sedstvo potrditev društvenih pravil odklonilo. Ivan Žan je bil ob koncu leta 1S—2 prestavljen v Škofjo Loko. S tem so Bohinjci izgubili organiza torja planinstva, Loeani pa so ga pridobili. Kakšen je bil Žanov vpliv na razvoj planinstva v Skorji Loki in okolici, pa nam ni znam>. Julija 1894 je SPI) odprlo svojo prvo planinsko kočo na planini Lisce pod Črno prstjo, ki je še danes ena naših priljubljenih točk. predvsem zaradi bogate flore. Leta 1889 je v lato Dovjc-Mojstrana prišel za župnika Jakob Aljaž, ki je odločil no vplival na nadaljni razvoj in rast planinstva na Gorenjskem in v Sloveniji. Leta 1895 poleti je dal na vrhu Triglava postaviti sedaj znameniti Aljažev stolp. Leto kasneje, v avgustu 189(>. pa je SPI) odprlo Triglavsko kočo na Kredarici. Delo je v celoti vodil Jakob Aljaž. Tekma med SPI) in nemško-avstrijskim planinskim društvom se je nadaljevala v osvajanju gorskega sveta z markiranjem novih poti in izgradnjo ter povečevanjem planinskih koč. Najbolj izpostavljeno območje je bilo triglavsko. Tu se je odvijala tekma za prevlado na najvišjem vrhu Slovenije. Ustanavljanje novih podružnic SPD Že v prvem letu obstoja SPD so pod vodstvom župana Josipa Močnika 19. julija 1893 ustanovili Kamniško podružnico SPD ter po prizadevanju Frana Kocbeka, nad- učitelja v Gornjem Gradu, in dr. Johannesa Frischauta. 20. avgusta 1893 še Savinjsko podružnico v Mozirju. Marca 1895 je bila ustanovljena Radovljiška podružnica SPD. Načeloval ji je dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici, tamkajšnji župan in deželni poslanec. Po štiriletnem premoru so kranjski narodnjaki 1(>. avgusta 1899 ustanovili Kranj sko podružnico SPD. Planinski vestnik je njeno ustanovitev pozdravil z besedami: "Požrtvovalni in delovni kranjski narod so nam porok, da ha ta podružnica mno go delovala in koristila slovenskemu planinskemu društvu«. Prvi načelnik Kranjske podružnice SPD je bil Janko Majdič. poznan kranjski trgovec. Z začetki organiziranega planinstva v Sloveniji in na Gorenjskem, se je tudi pri bolj razgledanih Ločanih porodila želja po vključevanju v podružnice SPD. ki so bile v naši bližini. Organiziranih planincev je bilo tedaj še tako malo. da so vsakogar, ki je vstopil v podružnico, objavili v Planinskem vestniku. V Kranjsko podružnico so se v letu 1899 včlanili učitelj Slavko Flis, ki se je v Loki uveljavil kot predsednik Olepševalnega društva. Po njem se imenuje tudi Flisova pot. ki pelje mimo Gradu 339 LOŠKI KAZaUilV iH in Grebenarja na Kobilo. Nadalje so se včlanili še Niko Lenček - notar, Ivan Bene- dičič-urar. in Narodna čitalnica. I/ Selške doline so se včlanili Franc Šlibar — župan, Erna Peče - učiteljica v Selcih, in Miroslav Repovš - učitelj iz Sonce. V Radovljiško podružnico SPD se je včlanil Josip Demšar- usnjar iz Železnikov. Tudi v naslednjih letih so se iz škofjeloškega sodnega okraja včlanili \ Kranjsko podružnico Fran MikuS - sodnik. Karel Zakrajšek - zdravnik. Oskar Dev - sodni adjunkt. vsi iz Škofje Loke. Franc Tavčar - trgovec, Josip Jeglič - učitelj, oba iz Selc. Franc Demšar - trgovec in gostilničar iz. Zalega Loga. V osrednje. Ljubljansko SPD sta se vpisala Anton Dermota - odvetniški kandidat, in liane Košmelj - vojaški zdravnik iz. Železnikov. Kar pomembno število - 16 že vključenih planincev v Kranjsko. Radovljiško po družnico in Ljubljansko osrednje SPD je vedno bolj kazalo na to. da bodo kmalu dozorele razmere za ustanovitev svoje, loške podružnice SPD. Na Gorenjskem še nove podružnice SPD - V naši bližini je bila l~. junija 1908 ustanovljena še Tržiška podružnica SPD. Njen prvi načelnik pa je bil Franc Dev. Podružnica je zajemala ves takratni tržiški sodni okraj. - Približevanje in potem štiriletno trajanje prve svetovne vojne je upočasnilo in ponekod popolnoma prekinilo planinske- dejavnosti pri ustanavljanju novih po družnic SPD. Nove podružnice so se na Gorenjskem začele ustanavljati od leta 192 t dalje. Na Jesenicah 16. marca 1924, v Mojstrani 26. januarja L928. v Gorjah 26. ma ja 1929, v Bohinju 16. avgusta 1931, in v Ratečah-Planici 23. aprila 1933. Gorenjska je bila s tem primerno pokrita, v podružnice SPD so se lahko vključevali vsi zain teresirani in prepričani v koristnost planinstva na Slovenskem. Začetki organiziranega planinstva na Škofjeloškem Z gotovostjo lahko trdimo, da se je hkrati ali z zelo majhnim zaostankom za Slovenijo, tudi na Loškem budila želja po odkrivanju nepoznanega planinskega sveta. Res niso bili naši krajani življenjsko vezani na gore kot podgorci z. Gorenjske ali Trente. Ti so se v krutih naravnih razmerah preživljali z lovom in gozdarjenjem. Naše področje, posejano z nižjimi, pretežno poraslimi hribi in rodovitnimi dolinami, je nudilo več možnosti za preživetje. Tudi zato so se tod ljudje naseljevali že v davnih stoletjih. () tem danes pričajo mnogi zaselki po škofjeloškem hribovju, večje vasi na obrobjih dolin in mesto Škofja Loka. Tudi bližina večjih mest. Kranja in posebno Ljubljane, je dajalo našim ljudem nekaj več možnosti za preživljanje. Od tam so prihajali tudi zgledi, kako užiti naravne lepote in prosti čas med trdim delom. Ivan Žan. ki je bil od konca 1872 župnik v Škofji Loki. je s seboj iz Bohinjske Srednje vasi prinesel tudi veliko naklonjenost planinstvu in ga širil med svojimi farani. Njegovo tlelo in vpliv bi bilo smiselno še podrobneje raziskati. Na škofjeloškem območju se je zanimanje za ustanovitev svoje podružnice SPD najhitreje razširilo v Selški dolini. Po zgledu Kamnika, Radovljice in Kranja so začeli s pripravami za ustanovitev svoje podružnice SPD. Krekov prijatelj in stanovski tovariš Anton Pfajfar, župnik v Dražgošah. je zaprosil Kranjsko podružnico SPI), da prepusti loški sodni okraj 340 /V..I.Y/.YS7VO ,\A ŠKOFfiaOŠKEM A iili in Pfajfar, ptvi načelnik podružnice s/7) :a Selško dolina Selški podružnici. Na občnem zboru Kranjske SPI), L5. januarja 1907, so v ta predlog privolili, 2 t. januarja so se Selčani že zbrali na ustanovnem shodu in usta novili svojo podružnico SPI) za loški sodni okraj. Bližina podružnic SPD v Radovljici ter Kranju in osrednjega SPI) v Ljubljani, kamor so se povezali pla ninsko zavedni Ločani in Selčani. je gotovo vplivala na to, da so se kasneje odločili za ustanovitev svoje pod ružnice, kot bi se sicer. Zato so po njeni ustanovitvi postopno vstopali vanjo. Ustanovni shod za planinstvo navdušenih je bil 2-t. januarja 1907 na Cešnjici. Prepričani o svojem pra vem poslanstvu so poprijeli za delo. izpolnili vse for malne pogoje in 21. maja 1907 izvedli svoj prvi občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen Anton Pfajfar, župnik v Dražgošah, Josip Demšar, usnjar iz Železnikov, pa za njegovega namestnika. Tajnik je bil Ivan Stupica, učitelj iz Dražgoš, blagajnik Franc Šmid, župan iz Selc. Odborniki so bili še Jurij Karlin, župnik iz. Sorice. Franc Sever, župnik pri Sv. Lenartu. Franc Demšar, župnik na Zalem Logu. in Gabrijel Thaler gostilničar iz Železnikov. Ob ustanovitvi je bilo v podružnici vpisanih 17 članov, do konca leta pa se je to število povečalo na 20. Zanimiva je sestava prvega odbora podružnice SIM). Od osmih članov so bili štirje župniki, po en župan, učitelj, usnjar in gostilničar. Lahko rečemo, tla je bila to kar takratna elita krajanov Selške doline. Vpliv in hribovska naravnanost J. E. Kreka pa sta očitna med cerkvenimi do stojanstveniki. Tudi poklici tistih, ki so se pred letom 1907 povezali v naše bližnje podružnice SLI), so zanimivi: nadučitelj. učitelj, župan, notar, sodnik, odvetniški kandidat, zdravnik, urar, usnjar, trgovec, gostilničar. Danes se lahko sprašujemo, kateri datum vzeti za rojstni dan podružnice SPD za škofjeloški sodni okraj. Ali je to 24. januar, datum ustanovnega shoda, ali 21. maj 1907, ko so izvedli prvi občni zbor. Po mojem prepričanju je to 24. januar 1907, saj se je takrat l- zbranih dogovorilo za ustanovitev Selške podružnice SPD. Ustanovni shod ali ustanovni občni zbor je za namen ustanovitve podružnice SPD popolnoma isto. Pomemben je namen, zaradi katerega so se sestali, formalnostim so pa zado stili na prvem občnem zboru. Pomembno vlogo pri ustanavljanju podružnice SPI) in pri delu v začetnih letih je imel dr. Janez Evangelist Krek. ki ga upravičeno štejemo za pobudnika planinstva v Selški dolini. Razgledan mož. po prepričanju krščanski socialist in organizator zadružništva na Slovenskem, je prihajal na obiske k materi na tlom v Selcih. Po njeni smrti je večkrat prišel na počitnice na Prtovč. idilično vasico pod Ratitovcem. Kot znan ljubitelj planin in posebej Ratitovca je za planinstvo navdušil svoje prijatelje in znance. Med temi je bilo kar nekaj krajanov Selške doline. Med predgorjem z Rati tovcem in bohinjskimi hribi je videl čudovito povezavo, ki bi odprla planinstvu nove izredno lepe predele in nas povezala z osrednjim alpskim svetom. Za tako vlogo našega predgorja pa bi morali ustvarili potrebne razmere. Zato je bila Krekova ideja o izgradnji koče na Ratitovcu zelo hitro sprejeta, povezava Ljubljanske kotline z Ho- 34 1 /o\A7 RAZGLEDI iN hinjem in Triglavskim pogorjem pa utemeljena. Že sani Ratitovec je bil vedno in ob vsakem letnem času Čudovit planinski cilj. To potrjuje tudi sedanji obisk lega vrha in navezanost nanj. Novoizvoljeni odbor podružnice si je za glavno nalogo določil pridobivanje novih članov in markiranje poti. V dveh letih je Število članov naraslo na 30. Že prvo leto so z markacijami in smernimi tablicami označili naslednja pota: i/ Podbrda čez Sorico na Ratitovec. iz Sorice na Soriško planino, iz Železnikov in Češnjice na Prtovč, iz Dražgoš čez Pečano na Ratitovec. iz Dražgoš čez,Jelovico v Bohinjsko Hišnico, i/ Železnikov čez Ojstri vrh in iz Selc čez Golico k Sv. Lenariti. Zelo živa je bila v odboru zamisel o postavitvi koče na Ratitovcu. V ta namen so 13. avgusta 191 I v Soliti priredili veselico. Njen dobiček so namenili izgradnji koče. Nabiranje prispevkov v denarju je bilo v takratnem času zelo težavno. Zaslužki so bili skromni, ljudje so se le s težavo preživljali. Delo je bilo mogoče dobiti le v od daljenih krajih, proč od doma. Nad ljudi je prišla nova nadloga - prva svetovna vojna. Planinstvo je takrat popolnoma zamrlo. Na v rhove Ratitovea, l.ajnarja. Možica. Slatnika. Porezna. Blegoša ... so stopili italijanski vojaki z orožjem. Namesto nahrbt nikov za v hribe, so slovenski možje morali obleči uniforme in dali puške na rame. Štiriletna morija tudi našim krajem ni prizanesla, mnogi so za zmeraj ostali daleč od svojih domov, v tujem svetu. Gradnja planinskih koč tvidi na Loškem Krekova koča na Ratitovcu Po končani vojni, ko so se ljudje že malo opomogli od tegob in žalosti, ki jim jo je prinesla, se je spet začelo porajati zanimanje za planinstvo. Tudi Selška podruž nica je oživela. Y njej se je začrtala velika vrzel. I. E. Kreka ni bilo več. Ostala pa je njegova ideja o koči na Ratitovcu. Sestavili so poseben gradbeni odbor /a izgradnjo koče. \Odil ga je dr. Rudolf Andrejka. pravnik, ki je v Selcih imel svoj drugi dom pri ženi, domačinki Miciki Tavčar. Kakšna bo koča in koliko bo stala, je bilo objavljeno v Planinskem cestniku v letu 1921. Dobila je že tudi ime Krekova koča na Ratitovvu . po svojem zaslužnem umrlem članu. Med ljudmi, zlasti med planinci, je vzbudila močno zanimanje in voljo. Navedeno je tudi obsežno delo pri markiranju poti po celotnem območju Selške in Poljanske doline ter Škofje Loke. Zabeležene so že tudi prve poškodbe markacij, saj so planinstvu nenaklonjene vznemirjale. Osrednja naloga podružnice je bila zbiranje sredstev in materiala za kočo na Ratitovcu. Ta naj bi imela prostrano jedilnico, spalnice za gospode in (ločeno) dame, dve posebni sobi. kuhinjo in vežo. v podstrešju ležišča in dve mansardni sobi. I "godno za kočo je. kot navaja Planinski vestnik 1921 med društvenimi vestmi. Dr. Rudolj Andrejka - predsed- nik Škofjeloške podružnice SPD da ie lokacija na vrhu Ratitovea in je svež studenec odjeseni 1931 d<>30. maja 193-2 čisto blizu nje. 342 /]L-I.Y/.\s7VO.\.i ŠKOFJELOŠKI W Cene, ki so tedaj skokovito naraščale (omenjajo dO"" porast v letu dni), so povzročale veliko težav. Zato so se pri zbiranju sredstev posluževali vseh mogočih načinov: od bančnih posojil do pomoči hranilnic, posojilnic, prirejali so planinske veselice, srečelove, tiskali in prodajali razglednice, denarne kupone, prosili za prispevke. Prezrli niso niti kluba tarokistov v Škofji Loki. Vsi darovalci so bili vpisani v posebno knjigo, večji pa razglašeni za častne člane podružnice. Največji daro valec je bil Rojina i/ Ljubljane, ki je i/delal vsa okna in vrata za kočo. v vrednosti IS.000 din. Otvoritev koče je bila v nedeljo, 9. avgusta 1925. Dogodek je odmeval v časopisih Jutro. Slovenec in Sli »venski narod. Na < itvoritvi se je zbralo okrog 600 obi skov akev. Prva oskrbnica koče je bila Franica Luznar iz Dražgoš. Koča je prinesla tudi razočaranja Komaj se je slavje otvoritve koče na Ratitovcu poleglo, že so se v odboru pod ružnice spoprijemali z dolgovi in opremljenostjo koče. Povečali so članarino in zalo izgubili kar nekaj članov, -is.ooo din dolga in nad 3.000 din letnih obresti je odbor ]">< idružnicc prh edl< > v brezizlu >cien p< >1< ižaj. 1 )r. Andrejka je zat< > predlagal, naj k< >č( > prepustijo v last osrednjemu odboru SPD, če la prevzame tudi vse dolgove. Predlog je bil gotovo z. veliko grenkobo sprejel. Osrednji odbor SPD v Ljubljani v Šelenburgovi ulici - II. je pod predsedstvom dr. liana Tominška sprejel sklep o prevzemu koče na Ratitovcu in se zavezal plačati tudi dolgove. Koča na Ratitovcu je tako prešla v last in upravljanje osrednjega od bora SPD. Med odborniki Selške podružnice SPI) je ostal grenak priokus, da so zmogli opravili veliko delo in postavili lepo kočo na Ratitovcu. Niso pa zmogli pritegniti »dolinskih denarnikov«, da bi pokrili dolg po izgradnji. To je omajalo trdnost pod ružnice, ki je vedno bolj tonila v nedelo . članstvo se je zmanjševalo. Odboru podružnice so bili na seji 25. novembra 192S izrečeni očitki, da nič ne dela. V obrambo so navedli velik trud in žrtve pri gradnji koče na Ratitovcu. ki pa je niso mogli obdržati. Odbor tudi priznava, da je največ članov iz Škofje Loke in je zalo pripravljen odstopiti odborniška mesta Ločanom. Zadnji občni zbor Selške pod ružnice SPD je bil izveden 1. aprila 1920 v gostišču na Frtici v Selcih. Soglasno so sklenili, da se zaradi večje gibljivosti odbora sedež prenese v Skofjo Loko. Odbor- ni.škim funkcijam so se odrekli Anion Pfajfar, liane šmid in liane šušteršič. pod predsednik, dr. lian Jerala. pa je bil zadolžen sklicati izredni občni zbor z dnevnim redom: - Spremembe pravil glede sedeža. - Nadomestne volitve. - Slučajnosti. Sedež podružnice prenesen v Skofjo Loko Prvi občni zbor na novem sedežu podružnice je bil 12. maja 1020 v škotji Loki. Podružnica se je preimenovala v Škofjeloško podružnico SPD s sedežem v Škofji Loki. Za predsednika je bil izvoljen dr. Fran Jerala, odvetnik v Škofji Loki. Za namest nika so izvolili dr. Rudolfa Andrejko. namestnika velikega župana v Ljubljani, tajnik je postal Franc Pleslenjak. ravnatelj tovarne Sešir, blagajnik Franc Zebre, trgovec iz. 343 LOŠKI KA/.dl.l.DI iS škofje Loke, drugi člani odbora podružnice so bili: Franc šušteršič. župnik i/. Selc, Lovro Planina, dežnikar iz Škofje Loke. Franc Demšar, posestnik iz Zalega Loga. Lovro Pintar, posestnik iz Sorice in France Planina, profesor na Gimnaziji v Kranju. Iz sestava odbora podružnice se vidi, da je bilo tedaj planinstvo cenjeno, pa tudi. komu je bilo prvenstveno namenjeno. Novi odbor je znal ceniti delo zadnjega predsednika Selške podružnice SPI). Antona Pfajfarja, zato mu je v priznanje za dolgoletno delo in vodenje podružnice poklonil album s fotografijami iz škofjeloške okolice. Jeseni 1931 je predsednik dr. letala umrl. Predsedniške dolžnosti je do občnega zbora. 30, maja 1932, prevzel dr. Andrejka. Takrat so izvolili naslednji odbor: predsednik Franc Dolenc, lesni industrijalec iz škofje Loke. namestnik ing. Srečko Šabec, ravnatelj Mlekarske šole v Skofji Loki. tajnik Ivo Košir, uradnik, blagajnik Avgust Potočnik, trgovec, odborniki: Rado Thaler, industrijalec. Rudolf Horvat. učitelj. Anton 1'ojkar, gostilničar in Pavel (>korn, mizarski mojster, vsi iz Škofje Loke. Podružnica je tedaj štela le 59 članov. Koča tudi na Lubniku Tudi novi odbor Škofjeloške podružnice SPI) je začel razmišljati o gradnji koče. Ideja, da bi jo postavili na Blegošu, hribu med Selško in Poljansko dolino, ni bila uresničljiva. Blegoš je bil mejno območje. To je omejevalo možnost prostega giba nja. Odbor se je zato odločil postaviti kočo na Lubniku, gori nad Skofjo Loko. Koča na Lubniku je bila po nekaj več kot letu dni gradnje odprta 22. maja 1932. Omeniti velja, kako so zbrali denar za gradnjo koče in kako pokrivali njene stroške. Za 11.000 din so zbrali materiala in S.000 din v denarju. 13.ono din so nabrali od prireditev in raznih podpor, 11.000 din pa je imela podružnica svojih sredstev v blagajni. Skupaj je bilo to 40.000 din. Po izgradnji koče je bilo še 17.531 din dol- Koča na Lubniku - odprla 22. maja 1932 An /'/.. l.\/ VS7VO \A sK< illhlt>\KIM Vabilo k otvoritvi prve koče na Lubnikii, 22. maj 1932 ga. Za vračilo 13000 din so pri Mestni hranilnici podpisali menico Franc Dolenc. ing. Srečko Šabec, Ivo Košir in Avgust Potočnik, vsi odborniki podružnice. Tako je ostalo še 4.531 din neporavnanih dolgov. ki pa so jih nameravali poravnati i/, poslo vanja koče in podružnice. Do II. vojne so odplačali 2 3 odobrenega kredita. Škofjeloška podružnica do 2. svetovne vojne 17. maja 1935 je bil na občnem /boru podružnice ponovno izvoljen dotedanji od bor, le tajniške posle je prevzel Leopold Erjavec, železniški uradnik. Poslovanje koče na Lubniku je bilo uspešno, obisk je bil dober, dolgove so redno odplačevali. V letu 1936 je podružnica izdala zemljevid Škofjeloškega pogorja v 2000 izvodih. Izdelal ga je Franci Otujac, tehnik iz škofje Loke. Označil ga je z začetnicama OF, kar je med vojno povzročalo nemalo zanimanja nemške vojaški.' komande v Loki K Nv < »bodilna fronta). Na občnem zboru, IS. marca 193"7. je bil za predsednika odbora podružnice izvo ljen Feliks Hafner, mesar iz. Škofje Loke. M), marca 1938 je bil naslednji občni zbor, ki je precej spremenil sestavo odbora. Vanj so bili izvoljeni: predsednik Feliks Hafner, podpredsednik ing. Srečko Šabec. blagajnik Avgust Potočnik, tajnik Viktor Žagar, teh nični vodja v škofjeloški predilnici, znan alpinist in član kluba Skala. Odborniki so bili: Janko Sicherl. učitelj, [gor Guzelj, trgovec. Franc Vraničar. frizerski mojster. Tine Oblak, frizerski mojster in Gabrijel Ma- teveber, urar. Pred novim občnim zborom je v okto bru 1939 Feliks Hafner predal predsedniške posle namestniku, ing. Srečku Šabcu. ki je vodil odbor do izvolitve novega. V letu 1940 so bili na občnem zboru izvoljeni v odbor podružnice SPD naslednji: predsednik Ivan Mlakar, trgovec, podpredsednik ing. Srečko Šabec. blagajnik Avgust Potočnik, tajnik Martin Savnik. trgo vec. Člani odbora pa so bili Viktor Žagar. Franc Vra ničar, Igor Guzelj, Jože Krašovec, trgovski poslo-Felihs Hafner - predsednik Škof jeloške podružnice SPD od 30, marca 193^ do oktobra 1939 vodja in Janko Sicherl. 345 LUSKI ti 1/<,II VI hS Začela se je 2. svetovna vojna 28. marca 19 »1 je bil še zadnji občni zbor podružnice SPD pred vojno. Kočo na Lubniku je najemnica oskrbovala še do 19. oktobra 1941, ko jo je po prijavi doma čega izdajalca obkolila nemška policija. Ustrelili so Jožeta Pavlico, oskrbničinega sina. in težko ranili Jožeta Vergota, ki je kasneje na Golniku \ bolnici umrl. Oba sta bila vneta planinca in aktivista Osvobodilne fronte. Njima v spomin je na Lubniku vgrajena spominska plošča. Nemci so kočo na Lubniku zemljiškoknjižno prepisali na I). A. V., ZWEIG Ober- krain - Assling. V letu 1943 so jo hoteli preurediti \ opazovalno točko in bunker, zato so jo partizani 1. maja tega leta požgali. Enako usodo je' na isti dan doživela tudi koča na Ratitovcu, da ne bi služila okupatorju. Naj omenimo tudi. da je odbor škofjeloške podružnice SPD od osrednjega od bora SPD želel prevzeti kočo na Ratitovcu v najem. Krajevno rivalstvo pa je bilo že tedaj tolikšno, da je namero tiho prehitel domačin iz Železnikov. Drago Dolenc, sin vnetega planinca in nekdanjega odbornika Selške podružnice Karla Dolenca. Uspešno jo je upravljal, v splošno zadovoljstvo obiskovalcev, do maja 1940. Tedaj je kočo zaradi strateških interesen prevzela vojaška uprava. 2. svetovna vojna je onemogočila delovanje podružnic in osrednjega odbora slovenskih planinskih društev. Na vrsti je bil boj za preživetje slovenskega naroda. Na srečo pa se firerjeva zapoved: -Naredite mi to deželo spet nemško«, ni uresniči la. Tudi mnogi planinci so vedeli, kaj jim veleva domovinska dolžnost. Vključevali so se v vrste borcev za svobodo in mnogi darovali svoja življenja za lepote, ki so jih nekdaj uživali v vsej svoji prešernosti. Svoboda je zasijala tudi planincem - obnovili so svoje delo Štiri leta krute vojne je minilo. S pomladjo 1945 je prišla svoboda. Povsod razva line, povsod beda. požgani domovi in v črnino odeti ljudje. To je ljudi združevalo in jim dalo voljo do življenja in dela v svobodi. Tudi pogledi k vrhovom hribov in gora so bili vse pogostejši. Loški planinci, kolikor jih je še bilo, so pripravili prvi občni zbor po osvoboditvi že 2(>. januarja 19 16. Podružnico so preimenovali v Planinsko društvo CPD) in izvolili novi odbor: za predsednika Tineta Omana, računovodjo, za podpredsednika Branka šubica. uslužbenca, tajnik je bil Martin Savnik, trgov ski poslovodja, blagajnik in gospodar pa Avgust Potočnik, trgovski poslovodja. Za prvo nalogo so si zadali ponovno zbrati in pridobiti članstvo, obnoviti kažipote in markacije na svojem območju in postavi ti na Lubniku novo kočo. PD je štelo sprva 10 članov in jih že do konca leta povečalo na je bilo vpisanih . junija 1989. S l- udeleženci so se iz Selc povzpeli v Lajše. Vsa evidenca je ohranjena. Izletniško dejavnost so nadaljevali mlajši vodniki v novoustanovljenem vod niškem odseku. To je navedeno v svojem poglavju. Veliko skrb je vodstvo PD posvečalo poslovanju v Domu na Lubniku in vzdrže vanju objekta. Promet se je s povečevanjem števila planincev in s postopno rastjo materialnih možnosti povečeval, ('.lani UO so pogosto dežurali v strežbi gostom, z udarniškim delom pri vzdrževalnih delih, pripravi drv, urejanju poti in drugem. To je pomembno prispevalo k pozitivnim rezultatom poslovanja. Za uspeh PD so skrbeli tudi s prireditvami in med njimi je bila najbolj poznana pustna maškerada. Cenjena in dobro obiskana prireditev je UO in še mnoge, dela voljnih planincev zaposlovala kar ves teden, posamezne pa tudi več. Z začetkom športne vzgoje za šoloobvezne otroke v dvorani Telovadnega društva Partizan, pa je ta možnost prenehala. Prostovoljno delo se je ohra njalo tudi naprej. Za dolgoletno prizadevno in uspešno delo je PD v letu 1969 prejelo zlato značko Planinske zveze Jugoslavije, 9. januarja 1972 pa mu je Skupščina občine Skofja Loka podelila veliko plaketo občine. 1000-letnica škofje Loke. v letu 1973, je bila Janko Oblak- predsednik PD Pbmcrna priložnost za slovesnosti in dokazovanje Škofja Loka od 1979 do 1981 dejavnosti. PD je ob sodelovanju Zveze borcev, 349 inshl KA/.(,U1>I IX Loškega muzeja, Pl) Železniki in Žiri speljalo po vrhovih, znamenitih krajih in po mejah občine Loška planinsko pot. Vso je markiralo, označilo s smernimi tablicami, izdalo dnevnik, namestilo vpisne knjige, žige in skrinjice na dogovorjena mesta ter izdalo spominske značke. Loško planinsko pol so planinci predali svojemu namenu 25. maja 1973. Po sedemdesetem letu se je loškim planincem začel uresničevati desetletja star sen - priprave za izgradnjo koče na Blegošu. Po odpravi še zadnje dileme, da se poljanski planinci odrekajo gradnji, se je je lotilo loško PL). Na temeljih pogorele pastirske staje so zgradili novo planinsko kočo in jo IS. septembra 19 dali v uporabo planincem. Močno sneženje na dan otvoritve je gotovo pripomoglo k temu, da se je koča med domačini in med planinci »dobro prijela- . Že čez S let je bila še povečana in do današnjih dni posluje pozitivno. Pl) se tudi tu kaže kot dober gospodar, z načrti za prihodnje pa želi postati še boljši. Novejše obdobje PD Škofja Loka Silvo Čudež - predsednik PD Škofja Loka od 1987 do 1991 Pod novejše obdobje opredeljujemo zadnjih dvajset let. tj. po pomembnejši menjavi generacij v organih PD. Lahko z gotovostjo rečemo, da so us tanovitelji Anton Fajfar. Josip Demšar, [van Stupica. Franc Šmid, Jurij Karlin, Franc Sever. Franc Demšar in Gabrijel Thalar, za njimi pa dr. Franc Jerala, dr. Kudoll Andrejka. Lov TO Planina. Franc Dolenc, ing. Srečko Šabec. Avgust Potočnik, Feliks Hafner. Martin Savnik. line Oman. Jože Čadež, Savo šink. Miloš Mrak. Jože Babic, Franc Žontar. prof. France Planina, Janko Oblak in še mnogi drugi, skozi desetletja predani planinstvu zapisali sedanji ge neraciji veliko zadolžnico. S svojim delom in po gledom naprej so označili pot. ki jo premagujemo danes. Planinstvo je organizirano skladno z Zakonom o društvih in prakso v PZS. Najvišji organ je občni zbor, ki se po tradiciji sestaja vsako leto. Naloge, ki jih določi občni zbor. in sprotne - tekoče, opravlja ta UO in predsednik, ki ga tudi vodi in ima pristo jnost izvršilnega organa. Posamezne dejavnosti so v Pl) organizirane kot sekcije, odbori, komisije in skupine. V osnovnih šolah so to planinski krožki v okviru obšolskih dejavnosti. Nekoliko izjemen status ima Gorska reševalna služba CGRS), ki je služba posebnega pomena in finansirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Jože Stanonik - predsednik PD Škofja Loka od 1981 do 1987 in od 1991 dalje 350 PIA.\ /\ s /i o \. i SA'( >III:LOŠKE.\I Organizacijska oblika PD je naslednja NADZORNI ODBOF Odbor pohoda Pasja ravan-Dražgoše OBČNI ZBOR TRAVNI ODBOR 1 Vodniški odsek Markacijski i idsek Odsek varstva gi irske narave Odbor Kluba I.ubnikarjiA 1'REDSl-DNIK I'D TAJNIŠTVO Mladinski odsek Gorska reševalna služba Komisija za Loško planinsko pol Planinska skupina Termo Planinska skupina 1 nitech Planinski krožki OŠ - Kana Groharja - Cvetka Golarja -Šk.Loka - Mesto Planinska skupina - dijakov - študentov Upravni odbor Planinskega društva 1999-2003 - od leve proti desni. I. vrsta: Tone Mule/. Martin Petan. Saro Šink - častni član PD. Lidija Langerholc - tajnica. Jože Stanonik - pred sednik. Breda Pleska - članica NO, Jože Filipič - član NO. 2. vrsta-. Dana Mohar, Marija Dolenc. Slarica l.azuik. Mateja Hafner. Ivanka Dolenc. Milka Kolman, Stane Pinlar. _>. vrsta: Iiis Todorovič. Matjaž Hafner. Rudi Zadnik. Milan Vodnik. Fra njo Kop rek. Dane Kokalj. Jani Oblak. Manjkajo: člana l O Boštjan Pleško in Zvone Korenjak ter član NO Slane Porenta. 351 LOŠKI RAZGLEDI ix Odseke in GRN vodijo načelniki, odbore in komisije predsedniki, skupine vodje skupin, krožke pa mentorji. Vsi načelniki, predsedniki in vodje skupin, od mentor jev pa iz vsake šole po eden. so člani (JO po položaju. Približno polovica članov l'O je voljena na občnem /boru PD. Mandat vseh organov je 4 leta, člani so lahko znova izvoljeni. Razvejana organizacija je posledica širokih nalog, ki jih P2S in IM) opravljajo, in število članstva v posameznem PD. To se je gibalo odvisno od razmer v družbi in ga zato prikazujemo od ustanovitvi.' SPI) do sedaj. Članstvo od ustanovitve do leta 2000 Število članov se je v Selški podružnici SPI). Škofjeloški podružnici SPI) in v Pla ninskem društvu skozi leta spreminjalo. Lahko bi rekli, da je bilo najbolj odvisno od tega. kako si je odbor prizadeval za pridobivanje članstva. V začetnih letih organiziranega planinstva pa tudi ni bilo članstvo namenjeno vsem. Iz navedb poklicev odbornikov podružnice lahko vidimo, da je bilo planin stvo v začetnih letih namenjeno imenitnežem in izobražencem. Ti so imeli čas in denar, da so lahko najeli vodiče, nosače in prevoznike, do pod hribov. So pa tudi znali cenili lepote krajine in se ponašali z osvojenimi vrhovi in opravljenimi turami. Navadni ljudje, delavci in kmetje, so morali trdo delati za golo preživetje. Običajno so izhajali iz velikih družin in imeli sami veliko otrok. Nedelje in praznike so imeli za počitek po celodnevnem in celotedenskem trdem delu. Ta miselnost se je začela spreminjati po tridesetem letu. ko so v odbor podružnice vključili tudi obrtnike, ki pa so bili spet vsi nosilci oziroma lastniki obrti, premožni in z velikim ugledom v svoji okolici. Tako je bilo vse do 1. svetovne vojne. Šele po njej so se društva odprla za širše množice. Članstvo se je povečevalo ob določenih akcijah in gradnjah, pa tudi ob prehodu podružnice v Škofjo Loko. Tile podatki so gotovo zanimivi: Članska izkaznica Slovenskega Planinskega društva r Ivin 1934 352 /'LI.V/.V V/l O \A ŠKOFJELOŠKEM Število članov je v Selški podružnici naglo naraščalo. V letu 1922 jih je bilo 1 L5. izmed 36 novih pa kar 25 iz Škofje Loke. V tem letu so bili v odbor podružnice izvo ljeni tudi prvi trije Ločani: odvetnik dr. Fran Jerala, veterinar dr. Ceh in učitelj Jože Zupančič. Hitro rast članstva beležijo tudi \ naslednjem letu. Zapisnik z občnega zbora, z dne S. julija 1925 navaja, da je včlanjenih IS-, od teh 84 i/. Škofje Loke in okolice. 2 \ iz Železnikov. 20 i/. Selc. ostali pa so iz drugih krajev. V letu 1924 je že 86 članov iz škofje Loke. pa 26 iz Selc in Železnikov, s Če.šnjice II. Zalega Loga 10. iz Sorice in Kropi.- pa i. z Dobrave 2. I- iz Poljanske doline, iz Ljubljane in in iz drugih krajev S članov. Skupaj je tako podružnica štela že 204 člane. Podatki o članstvu bi bili preobsežni, če bi navajali vse za vsa leta. Zato so nave deni podatki za vsakih nekaj let. Če za katero leto ni podatka deli nam manjka za približno tretjino let v dosedanjih 94 letih obstoja podružnice in PD), je vzeto leto. /d katerega podatki obstajajo. Navajamo tudi razpon od najmanjšega do največjega števila članov v vmesnem obdobju. Tako bo pregled kljub ožanju Še vedno dovolj nazoren. dihanje članstva pO letih z največjim in najmanjšim številom članov v vmesnem času Leto 19(P 1920 1923 1932 1946 1950 1955 1960 1965 197< i 1975 1980 1985 19911 1995 2000 Mladi člani 9" 20 1 42S 290 350 388 340 600 429 408 Člani r 32 191 59 88 "02 30 1 574 908 89" lili 11 12 II iS 950 801 828 Skupaj i? M 191 59 88 _02 401 ™-5 1393 11187 1 10 1 1500 1485 I5s.ll 1290 1236 Najmanj ustanov. 17 30 59 02 376 170 928 I0S5 1 I84 1343 1460 1121 1284 mi N podruž ni poti a j več . SPD f,2 191 102 atkov 762 588 810 1393 1155 1 164 L 545 1008 1550 1 |52 139- Razpolagamo s podatki za 65 letnikov. Dokumenti nekaterih vmesnih obdobij ( 1909-1919. 1923-193(1. 1932-19+6) in še nekaj posameznih let se žal niso ohranili, kar je za zgodovino planinstva na Loškem velika škoda. V letu 1949 je prvič preglednica članstva izdelana tako, da so posebej evidenti rani mladi člani. Pred tem letom niso nikjer omenjeni, zato je verjetno, da mladih med planince sploh niso vabili. Zanimivo je tudi. kako je število članov nihalo in kaj je vplivalo na to. V letu 1922 je porast članov od 39 na 115 v letu 1923 pa celo na 191. V letu 1932 pa je padlo na samo 59 članov. To je bilo obdobje velikih prizadevanj za izgradnjo koče na 353 LOŠKI RAZGLEni is Ratitovcu, ko so rabili veliko pomoči ljudi za vsa dela. Delno je na nihanja članstva vplivala tudi gospodarska kriza. Po izgradnji so se začeli problemi z odplačevanjem dolgov, številu članstva ni bila namenjena pozornost in se je zmanjšalo. Morda pa jih odbor po izgradnji ni več rabil. Po prenosu podružnice v Skofjo Loko se je članstvo začelo vanjo bolj množično vpisovati. Člani iz Selške doline so bili bolj redki. Tudi povojni čas kaže svoje značilnosti. Od 88 članov v letu 1946 je naslednje leto število padlo na 02. nato pa strmo naraščalo naslednja tri leta. na 219 v letu 19 iS. naslednje leto na i59 in v letu 1950 na ~U1. Tu se vidi velik vpliv izgradnje doma na Lubniku. Vsesplošna akcija v Loki in vidni rezultati gradnje na vrhu Lubnika so privabili v PI) tolikšno število članov. To se je nato v naslednjem desetletju umi rilo na število med 400 in 500. V letu 1961 je članstvo loškega PI) prvič doseglo in preseglo število 1000. S 376 mladimi planinci in 002 odraslimi člani, se je loško PD s 1038 člani uvrstilo med največja PI) v gorenjski regiji in tudi v Sloveniji. Pod 1000 članov niso več padli. Najvišje število članov je bilo doseženo v letu 1981, kar 100S. Od teh je bilo t IS mladih. Tolikšna rast je bila predvsem zaradi splošne ugodne družbene klime, ki je vzpodbujala včlanjev anje v društva. PI) so imela pred nost zaradi svoje tradicije, utečenega dela in materialnega zaledja v kočah, planin skih domovih in drugih objektih. Na porast članstva je vplivalo urejeno in dobro organizirano včlanjevanje s pobiranjem članarine na domovih. Kmalu za porastom je znova sledil padec članstva. Ekonomske razmere so se pri nas v Sloveniji, in takrat še Jugoslaviji, začele slabšati (velika inflacija, težje razmere za preživljanje in zaposlovanje). Vedno več je bilo tudi medrepubliških napetosti, ki so privedle do razdružitve. Slovenija se je osamosvojila. Večjo vlogo je dobil kapi tal. Zaposlovanje se je praktično zaustavilo, mnogo delovnih mest pa ukinilo. V ekonomske težave so zašle cele panoge gospodarstva, mnoga podjetja so propad la, nezaposlenost je strmo narasla. Te razmere so vplivale tudi na članstvo \ društvih, tudi v PD. V zadnjem desetletju stoletja in tisočletja je bilo najmanjše število članstva V letu 1997 - 1141, od tega 381 mladih. Zadnja leta pa se postopno spel povečuje in smo v letu 2000 zabeležili 1230 članov, od teh (OS mladih. Članstvo je upadalo v skoraj vseh PD celotne PZS, ki je štela že čez. 140.000 članov, sedaj pa 76.000. Škofjeloško PD je po velikosti na Gorenjskem takoj za PD Radovljica in PD Kranj, v Sloveniji pa je po številu članov na 9.mestu. V nadaljevanju je opisano delo po posameznih dejavnostih PD s poudarkom na zadnjih dveh desetletjih. Gospodarska dejavnost je imela v PD poseben pomen Pomen gospodarske dejavnosti za PD je zgodovinsko pogojen z razvojem planin stva. Težja dostopnost planinskih ciljev je samo klicala po gradnji planinskih koč. Se bolj odločujoča pa je bila tekmovalnost s tujci, ki so se z gradnjo koč hoteli po lastiti posameznih planinskih predelov. Tako razpoloženje in prepričanje je bilo tudi med planinci na Skofjleloškem. Rekreacijski in turistični pomen koč je bil še dru gotnega pomena. 354 PLAXlXmV VI SKOfJELOŠKFM Izgradnji Krekove- koče na Ratitovcu je sledila izgradnja koče na Lubniku. Po požigu obeh. 1. maja 1943. je bila izgradnja novih koč po končani vojni in po ponovnem začetku dela I'l) prioritetna naloga. Iz skupnega PD se razvijeta dve samostojni. PD Skorja Loka in PD Železniki. V nadaljevanju zato obravnavamo samo PD Škofja l.oka in njegovo gospodarsko dejavnost. Na pogorišču koče nov doni na Lubniku Prva koča na Lubniku < K>2~ m) je bila zgrajena že leta 1932. in je bila lesena. Takratni odbor je zbral sredstva s podporami, prireditvami, nekaj pa je imel lastnih sredstev. Za ostanek se je zadolžil pri Mestni hranilnici. Za 13.000 din so ugledni člani odbora podružnice podpisali menico, ki je bila do začetka vojne v letu 19 il odplačana v višini 2 3 odobrenega kredita. Kočo je do 19. oktobra 1941 upravljala še oskrbnica Pavlica. Po osvoboditvi v letu 1945 so se kmalu zbrali bivši člani podružnice SPD in na občnem zboru, 26. januarja 1946 obnovili delo društva. Sprejeli so sklep, da spet zberejo vse člane, obnovijo markirane poti in zgradijo novo kočo na Lubniku. Načrt za kočo je napravil Marijan Masterl. PZS ga je z. nekaterimi izboljšavami odobrila in obljubila svojo finančno pomoč v okviru možnosti. Odbor PD je ustanovil gradbeni odbor, ki ga je vodil gradbenik Franc Ž.ontar. Stekle so priprave za pridobitev gradbenega dovoljenja za zbiranje sredstev in gradbenega materiala. Najprej so očistili pogorišče prejšnje koče in pričeli ž izkopom gradbene jame. Pri tem so pridobili veliko količino kamenja, iz. katerega so napra vili nad 20(1 m peska za gradnjo. Na vrh l.ubnika so morali spraviti drobilec kamenja. Postavili so barako za shram bo orodja in materiala. Streha je služila za zbiranje vode. da so lahko v letu 1950 pričeli z gradnjo. Les, cement, opeko in železo so s tovornjaki dostavljali v Breznico. Od tu so ma terial s konji prepeljavali v gozd na odprto skladišče (pod zasilno streho), naprej so Dom na Lubniku oh odprtju 25. maja 1953 355 /"•'M RAZGLEDI iS ga na ramah in hrbtih nosili marljivi pla ninci in mnogi drugi občani. Vsa gradbe na dela je vodil Franc Žontar in so bila opravljena v lastni režiji. Delo je pote kalo v glavnem ob sobotah in nedeljah. L'deleže\ ali so se ga člani PD, člani neka terih delovnih in sindikalnih organizacij, učenci šol, vojaki loške garnizije. V letih gradnje 1950—1952 je bilo izvršenih 33-565 prostovoljnih delovnih tir. Leta 1953 pa so bila opravljena še notranja dela in oprema vseh prostorov. Dom je 25. maja 1953 slavnostno odprl loški rojak in velik ljubitelj Lubnika. Boris Ziherl. ob udeležbi preko 500 planincev. Poimenovali so ga Dom na Lubniku. K stroškom gradnje doma v višini 6.219.163 din so prispevali: PZS 2.523.000 din. Okrajni ljudski odbor Kranj. Mestni Pred odprtjem: Tine ()man, ISaris Ziherl, Jože ljudski odbor Skofja Loka in razne orga- čadež. Martin Samih in oskrbnica Fani nizacije in podjetja 1.8 .612 din. PD Galjot samo pa še 1 .SI".651 din. ki jih je zbralo s članarino in organiziranjem raznih prireditev. Niso pa tu všteti tisoči prostovoljnih ur. ki so jih opravili planinci in drugi občani. Priznani slovenski umetnik in loški rojak, akademski slikar G\ kion Birolla, je PD za I )om na Lubniku darov al umetniško sliko Koledniki. Temu zgledu so se pridružili tudi slikarji Janez Potočnik. Primožič in l.orbek. Poslovanje v letih po otvoritvi je zahtevalo dodatne izboljšave na zgradbi. Tako so obložili zunanje stene z eternit ploščami. V stavbi zgrajena cisterna za vodo kap- nico se je kmalu izkazala za piemajhno in so poleg nje postavili še železni rezer voar,\ posteljah so stare žimnice nadomestili z jogi vložki. Montirali so hidrolor za tekočo votlo v kuhinji in šanku. bojler. pralni stroj, hladilnik in zamrzovalni skrinji. Za razsvetljavo so nabavili bencinski agregat. Ker pa so vaščani Breznice in Sopotnice 1957 začeli napeljevati elektriko v vasi. so se tudi planinci priključili tej akciji in 1. julija 1958 dobili na Lubnik električno razsvetljavo. Telefonsko poveza vo s svetom so v domu dobili že 12. decembra 1954. Pri akciji napeljave telefona in elektrike je izdatno pomoč nudil garnizon tukajšnje vojske. V Breznici je PD leta 1953 dobilo od občine v uporabo zapuščen hlev. V njem so uredili majhno skladišče za potrebe oskrbe doma. Od tu je Prane Vizjak. kmet iz. Breznice. z vprego dostavljal material v tlom vse ocl leta 1964 dalje. Pred tem pa je dom imel lastni prevoz, konja ali mulo in zanju so zgradili pod vrhom majhen hlev. Voz je bil shranjen v Breznici. Oskrbniki so sami prevažali material iz škofje loke. Za prenos in prevoz, na Lubnik so morali razširiti obstoječi kolovoz pod. vrhom in na novo trasirati pot. 356 PLA.XI\STI'O SA ŠKOFJELOŠKI U < Oskrbovanje doma je bilo vedno težavno. Do leta L984 je sosed Vizjak s konjem prenašal in prevažal vse potrebno za dom. Zaradi gospodarjeve bolezni in ostare lega konja so planinci sami S let vso robo nosili na Lubnik z nahrbtniki, dokler ni bila v letu 19B9 zgajena žičnica. Oskrba je s tem zelo olajšana. Dom na Lubniku je vsa leta primerno vzdrževan in postopno obnavljam Zamenjana je bila kuhinjska oprema in dopolnjena z gospodinjskimi aparati. Postavljen je bil nov štedilnik, lesena tla v jedilnici zamenjana s keramičnimi plošči cami, zamenjana so bila vsa okna na celi stavbi, železni rezervoar za vodo nadomeščen z. nerjavečim, kletni prostor predelan v zimsko sobo Lubnikarjev, ob novljena drvarnica in opravljena še druga manjša dela in sprotno vzdrževanje. Okoli doma je v celoti obnovljena ograja. Pripravljajo dokumentacijo za temeljito obnovo in razširitev sanitarij in strežnega pulta v jedilnici. Vrh Lubnika s svojo dominantno lego služi tudi kot komunikacijski posrednik televiziji, radiu, Elektro Gorenjski in cestarjem Gorenjske. V jeseni leta 2001 je bil ves komunikacijski sistem posodobljen in obnovljen. Oskrbniki, kuharsko in strežno osebje na Lubniku V 49 letih, od otvoritve Doma na Lubniku do sedaj, se je pri opravljanju oskrb- niških, kuharskih nalog in v strežbi zvrstilo več oseb. To kaže na zelo pogosto menjavo, kar gotovo ni dobro vplivalo na počutje obiskovalcev. Največ časa je bila oskrbnica, kuharica in strežnica obenem Micka Taler iz. /gornje Sorice, kar 7 let - od februarja 1965 do konca novembra 1971. Nje se še sedaj mnogi spominjajo. Za svojo 80-letnico je lani v septembru spet obiskala Lubnik. Pravi, da ji je največ pomenil v življenju, vedno se ga rada spominja, planinci so bili prijetni ljudje. Tri sezone sta bila kuharica in oskrbnik Marija in Ivan Okršlar. Štiri zadnje sezone, od marca 1998 naprej je oskrbnica in kuharica Majda Vidic. Dve sezoni je bil oskrb nik Lucio de Franceschi. med prijatelji Lučo, štiri sezone pa je pomočnik oskrbnici Majdi. Tako je Lučo na Lubniku že kar (> sezon. V občasno pomoč pa mu je tudi Oskrbnica Micka Taler - marce 1967 357 LUSKI RAZCiU-.ni 4H žena Mika. Marsikateri planince danes reče. greni k Lučotu. Imajo ga radi in to je za Dom na Lubniku najbolj koristno. V nadaljevanju navajamo vse oskrbnike, kuharice, strežnice, ekonome po sezo nah, od začetka poslovanja doma do konca teta 2001: Priimek, ime Naziv Oskrbovanje GALJOT F ANI DEMŠAR PAVLE ŠIFRER ANICA KLANČAR MIRKO. ANGELA POLAK FRANC, MARIJA SADAR IVAN, MAGDA DAGARIN GABRIJELA HAFNER ANGELA TALER MARIJA RAVNIKAR JANEZ VIDIC MARJAN". MARIJA BOZOVIČAR JOŽE, ANICA MIŠKO STANE. ANICA DROLC FRANC HRNČIČ ALOJZIJA KAČ ANGELA MEŠKO ANICA. STANE TELL BERTA TELI. BERNARDO MEŠKO ANICA ZALETELI ANTONIJA I.UKAN ANION, MAJDA NASTRAN BENO, ZINKA CESAR STANKO JUVANČTČ MILAN. DRAGICA KAVČIČ JANEZ. MARIJA BOLKA MIROSLAV BOLKA MIK.. HUDNIKTONČKA MEŠKO ANICA, STANE MARJANOVIČ GORAZD OKRŠLAR IVAN. MARIJA KEK1N HELENA GORŠEK FRANCI. KOKAIJ DANE PEVK MAGDA, LILI ERDELJEC GORŠEK FRANCI DOLMOVIČJ., VOGRINC ZDENKA DE FRANCESCHI LUCIO DE FRANCESCHI LUCIO VIDIC MAJDA oskrbnica ekonom natakaric; oskrbnik. oskrbnik. oskrbnik. kuharica oskrbnica oskrbnica oskrbnik oskrbnik. oskrbnik. p.oskrb., oskrbnik kuharica oskrbnica oskrbnik. oskrbnici oskrbnik oskrbnic; oskrbnica oskrbnik. oskrbnik. oskrbnik oskrbnik. oskrbnik. oskrbnik oskrbnik. oskrbnik. oskrbnik oskrbnik. oskrbnic; oskrbnik; oskrbnic; oskrbnik oskrbnik. oskrbnik oskrbnik oskrbnic; kuharica kuharica kuharica kuharica kuharica oskrbnica . kuharica kuharica kuharica kuharica kuharica kuharica kuharica kuharica kuharica . kuharica kuharica 16. 01. 01. 01. 01. 01. 25. 01. IS. }— 01. 16. 16. 16. 10. 01. 01. 01. 01. 17. 01. 01 01. 01. 12. OS. 20 10. 18. 24. 19 11. 01 10 17 07 16 IS 01 10. os. 02. 12. 07. 04. 02. 11. 02. 10. os. o.š. OS. 1 1. 11. 04. Ot. os. 06. o.S. os. os. os. 03. 06. 1 1 os. os. 03. os. 03. 08. 12. 03. 00. 07. 03. 03. 03. 19S2 195 i 19SS 1955 1961 1963 196 i 196 t 1965 196S 1972 do IS. do 09. do 30. do IS. do 25. do 30. do 31. do IS. d<) 3"». do OS. do IS. 1973 do 31. 1976 1976 1976 19_~ 1979 1980 do 10. do 31. do So. do 30. do 13. do 31. 1980 do 31. 1982 1983 198 t 198S 198S 1985 198S 1987 1988 1989 1990 1991 1993 1993 199 t 199 i do 31. do 03. d<> 31. do IS. do 25. do OS. do 06. do SI do 31. do SI do 31 do 10 do 30 do OS do 16 do 07 1991 do 03 199S 1996 1998 do 03 do 31 do 10 12 01 09 00 02 09 OS 10 11 12 01 12 11 03 Ot 09 12 ni 12 12 01 01 11 os 11 01 12 01 12 01 08 11 01 06 07 01 01 12 01 1955 1956 1955 1901 1963 1964 I96t 196S 1971 1967 1973 19" S 1976 1977 1977 1978 1979 1982 1980 1982 1984 198 S 1985 198 S 1986 1987 1987 1989 1989 1091 1993 1993 1994 199 t 1994 1995 1996 1997 2001 Osebju so ob koncih tedna in praznikih pogosto pomagali še člani upravnega odbora in drugi planinci, ki smo jim zaupali. Ta način dela se je ob spremenjenih pogojih poslovanja v zadnjih letih spremenil, tako da osebje samo zagotovi pomoč, če je ta potrebna. 358 PlASISSTm \A SKOFJC/.OŠKEU Pri oskrbovanju so v veliko pomoč tudi gospodarji, ki pomagajo skrbeti ZLI funkcioniranje objekta in za uspešno poslovanje. Občasno za različna dela prido bimo še druge planince, ki to delo opravijo, kot nekoč, prostovoljno. In tako bo l.ubnik živel še naprej. Gradnja koče na Blegošu Zamisel o graditvi koče na Blegošu sega v leto l')2l). saj je že takratni odbor pod ružnice o tem razpravljal. Blegoš je bil s svojim 1562 m visokim in razglednim vrhom priljubljena planinska točka med Selško in Poljansko dolino. Vendar zaradi bližine stare jugoslovansko-iialijanske meje in kasnejših utrdbenih del na tem območju, gradnja ni bila mogoča. Ideja o koči na Blegošu pa ni zamrla. Člani PD Skofja Loka so na občnem zboru leta 1V_1 predlagali, naj društvo prične akcijo za postavitev koče. Ker je na Leskovški planini tedaj že stala staja za živino s prostorom za pa stirja, so se začeli dogovarjati s Kmetijsko zadrugo, da bi pastirjev prostor preuredili še za prenočevanje planincev. Na nesrečo pa je lesena staja v letu ll->~2 pogorela in je želja loških planincev postala neuresničljiva. Na občnem zboru leta 1973 s<> kljub predvidenim težavam sprejeli sklep, da pričnejo s pripravami: za gradnjo na pogorišču. Odbor PD se je dogovoril z gradbenim tehnikom Lojzetom Bogatajem, da je izde lal načrt za kočo. Izdelal ga je brezplačno. Odbor ga je odobril in se dogovoril s Kmetijsko zadrugo, lastnico pogorišča, da ostanke staje prepusti društvu, to pa zagotovi v koči prostor za pastirja. Gozdno gospodarstvo Kranj, ki je bilo lastnik zemljišča, je brezplačno odstopilo 1.000 m2 zemlje za gradnjo koče. Geodetska upra va občine je nato zemljišče odmerila. Po vseh pripravah je upravni odbor imenoval gradbeni odbor, ki ga je vodil tedanji podpredsednik društva Janko Oblak, člani pa so bili Miloš Mrak, Savo Šink. Jože Nastran, Drago Novak. Ludvik Jugovic in Martin Petan. Ta odbor je. 21.sep- Gradnja koče na Blegošu 359 /OSA/ RAZGLEDI iS tembra 1976 sklenil pogodbo s Splošnim gradbenim podjetjem Tehnik Skofja Loka, Temeljna organizacija združenega dela Gradbeništvo, za postavitev koče v surovem stanju za 250.000,00 din. Občina je i/dala gradbeno dovoljenje. Projektivni biro Inštalacije v Škofji Loki je brezplačno izdelal načrte za vodovodno in elektroin.šta- lacijsko opremo. Odbor je vneto zbiral sredstva za gradnjo. PD jih je iz lastnih virov zagotavila približno četrtino. Stil' Tehnik je gradnjo in obrtniška tlela z nekaj opreme zaključil sredi septembra 19 . Del opreme je PD naročilo pri Domopremi v Železnikih. Člani gradbenega odbora so ves čas spremljali delo in sproti urejali kar je bilo potrebno za izboljšanje notranje razporeditve, zlasti v restavracijskem in kuhinjskem prostoru. Ob zaključku vseh gradbenih del in nabavi opreme so bili končni stroški 1.396.015,65 din. Te je društvo krilo takole: - iz dotacije Slaba teritorialne obrambe - iz dotacije Temeljne telesnokulturne skupnosti - iz dotacije Občinskega sveta Zveze sindikatov - iz lastnih sredstev - z dolgoročnim kreditom Ljubljanske banke 100.000,00 din 100.000,00 din 6G.0OO.Ot) din 336.141.70 din 799.8^3.95 din Pri gradnji koče je sodelovalo veliko članov. mladine, tabornikov ter vojakov in starešin garnizona JLA. Delali so pri izkopih, pri ravnanju terena okrog koče in nasi pih okrog rezervoarja. Skupno je bilo opravljenih 1.495 ur prostovoljnega dela. Slovesna otvoritev koče je bila 18. septembra 19 . združena s proslavo 70-letnice PD. Na dan otvoritve je' močno snežilo, zapadlo je pol metra snega in zmanjšalo udeležbo na slovesnosti. Kljub temu se je zbralo na otvoritvi 90 planincev, ki jim je bilo to toliko bolj nepozabno doživetje. Po dogovoru bi moral kočo odpreti takrat ni predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Tudi njega je zadržalo vreme, zato je to sloves nost opravil Jože Stanonik, predsednik Izvršnega sveta občine Skofja Loka. Promet v koči. ki je bila 1979 na predlog borcev škofjeloškega odreda preimeno vana v Kočo Škofjeloškega odreda, se je v naslednjih letih močno povečal. Potrdila se je pravilnost odločitve o gradnji koče. Gostinske zmogljivosti so postale pre majhne in zato je občni zbor 2 t. februarja 1981 sklenil kočo povečati. Na seji I 1. marca 1981 je upravni odbor društva imenoval gradbeni odbor, ki ga je vodil Savo Šink ob pomoči članov Staneta Porente in Draga Novaka. Gozdno go spodarstvo Kranj je dodatno odstopilo 977 m- zemljišča po minimalni ceni 1,00 din m-. Gradbeni načrt za prizidek na tlorisni površini -~,9 m- je spet brez plačno izdelal tehnik Lojze Bogataj, potrdil pa Projektivni biro SGP Tehnik Skofja Loka. Na osnovi pripravljene dokumentacije je bila sklenjena pogodba s SGP Tehnik, TOZD Gradbeništvo, za predračunsko vrednost objekta v znesku Oskrbnik Jože Bozovičar na poti proti novi 1.667.920,00 din, pričetek gradnje je bil koči. V vrečki je studenčnica za kavo. 360 PZAV/.VS7VO .\A ŠKOFJELOŠKI l/ določen za 1. junij 1981, zaključek pa 30. oktober 1981. Gradbeno dovoljenje je izdal Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora Občine Škofja Loka. V aprilu 1981 se je PD lotilo zbiranja sredstev za gradnjo. Naleteli so na velik odziv pri PZS in pri organizacijah združenega dela. ki so darovale obveznice posojila za eeste v skupnem znesku 216.463,95 din in gradbeni material ( i ur ostrešja in 24 nT izolacij). Stroškov za gradnjo je bilo 1.944. il8, t5 din. ki jih je l'l) krilo iz naslednjih virov: - dotacije Planinske zveze Slovenije 200.000,00 din - kratkoročno triletno posojilo PZS 100.000,00 din - premostitveni kredit PZS do 31. marca 1982, ko prejme PD dotacijo Temeljne telesnokulturne skupnosti Skofja Loka 300.000,00 din - vnovčeni kuponi posojila za ceste 185.347,60 din - dotacija Občinskega sveta Zveze sindikatov" SO.000,00 din - kratkoročni kredit Tehnika do 30-nov. 1982 116.362,35 din - lastna sredstva W2.-()K.S() din Cena novega objekta se je povečala se za nabavljeni material za 48.335,00 din. za druge stroške (izdelava štedilnika, hrana delavcem, takse za prepise v zemljiški knji gi in za gradbeno dovoljenje ter Projektivni bito SGP Tehnik) za I 11.053.00 din. Vred nost 1.442 izvršenih prostovoljnih delovnih ur so cenili na 144.200,00 din. Skupna vrednost novega dela objekta je tako znašala 2.248.006, n din. Prostovoljci so delali pri nasipih, ravnanju zemljišča, oblaganju nasipov z rušo in popravilih ceste. Gradbeni odbor je spremljal delo na gradbišču in predlagal izboljšave, ki so bile upoštevane. Gradbena pogodba je bila prekoračena za 276. 198, n din zaradi do datnih del. ki so bila nujno potrebna pri dozidavi: dodatni rezevoar za kapnico. nova greznica z odtokom, razširitev prostora za agregat, lo.decembra 1981 je bil s SGP Tehnik izvršen finančni, kvalitetni in kvantiteini prevzem na podlagi tehnične in finančne dokumentacije in ogleda izvršenih del na objektu. Komisija je ugotovila zadovoljivo kvaliteto opravljenih del in pravilno finančno poslovanje. Blegošje lep v rseb letnih časih 361 LOŠKI RAZatMDl 48 Blegaš Mogočni Blegaš, gora velikanska! Poljanec vsak dan skrbno gleda nate, kdar venejo mu polja usuhlj ate in suše se boj i vsa stran poljanska. Zakaj, če plešast vrh se ti pokrije z meglico lehko, je že dežjonosna, in koj iž nje se vsuje vlaga rosna, da žejno polje se je spet napije . In kadar se skriješ v meglo sivočrno, ozira se Poljanec nate p lasno , in sluša, kdaj grmeti jel boš strašno , in usul na žitno polje toče zrno . In če dežuje dolgo z južne sape, da zbog povodnji in spodnebne moče ne raste nič , al nič zoreti noče, Poljanec gleda, kdaj boš ti brez "kape". Sej , kdar se tebi razjasnjuje pleša, in skoz jasnico nate solnce sije, ve vsak Poljanec, da vreme proč se vije in ž njim deževna al pa točna "veša" . Kdar me osamljenosti suša tare in moje cvetke pesmi se sušijo, oči tje na lažnjivi Blegaš zrijo, megla je tam - pa ž nje ne kane ne kane . Tud name, revo, z juga ploha lije, spod krivca mokrega, spod oj stre borje, naj sem na suhem al naj grem na morje , gre dež nesreč , al sreče toča bije. Ko vdal sem delati se prašno polje, ki v njem raste le cvetje, ne pa žito, je bilo mojmu srcu pač prekrito, da s setve žel bom le nevolje . Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski (1816 - 1868) Z dograditvijo prizidka se je povečala kapaciteta kuhinje, gostinskih prostorov za 60 sedežev in prenočitvenih prostorov za 12 ležišč v dveh sobah in za 20 skupnih ležišč. Ker pa 1'1) ni imelo dovolj denarja, so opremili samo kuhinjo in gostinski prostor, kar je po predračunu stalo 426.065,00 din. Izdelava dveh sob v nadstropju, njihova oprema in oprema skupnih ležišč pa je morala počakati na prihodnje leto. Treba je bilo preurediti tudi stare gostinske prostore v bolj funkcionalno celoto. V vpisni knjigi koče na Blegošu je v letu otvoritve 1977 vpisanih 1.409 obisko valcev, po približni oceni pa jih je kočo obiskalo okoli 4.000. V letih 1978 do 1980 se vpis veča: 4.860, 6.320, 7.232, za leto 1981 pa je približna ocena 12.000. Denarni promet .se je v prvih petih letih, ko je bila koča odprta, povečeval od 70.526,95 din (1977) na 997.013.45 din (1981). Tudi ob pomoči inflacije. Funkcionalnost koče je FI) v naslednjih letih izpopolnjevalo, zlasti s spremljeval nimi objekti in posodobitvami. Salonitna streha je stalno zamakala. Kočo so zato 362 PlAS'INST\'0 NA ŠKOFJELOŠKIM leta 1994 pokrili še z eno streho iz valovite pločevine. Leta 1996 so bili nameščeni sončni kolektorji, s čimer se je pomembno /manjšala potreba po obratovanju z agre gatom. Za kočo so postavili nadstrešek in ploščo za prireditve, na plošči objekta za agregat pa drvarnico. Agregat je dobil nov objekt v gozdu. 30 m od koče. Koča posluje pozitivno: veliko stroškov je za njeno vzdrževanje in za dostopno cesto, ki jo blegoške nevihte močno razkopavajo kljub odvodnim kanalam. PD je pomembno prispevalo tudi k asfaltiranju ceste nad Žetino do starega vodnega za jetja. S tem se je obisk motoriziranih obiskovalcev približal koči. Varstvo gorske narave Začetki varstva narave segajo v prazgodovinski čas. ko se je človek začel zave dati, da mora nekaj tega. kar ga obdaja, ohraniti za kasnejši čas. Lepote narave, ki so privabile prve obiskovalce, takrat še divjega sveta, so jim vzbudile tudi odgo vornost, tla jo ohranijo. Tudi Ločani imamo med pionirji varstva narave pomembne osebnosti. Prof. dr. Fran Jesenko je leta 192 t določil meje- Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer, predhodnika današnjega Triglavskega narodnega parka, ki je bil šele leta 1981 povečan na sedanji obseg. S povečevanjem obiska v hribih in gorah, so se začele kazati tudi posledice odnosa do narave. Šopi planik, narcis, encijana, blagajk in drugega planinskega cvetja, ki so jih odnašali s planin nevestni posamezniki, so terjali zaščito. Tega so se organizirano lotili taborniki. Na pobudo dr. Angele Piskernik je v letu 1952 Planinska zveza ustanovila Komisijo za gorsko stražo in jo kasneje razširila v Komisijo za varst vo narave in gorsko stražo. Spoznanje, da je treba zaščititi še kaj več kot planinsko floro, je narekovalo odločne akcije. Pristojnost Komisije je bila preventivna, delo vala je le kot vzgojna institucija PZS. V loškem Pl) so pri Mladinskem odseku že v letu 1962 ustanovili tudi Gorsko stražo. Njen prvi predsednik je bil Lojze Hafner. Na Lubniku sta bila organizirana dva dobro obiskana tečaja za usposobitev gorskih stražarjev za varovanje planinskega cvetja. Tečaja se je udeležilo in ga uspešno končalo kar 44 planincev loškega Pl). Delo načelnika je tri desetletja opravljal Vinko Hafner, ki M je pridobil tudi znanje inštruk torja varstva narave. Naloge gorskih stražarjev so opravljali tako, da so bili v času rasti, predvsem pa v času cvetenja, pogo sto na rastiščih in opozarjali tiste, ki so trgali cvetje. \ \fcj ,j^0^: ;'^%v Poudarek je bil na zavarovanih rastlinah, ki jih je na območju loških hribov kar veliko. Vidimo lahko bla- gajev volčin. dišeči volčin, sternbergov klinček I j l ji (nageljček). ozkolistno narciso, clusijev svišč (enci- J I ^/f jan). košutnik. panonski svišč. bodiko. planiko, kran Milan \\xUiik. i,ace/,„k mMa lsk" in llNi0ni1 in»"' t"m<) m alcCi) ,m,rk()- "vrikelj. za varstvo gorske narave rjasti sleč. tiso, širokolistno lobodiko in še katero. 363 l.nšKI KA/.(,lini 18 Na Golico po šope narcis je preteklost PD Škofja Loka je v letu 1983 izdalo lično edicijo Zavarovane rastline, avtorja Petra Skoberneta. Tri leta kasneje je bila ponatisnjena tudi v nemškem in angle škem jeziku. Največje delo je pri tem opravil Vinko Hafner, načelnik odseka za varstvo narave \ PD. Edicija je zapolnila vrzel v slovenskem planinstvu in PD dala p< imemben zaslužek. Ob novih spoznanjih so se naloge razširile na celostno varovanje narave pred vsemi škodljivimi vplivi. Tako so naloge razumeli tudi loški naravo- varstv eniki. Predlagali so, da bi območje Ralitovca. ki je po flori zelo bogato. zavarovali kot krajinski park. Pogosto so se odpravljali v Polhograjsko hribovje, na Kalitovee, Hlegoš. Davčo. Porczen in širše na Golico, Zelenico. Boč opazovat in varovat planinsko zavarovano cvetje na rastiščih. S predavanji, prikazi diapo zitivov, šolskimi uricami in s svojo pri sotnostjo v naravi so planinci pomembno prispevali, da se je odnos do planinskega cvetja pozitivno spremenil. Danes trganja cvetja v planinski naravi skoraj ni več. K temu pripomorejo tudi organizirani in vodeni izleti. Na njih vodniki opozorijo na cvetje in na ravnanje z njim v naravi. Varstvo narave obsega tudi označevanje poti. ravnanje z. odpadki, naše vedenje v naravnem okolju, hrup. uporabo poti, bližnjic, gradnjo objektov in še veliki > druge ga. Akcije, kot so čiščenje planinskih poli, zmerno in strokovno označevanje, noš- nja odpadkov v dolino, opozarjanje z vzgojnimi gesli na lično oblikovanih tablah ... dajejo vzpodbudne rezultate. V naravi je vedno manj nenadzorovanega vpliva člove ka. To izboljšanje pripisujemo tistim, ki so se zelo trudili prevzgojni uporabnike prostora v dobre gospodarje s prostorom. Pomemben del tega smo opravili tudi planinci. Rezultati bi bili lahko še boljši, če bi se za iste cilje zavzemali vsi. kršitelje pa ustrezno kaznovali. Le prevečkrat vidimo zavržene odslužene gospodinjske aparate, dele vozil ali celotno vozilo, material podrtih objektov in drugo tam. kjer ni mesta zanje. Če nas to moti. smo že bliže temu. da bo enkrat bolje. Pri vseh pa občutek ni tak. Več povezave med zanesenjaki, ki jim varstvo narave nekaj pomeni, krajevnimi in občinskimi organi bi dalo boljše rezultate, posebno če bi bili mate rialno podprti. Temu spoznanju še nismo dorasli. Evropski temeljni dokument za naše ravnanje je Alpska konvencija (dogovor) o varovanju Alp. ki je bila sprejeta leta 1994 in Vodila PZS. sprejeta v letu 2000. Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2002 razglasila za leto gora. Temu poudarku bo sledil tudi program Odseka za varstvo narave pri PD škofja Loka. 364 PlAM.\S~n 11 \'A ^htil II losKI \l Začetki in namen označevanja poti in ciljev —markiranje Prvobitna narava so bila po planinskem izra zoslovju vsa brezpotja. Poti so delo človeških rok, da si je olajšal delo. skrajšal razdalje med cilji, ki jih je večkrat prehodil ali prevozil. Ko je začutil potrebo po hoji v naravo, da se odpočije, doživi njene lepote, u/ije razglede s hribov in gora, so se pota razširila tudi tja gor. Prej tam. kjer je bila dostopnost lažja in kamor je lepota okolja bolj privabljala. Razmere v naravi se skozi letne čase spreminjajo (zaraščanje, sneg. megla ...). Iz potrebe, da bi cilj dosegli, in skrbi, tla ne bi zašli drugam, je nastalo oz načevanje. Prve oznake so bili v piramido zloženi kamni, ki jim pravimo možici in se uporabljajo še sedaj. Modernejše oznake so bile z različnimi bar vami. Njihov namen pa vedno ni bil popolnoma razumljiv in ni bil poenoten. Nameščali so tudi raz lične tablice, kažipote z imeni krajev ali vrhov, To raznolikost so do neke mere zmanjšali Skalaši. ki so svoje planinske smeri označevali z. rdečo barvo v obliki črte. Tudi to ni zadoščalo. Alojz Knafeljc si je zamislil izvirno oznako: belo piko v rdečem krogu. To je gorniški klub Skala sporazumno z a\ i< >i jem začel uporabljati kot planin sko markacijo za označevanje planinskih smeri. Dovolj je vidna, prepoznavna, vsi smo se nanjo navadili in jo sprejeli za svojo. Boštjan I'lesko, načelnik mar kacijskega odseka Kako se označujejo poti Markacija je običajno premera 6-10 cm. v sredini pa je bela pika premera 3—t cm. Piavilno se označi na desni strani v smeri hoje. na počasi rastočem drevju, skalah, objektih ali drugi primerni podlagi, vse z dovoljenjem lastnikov. Posebej pa je pomembno, da so markacije in kažipoti lam. kjer je treba spremeniti smer. na križiščih ali izhodiščih. Poznamo tudi velike markacije, ki so vidne na večje razdalje. Te uporabljamo le takrat, če za označevanje ni drugih možnosti, ki l>i manj vplivale na v iclez v naravi. Katere smeri označujemo Za označevanje določene smeri proti nekemu cilju morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Cilj mora biti zanimiv za obiskovalce in širšega, ne le krajevnega značaja. Zanimivost je lahko v razgledih, flori, naravnih ali zgodovinskih zanimivostih. Obiskovalce želimo usmerili, da ne bi hodili kjerkoli. Označene smeri z zanimivostmi vnesemo tudi v informativna gradiva, kot so zemljevidi (planinski, turistični, avtokarte), katalogi, prospekti in druga gradiva, na menjena planinstvu in turizmu. Skrbeti moramo, da se z oznakami ne dela škode. Določen mora biti nosilec oz- načavanja in kdo bo skrbel za obnavljanje ali spremembe oznak na določeni poti. Vse poti imajo svoj register ali kataster pri PZS. 365 LOSKJ RAZGLEDI IN Markacije na loških planinskih poteh Markiranje smeri k različnim planinskim ciljem se je na Loškem začelo z usta novitvijo Selške podružnice Slovenskega planinskega društva za škofjeloški sodni okraj v letu 1907. Tedaj je odbor nove podružnice določil, da se najprej markirajo poti: iz Dražgoš na Jelovico, v Bohinjsko dolino clo Soteske in na Ratitovec, iz Železnikov na Porezen, na Prtovč in Ratitovec, iz Sorice v Podbrdo in na Ratitovec, od Sv. Lenarta k Sv. Valentinu, na Javorje in v Poljane, iz Selc k Sv. Lenartu. Poudarek pri markiranju so bile smeri na Ratitovec. Na vsakoletnem občnem zboru so dodali še kakšno novo markirano pot. V Pla ninskem vestniku letnika 1921 zasledimo pod Društvenimi vestmi zapis o markiranih poteh na območju podružnice. Tu že zasledimo markirane poti: Kolodvor—Skofja Loka—Cmgrob-Planica-Cepulje, napoved za »razpredanje markacijskega omrežja čez Poljansko dolino clo Polhograjskega pogorja, na Blegoš in okoliš Sorice. Delo bo ob sežno, zato vabijo vse Slovence v Škof ji Loki. Poljanski dolini, v dolini Sore in dru god, da v čim večjem številu pristopijo k tej važni, pa tudi delovni postojanki SPD« . Večji poudarek markirani poti na ožjem območju Škofje Loke je bil dan 1929 leta, po preselitvi sedeža podružnice v Skofjo Loko. Vse poti. ki so jih nanovo markirali, popravljali oz. obnavljali, so opremljali z novimi, t. i. Knafeljčev imi markacijami (rdeče, okrogle, z belo piko v sredini). Dela je bilo za markaciste veliko, saj so tedaj prevladovale steze, traktorskih poti še ni bilo. Planinska pota v Škofjeloškem hribovju so le malokje nadelana nanovo. Po večini so jih z dovoljenjem lastnikov in uporabnikov že obstoječih poti in steza planinci samo označili in markirali. Prve poti v gorah so delo domačinov: pastirjev, lovcev, gozdarjev, oglarjev in rudarjev. /. rapalsko pogodbo smo izgubili velik del Julijskih Alp. kjer so podružnice SPD gradile in označevale poti. Italijani so zgradili veliko vojaških obmejnih poti, tako imenovane »mulatiere'. prav pod vrhove Porezna. Blegoša in drugih. Okrog leta 1950 se je pojavila nova zvrst planinskih poti - transverzale, vezne in krožne poti. Pri tem ni šlo za gradnjo novih poti. temveč za namensko povezavo že obstoječih markiranih ali delno nanovo markiranih poti v neko spoznavno celoto. Ponekod je bilo treba na novo označiti steze ali poti na hribe, kjer prej še ni bilo markacij. Danes je čez ozemlje Škofjeloškega hribovja speljanih kar nekaj trans- verzal. Prva. najvažnejša za nas. je prav gotovo Loška planinska pot - LPP, ki je nastala ob 1000-letnici Škofje Loke. v letu 19-3. Čez nekaj vrhov na našem območju poteka tudi najbolj znana Slovenska planinska pot. označena s številko 1. Leta 1975 je k nam prišla Evropska pešpot E-7, ki je na terenu označena z rdečim krogom in rumeno piko v sredini. Mimo nekaterih postojank in čez vrhove poteka tudi Pot kurirjev in vezistov - TV, Polhograjska. Logaška in morda še katera. Poti je več kol dovolj. Zato PZS odsvetuje označevanje novih poti. razen če za to niso tehtni razlogi in pridobljena vsa soglasja. Tudi odsek markacistov pri PD Škofja Loka upošteva načela PZS in poizkuša dobro vzdrževati že označene poti. Naš cilj v prihodnje je. bolje označiti poti s smernimi tablami, kvalitetno vzdrževati sedanje planinske poti ter sodelovati s kartografi pri izdelavi planinskih kart s svojimi izkuš njami, ki smo jih pridobili z dolgoletnim delom na terenu. 366 PlANINSnTJ NA ŠKOFJELOŠKEM 878 879 880 881 882 883 884 885 886 887 888 889 891 892 894 895 896 897 898 900 901 902 904 905 in 15 45 SO 20 1 30 1 10 1 30 2 30 i n 3 15 2 10 30 i 30 2 K) 1 30 2 min 2 min min min 2 min 1 min min 1 min min min min 1 min min min min 2 > min 6 1 5 1 i 2 7 1 3 5 4 3 6 10 15 14 4 S 2 20 10 8 •7 6 Označene - markirane poti na sedanjem območju PD Škofja Loka št. ime poti Št. Hoja ur Km 01 Šk. Loka—Kobila-Gabrovo—Lubnik f)2 Kobila—Stari grud 03 Sk. Loka—Vincarje—Lubnik (grebenska pot) 04 Suša—Kopišče pod Lubnikom 05 Vincarje—Stari grad-Gabrovška luža 06 Vešterski mlin-Gabrovo 07 Praprotno—Sv.Tomaž—Zalubnikar-Vrtača pod lubnikom OH Kobila—Gabrovška luža—Gabrovo 09 Pevno-Planica 10 Praprotno—Križna Gora—Planica 11 Crngrob-Planica 12 Trnje—Križna Gora 13 Planica-Čepulje—Sv. Mohor 14 Poljane—Gabrška Gora—križišče nad Zalubnikarjem 15 Stari vrh—Mladi vrh—Koprivnik—Blegoš 16 Davča-Cmi vrh—Koča na Blegošu—Blegoš 17 Črni kal—Koča n.\ Blegošu 18 Volča—Malenski vrh-Gorenja Žetina-Črni kal 19 Prva ravan—Koča na Blegošu 20 Škofja Loka-Osolnik—Tošč 21 Črni vrh nad Polhovim Gradcem-Tošč 11 Škofja Loka-Sv.Andrej-Sv. Ožbolt-Selo 13 Poljane—Hoto\ija-Buko\' Vrh-Pasja ravan 2t Log-Sovpot-Črni vrh nad Polhovim Gradcem Loška planinska pot Zamisel o Loški planinski poti (LPP) se je pojavila leta 1971, na planinskem izle tu k Sv. Mohorju. Izrekel jo je naš vestni blagajnik Savo šink. Z odobravanjem so jo sprejeli. Na naslednji seji upravnega odbora, v aprilu 19~M, je bilo sklenjeno: PD bo v počastitev tisočletnice Škofje- Loke odprlo v marcu 1973 Loško planinsko pot. 11. maja 1971 je komisija za LPP, določena od upravnega odbora PD, imela prvo sejo. Njeni člani so bili: Ludvik Jugovic, predsednik, člani pa Jože Čadež, Tilka Oblak in Tončka Oblak. Traso poti in program dela, ki ga je komisija predlagala, je UO PD odobril. K sodelovanju je povabil še PD Železniki in PD Žiri. Na seji komisije. 3. sep tembra 1971, ob sodelovanju predsednikov PD Škofje Loke. Železnikov in Žirov. so razdelili delo: dr. Ciril Pleško z. družino prevzame odsek Škofja Loka—Lub nik-Tomaž-Čepulje-Mohor; PD Železniki markira Mohor—Dražgoše—Ratitovec—Laj- nar-Porezen—Davča; Franc Klobovs iz Poljan prevzame odsek Davča—Blegoš—Stari vrh-Gora—Hotavlje; PD Žiri markira odsek Hotavlje—Sivka (ta del je potem prevze lo novo Pl) Sovodenj)-Goropeke-Suhi Dol; Lado Stanonik pa prevzame del Suhi Dol-Črni vrh—Tošč—Osovnik-Škofja Loka. Določili so ime »Loška planinska pot« in oznako »L« pri markacijah. France Planina je prevzel ureditev dnevnika in mu dodal še podatke o mestu Škofja Loka. Občinski odbor Zveze borcev Škofja Loka je sestavil seznam spomenikov in obeležij narodnoosvobodilnega boja. Predsednik komisije se je dogovoril z lastniki kmetij in gostiln ter planinskih postojank, da bodo hranili žige. Za vrhove brez po- 367 I.OSKI HAXc;i.l-J)l 4H Loška planinska pot stojank so v LTH brezplačno izdelali kovinske skrinjice za hrambo žigov in vpisnih knjig, Na sestankih v Poljanah. Železnikih in Žireh so napravili še nekaj popravkov trase. Maikacisti so ugotovili približni čas hoje od enega do drugega žiga. Sektor Železnikov je markiral \ande Gantar, sektor Zirov pa Kan Pečelin z mladinci. Oktobra 1()_2 je bilo gradivo za Dnevnik oddano v tisk. Dnu i). februarja L973 je na razširjeni seji komisije predsednik sporočil, da je LPP gotova in je vse pripravljeno za otvoritev. Ugotovil je, da je pri dveletnem delu aktivno sodelovalo 35 članov treh PD, markaeisti so opravili 885 ur, člani komisije pa 120 ur prosto- JS***^ voljnega dela, pri čemer tlelo urednika Dnevnika ni šteto. Na seji so določili dan otvoritve in program slovesnosti. Slovesna otvoritev je bila v nedeljo, 25. marca 1973. dopoldne. Predsednik komisije Lud- v ikjugovic je pozdravil zbrane planince, meščane in goste pred stavbo občine v Škofji Loki. O LPP, nje nem namenu in pomenu je govoril predsednik PD Miloš Mrak. Slovesnosti sta dala slavnostni pomen pihalna godba in pevski zbor iz. Sv. Duha. Po tem so planinci odšli po LPP na Lubnik, kjer je bilo pri jateljsko srečanje. Od otvoritve naprej ima komisija nalogo, da pregleduje dnevnike LPP in podeljuje značke pla nincem, ki LPP prehodijo enkrat ali večkrat. Pot Dane Kokalj, načelnih komisije za Loško planinsko pot 368 /'/.I.V/.VV/VO XA ŠKOFI BLOŠKEM vzdržujejo planinska društva škofjeloškega planinskega območja. Vzdrževanje mar kacij na Blegošu in na pristopih nanj je prevzelo PD Gorenja vas. ki je bilo ustanov ljeno leta L970. Doslej je bilo podeljenih 2.590 značk za prehojeno LPP in to 2072 odraslim članom in S18 mladim planincem. Zanimivo je vedeti, od kod prihajajo pohodniki na LPP. Največ jih je iz Ljubljane, Škofje Loke in Kranja. Sledijo Zirovci, Železnikarji in potem že Hrvatje iz Zagreba. Ob hitrih spremembah zaradi ustanavljanja novih, ukinjanja starih in razdruževanja PD ne moremo več sledili, iz katerih PD prihajajo na LPP. Podatki \ dnevnikih LPP, ki nam jih pošiljajo v potrditev, so dostikrat netočni. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je od najdalj prišel na LPP in jo v celoti prehodil planinec iz Londona. Evidentirane imamo tudi pohodnike, ki so doma iz Sarajeva. Karlovca, Celovca. Travnika in še iz več kot 50 različnih PD in krajev. Do sedaj je bilo tiskanih že sedem izdaj Dnevnika Loške planinske poti z več kot 10.000 izvodi. V obtoku je okrog 9.ono dnevnikov. Iz tega vidimo, da nad 25 % kupcev Dnevnika LPP pot tudi prehodi. To štejemo kot dober rezultat in kaže na pravilno odločitev takratnih planincev in vodstva PD. Največ, kar 20 v in pohodov za člane PD in tudi druge občane, ki niso včlanjeni v PD. Pridobivali in izobraževali smo še nove vodnike, zlasti mlade. Danes je v PD 14 aktivnih vodnikov, na osnovnih šolah pa LO mentoric. Na leto v vseh šolah, sekcijah in na PD organizirajo in vodijo 60 do 80 izletov in pohodov z 2()()() do iOOO udeleženci. Tolikšno število izletov dosežejo s programom, ki ga vsako leto izdelajo planinski vodniki za PD. s programi planinskih sekcij v Termu in Unitechu. v OŠ Ivana Groharja v Podlubniku, Škofja Ioka-Mesto. Cvetka Golarja v Frankovem naselju in v sekcijah PD (varstvo narave. Klub Lubnikarjev). Tri leta se PD loteva tudi organizacije planinsko-turisličnih izletov v tujino za teden do lo dni. Tako so obiskali vrh Balkana Musalo v Bolgariji. Olimp v Grčiji. najvišji vrh Pirenejev Pico D'Aneto in najvišji vrh Korzike Mt. Cinto. Vodniki PD po magajo v vodenju izletov Društvu upokojencev, c iimnaziji škofja Loka. Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka. osnovnim šolam, vrtcem in Skupini za zdravljenje od visnosti iz Sopotnice. Obsežnost dela planinskih vodnikov in mentorjev se vitli iz podatka, da je bilo v 12 letih izvedenih 613 izletov z 18.1 13 udeleženci. Vsi so potekali varno. Razen enega zloma roke v zapestju, nekaj odrgnin in žuljev na izletih ni bilo poškodb. V vseh letih je PD skrbelo za vzgojo in usposabljanje vodnikov. Tako ima danes VO 1 t aktivnih vodnikov z različno stopnjo vodniške kvalifikacije. Oznake kategorij A. B. D, G pomenijo: A - lahke kopne ture. D - lahke snežne ture. B - zahtevne kopne ture. G - lahki turni smuki Vodniki so naslednji: Franjo Koprek A. B, I > (načelnik VO od leta 199D Le< m Bedrač Marko Bozovičar Matjaž Cotar Ivanka Dolenc Mateja Hafner Matjaž Hafner A A A, A. A A. B B, B, 1) I). c Lojze Homan Roman Jelene Marija Ki izin Iztok Kužel Jože Stanonik [ris Todorovič Lojze Tomažin A. A. A A. A. A. A B i'. B B. B D D Vsi navedeni vodniki PZS pri PD Škofja Loka imajo veljavno licenco za vodenje izletov in pohodov. Talna odločenost je. da PD in VO tudi naprej skrbita za prido bivanje novih vodnikov in za redno strokovno izpopolnjevanje vodniških znanj. Varnost vodenih je na prvem mestu, cilji so drugotnega pomena. Vodenje je organizirano enotno za vse dejavnosti v PD in za vse starostne skupine. Posebej so načrtovane le šolske planinske aktivnosti, ki se morajo prila gajati šolskim programom izvenšolskih dejavnosti. Pri uresničevanju le-teh pa PD pomaga materialno pri kritju stroškov prevozov, pri vodenju po potrebi in finan ciranju izobraževanja mentorjev. 372 /7..l\/WVO.VI \Ki>HllasM.M Mateja Hafner, načelntea mla dinskega odseka Mladinski odsek Planinskega društva Škofja Loka Mladinski odsek pri PD škofja Loka je svoj največji vzpon doživel v obdobju od leta 1961 do 1965. Deloval je na celotnem območju občine. Mladi so se udeleževali skupinskih izletov po slovenskih hribih kakor tudi po hribih \ tujini. Na turah in izletih so se ustavljali ob spomenikih NOB. Sodelovali so tudi pri raznih štafetah, se udeleževali mednarodnih taborov. Za propagando so organizirali vrsto predavanj o Slo venski planinski transv erzali. Načelnik Lojze Hafner je s temi predavanji obiskal celotno Gorenjsko in tudi kraje drugod po Sloveniji. V koči na Lubniku so bile stalne razstave fotografij /. izletov. Mladinska komisija pri PZS je priredila več tečajev /a mladinski.' vodnike, na njih je bilo usposobljenih tudi več l.očanov. Leta 1962 je bil pri MO ustanovljen odsek Gorske straže. V njegovem okviru sta bila na Lubniku tudi dobro < ibiskana tečaja, tako da se je tudi v Škofji Loki usposobilo več gorskih stražarjev za varstvo gorske narave, zlasti planinskega cvetja. Mladinski odsek pri PD škofja Loka tudi sedaj sestavlja več starostnih skupin - od predšolskih, osnovnošolskih do dijaško - študentske skupine, kar pomeni, da pokriva celotno populacijo od najmlajših do 2~. leta starosti.Od vseh so najdalj časa in najbolj dejavne skupine na osnovnih šolah. Po nesrečnem slučaju na Breithornu je delo v mladinskem odseku še nekaj časa životarilo, potem pa dokončno prenehalo. Breme nesreče je bilo, izgleda, prehudo. PD je nekajkrat poskušalo na novo ustanoviti MO, vendar je morala dorasli nova generacija, da je to uspelo. Pred približno štirimi leti se je zbralo nekaj nadobudnih in novosti željnih pri jateljev gora. ki so planinske krožke na osnovnih šolah že prerasli. Zadali so si cilj. da na planinskem društvu ponovno oživijo tudi dejavnosti za dijake in študente, saj posebne skupine za to populacijo od leta 1979 ni bilo. In tako se je na novo začela lepa. vendar včasih tudi trnjev a p<>t. Pripravili so prve izlete, družabna srečanja, pre davanja in za tukajšni prostor nekaj novega - planinska orientacijska tekmovanja. Planinska orientacija sedaj zavzema dobršen del letnega programa, saj je vsem v posebno veselje. Tako so se že tretje leto udeležili Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja. Da pa so vešči organizatorji, so pokazali z organizacijo nekaj tekmovanj iz orientacije. Najbolj pohvalno je to. da se tekmovanj udeleži vsako leto več ekip iz. celotne Gorenjske, kjer dosega ravno škofjeloški mladinski odsek najvidnejše rezultate. Letos so drugo leto zapored izvedli dijaško študentski planinski tabor, kjer so spoznali veliko zanimivih in koristnih stvari. V dveh letih so prehodili gore nad Sočo, izvedeli marsikaj novega o zgodovinskih dogodkih tistih krajev. Naučili so se pravilne hoje v različnih razmerah, se poučili o vremenu, nevarnosti v gorah, prvi pomoči in preizkusili plezalne sposobnosti. 373 K isKl KA/l.ll HI ifi Opravili so kolesarski izlet in nekaj turnih smukov. Poskušali so sodelovati z mladinskimi odseki drugih planinskih društev in izvedli skupaj nekaj dv< »dnevnih srečanj. Žal so v zadnjem času to kar nekako opustili. Bilo bi zelo dobro obnoviti stike, saj tako spoznavajo različne pristope za delo z mladimi, ki so se drugod pokazali za uspešne. Tihe želje našega MO so, povzpeti se na kakšno goro izven Slovenije in. da bi se MO pridružilo čim več mladih, ki bi jih hribi privlačili. Njim bi znanje, ki smo ga do bili pri planinskih krožkih na osnovnih šolah in znanje, ki smo si ga pridobili na tečajih za mladinske planinske vodnike predali naprej. V zadnjih petih letih so se tečajev za mladinske vodnike PZS udeležili kar štire mladi: Matjaž Cotar, Mateja Hafner. Matjaž Hafner in Marija Rozin. V prihodnje se bodo trudili, da bi za hribe navdušili čim več dijakov in študentov. Vse 10 pa brez spodbude in materialne pomoči IM) ne bo uspelo. Nanjo računajo. Mladi planinci v škojeloških osnovnih šolah Planinstvo je zadeva srca. estetskega duha in čustvovanja, je opazovanje in doživ ljanje narave v njeni estetski lepoti in ubranosti, je kakor umetnost. Gore so stvar preprostih, poštenih in skromnih ljudi, ki hrepenijo po planinski lepoti in njeni čudežni moči. Gora je v človekovi zavesti zelo pomembna. Je pra- simbol in doživljajska hrana človekovega duha. Strme poti nanjo in njen vrh po magajo že od nekdaj človekovi zavesti. Gora je polje prizadevanj za življenje. Gorsko rastlinje je skromno, a žilavo. Barve planinskih rož so pretresljivo čiste. Viharniki stražijo nove poganjke ob svojih koreninah. Čudovite misli naših pomembnih mož - estetov E. V. I rankla. I.Ramovša in A.Trstenjaka, nazorno povedo, kaj mladim pomenijo gore. planinstvo. To spoznanje vodi mentorje planinske vzgoje v osnovnih šolah, da del sebe dajejo mladim na planinskih poteh. Planinske aktivnosti so se v naših OS razvijale in bogatile tako kot osnovnošol ska mreža. V osrednji OS Petra Kavčiča ki je bila tedaj organizirana še kot nižja gimnazija) segajo začetki vključevanja mladih v mladinski odsek (MO) pri PD škofja Loka v leto 195-t. Mentorici - profesorici Cilka Jeglič in Justina Juvan sta zaorali v to ledino, uspešno, saj se je planinskih izletov udeleževalo veliko število mladih. V letu 1959 jih je naenkrat odšlo na Golico rekordnih 267. S predavanji in prikazovanji diapozitivov, navajanjem na pravilno hojo in uporabo planinske opreme, na pravi len odnos do okolja in ljudi, je bila množičnosti dodana tudi vsebina. Z izgradnjo OŠ Cvetka Golarja v Frankovem naselju v letu L962 in OŠ Ivana Gro harja v Podlubniku v letu 19_*3- se je planinska aktivnost prenesla tudi tja. V vsem času pa je bilo opaziti rast in padanje planinskih aktivnosti, odvisno od volje in kakovosti mentorjev ter naklonjenosti vodstva posamezne šole. Žal nas prostor utes njuje, da bi prikazali vse obsežno delo planinskih krožkov, ki so razvili bogato obšolsko dejavnost. Vse tri šole imajo sedaj planinske krožke na razredni stopnji in na predmetni stopnji. Seveda, se skupine tudi med seboj prepletajo skladno s spo sobnostjo učencev za planinarjenje. Pri razvijanju planinskih aktivnosti z mladimi nas vodijo predvsem tile osnovni cilji: 374 PLANINSTVO VI ŠKOFJELOŠKEM - želja po odkrivanju novega, neznanega, posebnega; - doživljanje narave: - razvijanje ekološke zavesti; - spodbujanje tovarištva, medsebojno nudenje pomoči; - razvijanje vztrajnosti premagovanje naporov, skrb za dobro počutje; - razvijanje družabnosti; - spoznavanje in uporaba planinske, pohodniške in gorniške opreme; - navajanje na gibanje v gorskem svetu; - spoznavanje in zaščita planinskega rastlinstva in živalstva; - orientiranje v naravnem okolju: - navajanje na zdrav način preživljanja prostega časa; - razvijanje pripadnosti in odgovornosti. - veselje ob dosegu zastavljenega cilja; Mnogi podatki o začetkih planinskih aktivnostih na OŠ so zbledeli. Več po zornosti je bilo dano izvedbi kot dokumentaciji. To se je v zadnjih dveh desetletjih pomembno popravilo. Zato poglejmo na vsako posamezno OS: V OŠ Petra Kavčič -sedaj OŠ Škoffa Loka-Mesto Učenci so zavzeto pomagali pri izgradnji Doma na Lubniku v letih 1951/1952. Športne dneve so izkoristili za nošnjo opeke in tlesk s Kopišča na vrh pod vodstvom učitelja športne vzgoje Franca Kalana. V letu 193 t so se vključili v Mladinski odsek pri PD Škofja Loka pod mentorstvom Cilke Jeglič in Justine Juvan. Planinsko zelo uspešno je bilo tudi desetletje 1976-1988 poti vodstvom mentorice Urške Bizjak in pomoči Franca Peternelja, Franca Blažirja injolande Demšar. Nadaljnje desetletje do leta 1993 SO planinsko vzgojo izvajali učitelji športne vzgoje Staš Mlakar. Ida Jan in Milan Smolej. Po letu 1993 sta planinski krožek začeli voditi učiteljici Marija Mihovec in Marija Dolenc, ki vztrajata še sedaj. Vodenje na razredni stopnji je prevzela Tatjana Jereb Miklavčič. Krajši čas so planinsko vzgojo vodili še drugi mentorji. < )d šolskega leta 1979/1980 do 2000 2001 je bilo v planinski krožek vpisanih "91 učencev, ki so opravili 108 izletov s 3339 udeleženci.Vodilo jih je S mentorjev. Prehodili so vse Loško pogorje, velik del gorenj skega sredogorja in se povzpeli na nekaj zahtevnih visokogorskih vrhov. Poleg planinskih izletov so opravljali še naslednje dejavnosti: - planinske urice, kjer so mladi planinci spoznali lik planinca, planinsko opremo, gorsko rastlinstvo in živalstvo: - vsakoletno predavanje s planinsko tematiko v organizaciji in finansiranju PD: - sodelovanje pri praznovanju 90-letnice PD Skorja Loka (kulturno zabavna prireditev na OŠ Ivana Groharja, razstava v okroglem stolpu na gradu); - tekmovanja v orientaciji v področni Gorenjski planinski orientacijski ligi: 375 Mentorica Marija Dolenc /'ISA/A' 1/1,7/1)1 iH - udeležba na državnem tekmovanju Mladina in gore (leta 1999 - Fram pri Mariboru, leta 2000 - Braslovče); - planinski tabori (Raduha - 1999, Korošica — 2000, Krn - 2001). Na razredni stopnji se večja aktivnost kaže v zad njih letih, čeprav je bilo tudi v preteklih veliko nare jenega. Le podatki so skopi. Najmlajšim prilagodijo cilj tako. da so ob igri in manjših naporih dosegljivi. Pa kljub temu prehodijo velik del hribov v naši okolici, kot so: Križna gora. Osolnik. Blegoš. Stari vrh. l.ubnik. Malenski vrh....tej skupini so izleti or ganizirani tako. da lahko z otroki gredo tudi starši. Zanimanje je v zadnjem času porastlo, kar je znak zaupanja in dobrega dela. To slednje vsebuje tudi vzgojo obnašanja in varovanja vrednot narave, izvedbo planinskih uric, priprav razstav na panojih v OŠ. udeležbo zanimivih predavanj in priprav na nove izlete. Vodenju krožka se je pridružila tudi mentorica Doris Kužel. Mentorica Marija Mihovec Planinski krožek na OŠ Cvetka Golarja v Frankovem naselju zajema naslednje aktivnosti: - izdelavo programa pohodov, izletov in drugih dejavnosti ter poročil šoli in PD Škofja Loka: - pripravo, izvedbo in oceno pohodov, izletov ter taborov: - planinske urice (predavanja, razstavna dejavnost...): - urejanje oglasne deske za mlade planince; -sodelovanje s Pl) Škofja Loka (sestanki, priprava skupnih izletov, taborov, pre davanja, finančna pomoč, strokovna pomoč); - osvajanje planinskih znanj za varno hojo v gore in pomoč sopotnikom; - tekmovanja iz planinskih znanj in orientacije v narav i: - sodelovanje s starši mladih planincev; - oglaševanje v medijih (šolskih in krajevnih); - vodenje planinske kronike. Od šolskega leta 1975 76 do 2000 2001 (2S let) so imeli na predmetni stopnji vključenih SI" učencev in z njimi opravili 179 izletov. ki se jih je udeležilo kar llh^ učencev. Tu pa niso všteti 3—i dnevni tabori. Osvajali so vrhove Ratitovca, Snežnika. Leče. Lošča. Golice. Grintovca, Slemena. Korošice. Mojstrovke in še mnoge druge v naši bližnji okolici in širše v Sloveniji. Učenci so bili večletni udeleženci spominskih pohodov Ob žici okupirane Ljubljane, na Rlegoš, v Dražgoše in Od Litije do Čateža. Y planinskih uricah so poslušali priznane planinske strokovnjake kol so Pavel Šegula. Tomaž Llumar. Viki Grošelj, domače mentorje in mentorje sosednjih šol, ki so jim posredovali svoje bo gate izkušnje in znanja z domačih hribov in najvišjih vrhov sveta. 376 /V.-l.\/.WIo.\.i ŠKOFJELOŠKEM Spoznavali so opa-mo za planinarjenje in način uporabe, varno gibanje v gorah. prvo pomor ob primeru nesreč, se seznanjali s prehrano v gorah, orientacijo, likom planinca in še mnogočem. Mladi so preverjali svoja planinska znanja tudi z učenci drugih okolij v tek movanju Mladina in gore. Mentorji so osvajali znanja na seminarjih Srečno v gore. Opredelili so se tudi za sodelovanje s sosednjima šolama Ivana Groharja iz Pod- lubnika in Škofja Loka-Mesto. K dobremu sodelovanju prispeva tudi PD, posebno s strokovnim znanjem, pomoči pri organiziranju taborov, pri vodenju na zahtev nejših turah. 1'1) tudi finančno podpira dejavnost mladih s sofinansiranjem stroškov izletov, vodenja, taborov, izobraževanj in drugih planinskih aktivnosti. Obsežno in raznoliko tlelo planinskega krožka je za mlade zanimivo. To kažejo dosedanji uspehi, ki bodo lahko še večji, če bosta mentorja Dana Mohar in Zoran Gričar to smer nadaljevala. V to verjamemo. Podpirajo jih tudi starši in jim zaupajo. Na razredni stopnji poteka planinski krožek od leta 1981. S pestro vsebino. v katero so vpletli predavanja Živali v Afriki, Najvišji vrhovi kontinentov. Vzpon na Daulagiri. Po Himalaji. Varnost in posledica plazov, planinske urice, srečanja s starši in se z njimi odpravljali na pri jeme izlete. Prehodili so veliko lepih poti. posebej v bližnji okolici kol Ožbolt, Andrej. Lubnik, Jošt, Šmarna gora. Ratitovec, Golica, Lipanska planina in mnoge druge. Mentorici Magda Krmelj in Irena Spitzer skrbita za lastno strokovno planinsko izobraževanje po pro gramu Srečno v gore. V dvajsetih letih od šolskega leta 1981 1982 se je v krožku zvrstilo 759 učencev, ki so opravili 13 i izletov, le teh pa se je udeležilo 2700 učencev. To obsežno vzgojno delo je v dvaj setih letih ustvarjalo 7 mentoric planinskega krožka Mentorica Dana Mehur najmlajših učencev. Mladi planinci v OŠ Irana Grobarja v Podlubniku /.a 1000-letnico škofje Loke so občani v letu 1973 poklonili najmlajšim novo osnovno šolo. 26. junija 1985 je šola postala samostojna. V to leto sodi tudi ideja učiteljice Ivanke Dolenc o ustanovitvi planinskega krožka. Za delo sta poprijeli z Duško Brovč in delo je steklo. Prve izlete sta organizirali v bližnjo okolico, s planinskimi uricami pa dopolnjevali znanja mladim planincem. S premestitvijo men torice Ivanke na podružnično šolo. je delo v krožku zamrlo in se po vrnitvi v letu 1990 91 spet obnovilo. Tokrat je k sodelovanju povabila profesorico telesne vzgo je. Zofijo Kafol. Zofka ji pravimo. Postavili sta si cilje in Ivanka jih takole obrazloži: »Že pri načrtovanju planinske dejavnosti, pozneje pa pri izvajanju le-te posebno pozornost posvečava varnosti. Mlade planinci' učiva pravilne in varne hoje. Glede i/a zahtevnost ture izbirajo ustrezno opremo, zadovoljujejo potrebe po igri; razvija jo skladnost gibanja v naravi, krepijo voljo in vztrajnost, spoznavajo svojo 377 IOSKI RAZGLEDI /.S' zmogljivost. Ob aktivnostih se razvija pozitiven odnos do narave in do vsega, kar nas obdaja. Ko otrok doživlja lepote narave, se r njeni prebuja želja, da vse to obrani. Skupna planinska doživetja omogočajo, da se razvijajo globlji, pristnejši medsebojni odnosi. To je le nekaj korakov planinske dejavnosti, ki v veliki meri prispevajo k sklad nemu, celostnemu razvoju mladega človeka. Te cilje so uresničevali v prvih dveh letih v krožku na razredni stopnji. Pestrost dela in zanimanje je prerastlo v predmetno stopnjo, zato so tudi tam oblikovali krožek. Mlajši so si nadeli ime Kozlički, starejši Gamsi. Dejavnost planinskega krožka se iz leto v leto širi. poglablja in bogati. Mentorica pravi: Začeli smo s srečanji s starši, planinskimi uricami in planinskimi izleti. Pozneje smo organizirali planinske tabore, se vključevali r regijska in državna tek movanja Mladina in gore ter Planinsko orientacijsko tekmovanje. Svoje vtise so mla di planinci pogosto zlili na papir. Prispevke smo pošiljali na radio in včasopise. Preko javnih medijev smo širšo javnost seznanjali z zanimivimi planinskimi doživetji. Izdali smo časopis in oblikovali razstave. Že od vsega začetka sodelujemo s PD Škojja Loka. kamor pošiljamo poročila o izletih. PD nas podpira, tako s strokovnimi nasveti kol tudi finančno. Vodniki pomagajo />ri vodenju zahtevnejših pohodov ter pri pripravi in izvedbi taborov. I se aktivnosti so r besedi in sliki prikazane v kroniki, ki jo skrbno piše in ureja Zofka Kafol. Vštirih zajetnih knjigah je prikazana naša enajst letna dejavnost. Preglednica 1 I -letne dejavnosti bi pokazala več kot kažejo le skupni podatki. Od šolskega leta 1990/93 do danes je bilo v krožkih vpisanih 511 učencev. Opravili so 133 izletov, 92 planinskih uric. i samostojne planinske tabore, tri skupne tabore z OŠ Škofja l.oka-Mesto in OŠ Cvetka dolarja. Na izletih je bilo prisotnih 3460 učencev. Ti podatki zajemajo le tiste učence, ki so bili prisotni na več kot polovici izletov. Torej je obseg opravljenega dela še bistveno večji. Izlete vodita mentorici Ivanka in Zofka. V občasno pomoč so jima vodniki PD. Radi bi vam prikazali dejavnost krožka po letih. Je obsežno, raznoliko in vsebin sko polno. Slikovno dokumentirana kronika dopolnjuje zapise vseh izletov in druge pomembne dejavnosti krožka. Podajali so se na prijetne pohode v našo okolico, pa tudi na bolj oddaljene in zahtevnejše cilje. Z visokim planinskim znanjem, dopolnjenim s tekmovanji Mladina in gore, z orientacijo, planinskimi tabori, so se* mladi približevali najvišjemu cilju. S. avgusta 1996 se jih je 10 s štirimi vodniki podalo v dolino Vrata in proti Triglavu. Devet jih je tedaj prvič zmagoslavno stopilo na vrh. Že naslednji dan jih je čakala nova. dolga tura do Doliča na Prehodavce in po dolini Triglavskih sedmerih jezer, čez Komarčo in do Savice. To je bila piva skupina, ki je v zgodovini PD Skorja Loka in sodelovanju osnovne šole osvojila naš najvišji vrh. Mladi planinci so bili navdušeni nad izle tom na Triglav. Zapisali so svoje vtise, ki smo jih poslali v medije. Nekaj prispevkov je bilo tudi ob javljenih: 378 PLAM\S7\'ONA SKOFfELOŠKEM Na Jezerskem stogtt S. avgusta 1996 - Gamsi na vrhu Triglava, Postali smo pravi Slovenci. Premagal sem strah. Rok je zapisal takole: 'Bil sem na Triglavu. Kako je bilo, sem ram že napisal. Kako meje bilo strah, pa sem zamolčal. Prišel sem pod Medvedjo skalo. Mislil sem si: Tukajle gor!? Topa ne bo lahka, pa tudi udobno ne!. Zelo meje bilo strah. Pa tudi mraz je bil tak. da me je še v kosti zelilo. Korak za korakom sem se dvigoval. Ko sem prišel na vrb. nisem vedel, ali se mi kolena tresejo od strahu ali od mraza. Malo sem si oddahni/. Sli smo naprej in kolena so se umirila. Tudi hoja po grebenu proti Triglavu mi je pognala malo strahu v kosti. Zbral sem pogum in ga pregnal. Ponosen sem na to.« Rok Primožič. S. razred. Pomembnih dogodkov se je v teh letih zgodilo zelo veliko. Nekateri presegajo meje normalnega aktivnega dela. zato naj jih omenimo: - Učenci so s kulturnim programom sodelovali na prireditvi ob 85-letnici PD Škofja Loka. - Ob 100-letnici planinstva so v letu 1993 pripravili obsežno razstavo likov nih in literarnih del na temo Lubnik in izvedli prvi planinski tabor na Zelenici. - Ob Dnevu zemlje so planinci pripravili razstavo na temo Planinci - prijatelji narave in jo odprli 19.junija 1995. - Organizirali so drugi planinski tabor Kofce 90 in se povzpeli na Triglav. - V letu 1997 so ob 90-letnici PD Škofja Loka pripravili razstavo o svojem delu in sodelovali v programu ob otvoritvi. Na razstavi so bili udeleženi tudi planinci OŠ Škofja l.oka-Mesto in OŠ Cvetka dolarja. Na Dnevih slovenskega izobraževanja so kot edina planinska skupina prikazali svoje delo slovenski javnosti v Cankarjevem domu in bili zelo pohvaljeni. V knjigi vtisov je bilo napisanih veliki) pohvalnih besed. Predsednik PD Škofja Loka je zapisal: ••Ena/sto leto teče. odkar opravljam funkcijo predsednika loškega PD. Vtem času se pogosto srečujem z mladimi planinci loških vrtcev in osnovnih šol. Ta srečanja so mi posebno draga, saj so najbolj neposredna. Posebej še s planinci OŠ Irana Groharja, ki ga vodita Ivanka in Zofka. Kot pevski zbor ste. kjer je vse ubrano, kjer 379 /i isM NA/i,(I HI ,.-. se med seboj vse dopolnjuje in prepleta. Mladostna zagnanost, neučakanost, zve davost, vztrajnost je prepletena z izkušnjami čudovitih vodij in organizatorjev, ki so dovolj iniciativni in vztrajni, da vse načrtovano zmorete. - Z. novinark« Loka TV Majdo in snemalcem Borutom so posneli video kaseto Z Gamsi na izlet in bila je večkrat predvajana na lokalni TV, - V šolskem letu 1998 99 so izvedli stoti planinski izlet, si oblekli svečane majice s podobo gamsa v markaciji in začeli tekmovali v planinski orientaciji. - Nov izziv je bila tudi organizacija planinskega tabora za planince vseh treh OŠ. - Na petem državnem tekmovanju Mladina in gore so v letu 1999 2000 osvojili i. mesto in se za nagrado peljali na kopanje v Čateške Toplice. - Planinec se mora navaditi tudi na snežne razmere. Znanje so utrjevali na ledenih strminah ob skrbnem varovanju mentoric in vodnikov PD. Naj zaključimo bogato predstavitev dela z mladimi z besedami mentorice Ivanke: Delo z mladimi je prijetno, toda zelo zahtevno in odgovorno. Zavedava se. da so pri jatelji, narava, gibanje, varnost.... pomembni dejavniki za kvalitetno in polnejše življenje. Del tega lahko mladi pridobijo pri planinskem krožku. Pri planinstvu ni tekmovalnosti, saj doživetja na planinskih poteh niso merljiva. \' vsakem posa mezniku ostanejo kot nekaj lepega, nekaj kar razveseljuje in daje moč.- Gorska reševalna služba v Škofjeloškem hribovju (GRS) Reševanje v gorah je namenjeno ljudem, ki zabredejo v stisko v hribovitem ali težko dostopnem gorskem svetu. Iz. časov pred drugo polovico 19. stoletja skoraj ni podatkov, vemo pa, da so tudi takrat pogrešili ljudi, jih iskali, reševali in jim poma gali, ko so zahajali v gorski svet po delovnih opravkih. To delo so po sili razmer v glavnem opravili sopotniki in svojci prizadetih. Ko so ljudje začeli obiskovati gore kol planinci in turisti, se je število pogrešanih in ponesrečenih hitro večalo, pomoč pa je bila sprva še vedno skrb popotnih to varišev in svojcev. Oblast je za to delo navadno pooblastila orožnike, li pa so si pomagali z. gorskimi vodniki, izkušenimi planinci in drugimi poznavalci gorskega sveta. Razmere so se naglo popravile, ko je bila pozimi [884 1885 v Švici ustanovljena gorska reševalna služba. Že leta 1896 so tudi v Avstriji nastali prvi alpski reševalni odbori, med njimi leta 1898 tudi v Innsbrucku. V tega se je včlanila kranjska sek cija Nemškega in Avstrijskega planinskega društva (DOAV). Ta je na območju današnje Slovenije imela številne reševalne postaje in obveščevalne točke, tako med drugim Maribor, Bovec, Log pod Man gartom. Trento. Kranjsko Goro, Mojstrano. Bohinj in Ljubljano, v katerih so kot reševalci delovali tudi slovenski gorski vodniki. Lahko bi torej rekli, da zametek organiziranega gorskega reševanja na slo venskih tleh sega že na konec 19. stoletja, čeprav '/.rune Korenjah. načelnik Gor ske reševalne službe 380 PLA.\I.XST\ n VI ŠKOF]ELO$KE\! delo takrat ni bilo v pristojnosti Slovenskega planinskega društva. Slednje je us tanovilo prvo slovensko gorskoreševalno postajo tnalo kasneje. 16. junija 1912 v Kranjski Gori. Tej so po prvi svetovni vojni sledile še druge postaje, katerih delo je med drugo svetovno vojno zaradi okupacije zamrlo, po osvoboditvi Slovenije pa se v skupni državi Jugoslavije z velikim poletom spel okrepilo. Danes je v sodobno opremljeni, izšolani in organizirani Gorski reševalni službi Slovenije 17 postaj GRS (FGRS). med njimi tudi Škofja Loka. GRS Slovenije je bila leta 1955 tudi ustanovni član Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR), v kateri deluje neprekinjeno in uspešno še danes. Območje občin Poljane-Gorenja vas. Žiri. Skolja Loka in Železniki obsega za hodne dele Polhograjskega hribovja in Škofjeloško hribovje: Osolnik, Pasjo ravan. Polhovec, Porezen. Črni vrh. Blegoš" z okoliškimi gorami in Lnbnik. Seže pa še do vrhov Soriške planine in Ratitovca. se na Dražgoški gori dotakne Jelovice, preči Sv. Mohorja ter se s Planice in Križne gore spusti na Sorsko polje. Koče in poti v teh gorah so na skrbi planinskih društev Gorenja vas, Sovodenj, Skofja Loka, Železniki in Žiri. Planinska dejavnost je tod že od nekdaj zelo živahna: poleg domačinov srečamo tudi planince in turiste iz vse Slovenije zlasti pa iz Ljubljane. Privlačijo jih predvsem lepa gorska pokrajina in prijazni ljudje, nenazadnje pa tudi različne planinske vezne poti: Loška planinska pot, Pot kurirjev in vezistov narodnoosvo bodilne borbe (NOB). slovenska transverzala in verjetno še katera. Razumljivo je. da so se tod že od nekdaj dogajale tudi gorske nesreče. Če je bilo treba, so nekdaj ukrepali reševalci postaj GRS Kranj. Ljubljana. Tolmin in Radovljica. O nesrečah, ki niso terjale življenja prizadetih in v primerih ko niso bile potrebne akcije GRS. vemo zelo malo. Na voljo pa so podatki o smrtnih nesrečah, ki jih je zbral dr. France Malešič. zdravnik PGRS Kamnik v Kroniki smrtnih gorskih nesreč v Sloveniji«. Iz. te je razvidno, da je v letih od 1933 do 19-.S na območju gora okrog Škofje Loke preminilo 9 oseb. od lega štiri osebe v snežnem plazu, tri med nabi ranjem planik ter po ena zaradi zdrsa in padca. Reševanje s helikopterjem za najnujnejše primere 381 LOŠKI RAZGLEDI 4H Število ni veliko, zagotovo pa ni točno, saj ni nobenega podatka o ponesrečenih drvarjih, lovcih, pastirjih in drugih, ki so izgubili življenje med delom v hribovitem ali gorskem okolju, verjetno je nesreča doletela tudi kakšnega turista, pa to ni bili javno objavljeno. Tedanje žrtve plazov so umrle med delom, pri pluženju kolovoza in med spravilom lesa. nihče ni preminil kot smučar ali planinec. Od konca šestdesetih let se je število gorskih nesreč v slovenskih gorah iz. leta v leto večalo. GRS je imela vse več dela. Čedalje bolj se je kazala potreba, da se tudi v Skotji I.oki ustanov i GRS. Obstajali so minimalni pogoji. Na voljo so bili trije člani - mladi Zvone Korenjak in veterana Srečko Tušar tej- Pavle Šegula. V PGRS Kranj je bilo nekaj pripravnikov iz Škofje Loke. V PD Škofja Loka je deloval uspešen alpi nistični odsek, katerega člani bi sčasoma lahko postali člani GRS. V soglasju z možnimi ustanovitelji postaje, je Komisija za GRS pri PZS obravnavala predlog, ter na seji dnv It. novembra L978 sklenila, da se ustanovi PGRS Škofja Loka. Ustanovitev sta podpirala tudi Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito tedanje občine Škofja Loka in PD Škofja Loka. ('.lani sveta so se zavedali potrebe po reševalni službi. Ta bi na obsežnem ozemlju z zelo razpršenimi in mar sikdaj težko dosegljivimi hribovskimi naselji lahko koristno posegla v dogajanje tudi ob naravnih nesrečah. Ustanovni občni zbor postaje je bil «S. decembra 19_S. Načelnik je postal Zvone Korenjak. Sredstva za opremo je preko Civilne zaščite in občinske Zveze za telesno kulturo prispevala Skupščina občine Škofje Loke. Opremo so imeli shranjeno na Policijski postaji, nekdaj Postaji milice, vadili na Kamnitniku in bližnjem Ratitovcu. sestajali pa so se v prostorih Zdravstvenega doma. v Domu zveze borcev in še kje. Končno so dobili lepe in funkcionalne prostore z garažo v Domu gasilcev na Trati v Školji Loki. vselej pa so jim bila odprta tudi vrata sejne sobe v prostorih Planinskega društva, s katerim postaja odlično sodeluje. Deležna je tudi administra tivnih storitev in drugih pomoči. Po treh letih je postaja pridobila še četrtega člana. Franca Vidica in It priprav nikov: Jožeta Halona. Tomaža Camleka, Mirana Drnovška. Toneta I liišenfelderja. Boštjana Kekca, Toneta Jankovca, Franca Jesenov ca. Igorja Langusa. Franca Langer- holca, Simona Peternelja. Pavleta Podobnika. Staneta Stanonika, Damjana Vidmarja ter Mileto Jakovljeviča, podoficirja Jugoslovanske ljudske armade. V njenem okrilju so se izšolali ttidi številni smučarski reševalci, ki so reševali na organiziranih smučiščih na Starem vrhu in na Soriški planini ter s tem razbremenili člane PGRS. Poleg iskalnih, poizvedovalnih in reševalnih akcij vlaga postaja veliko tlela v ob navljanje in dopolnjevanje znanja ter re.ševal.skih veščin, pri čemer takorekoč ni premora. V postaji se je do današnjih dni zvrstilo pet vodnikov lavinskih psov: Erfinij Cuder. Miro Drnovšek. Zvone Korenjak. Franc Razdrih in Marko Nahtigal. Minerji snežnih plazov so bili: Miro Drnovšek, Simon Peternelj in Pavle Šegula. Inštruktor je bil piva leta Franc Vidic, kasneje sta to dolžnost prevzela Simon Peternelj in Pavle Podobnik, ki mu danes pomaga Aleš Miklavčič. Slednji je tudi postajni reševalec letalec, medtem ko je Roman Hartman reševalec letalec Slovenske vojske. Število članov se je s časom spreminjalo, v glavnem pa ostajalo nespremenjeno. ker so redke vrzeli zapolnili novi člani iz vrst pripravnikov. Kot je bilo pričakovati, 382 PLAXL\ST\ O NA ŠKOFJELOŠKEM so se v triindvajsetih letih delovanja pivci reševalci znašle najrazličnejše naloge, tudi marsikaj takega, kar pravzaprav ni njihova osnovna naloga. Okolje in tudi sami so upoštevali, da so sposobni in dolžni pomagati povsod tam, kjer tega ne zmorejo drugi. V obdobjih vodnih in snežnih ujm so evakuirali porodnice, preminule vaščane, poskrbeli, da so sladkorni bolniki kljub naraslim vodam, uničenim cestam ali debeli snežni odeji pravočasno prišli do dialize v Kliničnem centru v Ljubljani. Pomagali so stanovalcem stolpnic, ki so ostali brez ključa, da so se prebili v stanovanje, spremljali planince med pohodi na Lubnik, Blegoš. Porezen, Ratitovec. Dražgoše, Triglav in drugam. Štirikrat so morali v gozd na pomoč drvarjem, pomagali strmo- glavljenim jadralnim padalcem. Udeleževali so se spominskih in kondicijskih prired itev GRS: Koflerjevega in Veninškovega memoriala. teka na Lubnik. Črno prst. Krim. prireditve »Pohorska smučina«, tekmovali za pokal Karavanke ter dosegli marsikak boljši rezultat in tudi nekaj zmag. Prireditve -Nič nas ne sme presenetiti« v času pred osamosvojitvijo Slovenije so člani PGRS Skofja Loka praviloma izkoristili za prikaz reševanja iz stolpnic, kar počnejo še danes, ko v teh prikazih redno sodelujejo tudi helikopterji Slovenske vojske in Policijske letalske enote s kadri naše postaje. Spremljali so šolarje na izletih v gore. jih uvajali v znanje o snegu in plazovih, vešči nah hoje in gibanja v gorah in še marsičem. Velikokrat je bilo na vrsti iskanje izgubljenih in pogrešanih, med katerimi so bili tudi samomorilci. Povzetek reševalne dejavnosti PGRS Skofja Loka da naslednjo sliko: Od ustanovitve postaje do danes je bilo opravljeno 88 akcij, od katerih je bilo l- iskalnih. Poskrbeti so za 16 smrtno ponesrečenih. Na območju Ratitovca so posredovali 13-krat. Blegoša 10-krat. Lubnika pa 17-krat. Med kraji, kjer so opravili nadaljnjih 35 posegov so še: Bukov vrh, Crngrob, Davča, Kovski vrh, Križna gora. kraji na trasi pohoda Pasja ravan-Dražgoše, Planica, Soriška planina. Andrej nad Zmincem. Sv. Mohor, okolici Žirov in še kje. Če so naleteli na razmere, ko so lahko sami pomagali ljudem iz težav ali se vključili v akcije lokalnih postaj GRS. so naši člani po potrebi reševali tudi v Julijskih Alpah. Karavankah. Kamniških in Savinjskih Alpah. Naj opišemo še reševanje ponesrečenega drvarja v strminah Planšaka pod Ratitovcem. Mladi mož je med spravilom lesa s traktorjem zadenjski vozil po neutr jenem kolovozu, se prevrnil in težko poškodovan skotalil 150 metrov nižje. Brata - sodelavca sta ga prisebno namestila na toga traktorska vrata, ga spravila še neko liko nižje in poklicala na pomoč. Naši reševalci so že kmalu po nesreči ugotovili resnost primera. Ponesrečenec je imel poškodbe hrbtenice, prsnega koša in reber, zlom stegnenice in izpahnjeno ramo. kar je terjalo poseg helikopterja. Piloti in tehnik SV so bili hitro nad ponesrečencem, zaradi hudega vetra pa je bilo najprej treba posekati nekaj dreves, da bi na kljuko rešilnega vitla mogli pritrditi nosila in vkrcati ponesrečenca na krov plovila. Reševalci pravijo, da je bilo to reševanje ena naj zahtevnejših akcij, kar so jih doslej opravili. Naj ob sklepu tega zapisa navedemo še današnje moštvo PGRS Skofja Loka. Na Čogoriju (K2) v Karakorumu in v deroči himalajski reki na poti proti Januju pri Kangčengčengi sta preminila člana, alpinista Boštjan Kekec in Damjan Vidmar. 383 LOŠKI K \ZGLED1 -ili Ob načelniku Zvonetu Korenjaku so aktivni člani še: Mane Čutar. Drago Frelih, Roman Hartman. dr. Alenka Horvat, Marko Kokalj. Milja Kovačič. Aleš Miklavčič, Igor Langus, Pavle Logonder, Marko Nahtigal, Pavle Podobnik, Milan Potočnik, dr. Petra Rupar, Simon Peternelj in Stane Stanonik. Posebej navajamo člane - pilote in tehnike helikopterja SV: Borut Dajčman. Jože Kalan. Toma/ košenina. Andrej Miheiač in Željko Pekolj. Člani so še: Miro Drnovšek. Tone Hiršenfelder, I rane Jesenovec in Iztok Štajer. Zaslužna člana sta Pavle Sesula in Srečko Tušar. Spominski pohodi Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše Vsako leto v začetku januarja, ob obletnici legendarnega boja Cankarjevega bataljona, v Dražgošah potekajo spominsko-rekreativne prireditve Po stezah parti zanske Jelovice«, posvečene spominu na ta zgodovinski dogodek. Cankarjev bataljon se je po hudih bojih decembra 1941. leta na Pasji ravni in Valterskem vrhu. v za četku januarja 19a2. pred Nemci umaknil v Draž goše. Premik so opravili v zelo težkih zimskih razmerah. V spomin na to pot cankarjevcev in bitko v Dražgošah sta štab Teritorialne obrambe in PD Skorja Loka januarja 1979. leta organizirala spomin ski planinski pohod s Pasje ravni v Dražgoše. Udeležilo se ga je 12S pohodnikov, teritorialeev. planincev in drugih, ki sta jih vodila ing. Pavle Šegula in Milan Teofilovič, Žal takrat ni bila nareje na evidenca udeležencev. Zato so pri PD Škofja Loka sestavili poseben odbor za organizacijo in izvedbo pohoda. Tako je bil prvi evidentiran pohod izveden januarja 1980. leta. Avtor zamisli Miloš Mrak je postal predsednik in za delo v odboru pridobil Rajka Štibilja. Vinka Hafnerja. Pavleta Klemenčiča. Franca Gorska, Milana Teofiloviča, Franja Kopreka. Toneta Muleja, kasneje pa Lada Jugov ica. Staneta Pintarja. Jožeta Stanonika in Andreja Balažica. Žal sta od imenovanih Mrak in štibilj že pokojna. (>d leta 1980 je bilo organiziranih in izvedenih 11 pohodov. Teh se je udeležilo 1675 pohodnikov, ki so pot prehodili 3908-krat. Imic Mtilej. predsednik odboru spominskega pohoda Število udeležencev po letih na dosedanjih pohodih: Pohod 1. 2. 3. 4. S. 6. K). 11. Leto St. pohodnikov Od teh prvič Pohod 1980 74 12. 1981 "3 3d 13. 1982 121 66 1 t 1983 103 34 IS. 198-t 160 83 16. 1985 129 41 17. 1986 200 91 is. 1987 148 4l 19. 1988 2M SO 20. 1989 315 148 21. 1990 226 83 11. Leto 1991 št.pohodnikov 92 Od teh prvič IS 992 132 56 1993 151 "^ 1994 113 29 1995 161 64 1996 145 4S 1997 1S(, 54 1998 215 74 1999 235 82 2000 348 145 2001 379 162 384 PLAMSSTVO .V-l ŠKOFJELOŠKEM Odbor vsako leto v občilih objavi razpis s pogoji in navodili za varno pot. Pred začetkom pohodnikj dobijo zgibanko, ki na kratko opisuje dogodke na Pasji ravni in v Dražgošah 1942. leta. v njej pa je tudi kratek opis poteka pohoda in njegova shema. Pohodniki naj bi upoštevali ta navodila in dobro pripravljeni in primerno opremljeni. celotno pot, z vmesnimi postanki, prehodili v strnjeni koloni. Trasa poti pohoda se je na delu, kjer prečka Poljanščico spremenila, ker se je porušil most v Šefertu in zato sedaj vsi pohodi potekajo čez most v Zmincu in se takoj usmerijo mimo Mežnarja v Breznico. Razmere na poti se iz leta v leto spreminjajo. Za zagotovitev večje varnosti udeležencev, člani odbora pred vsakim pohodom prehodijo celotno pot. jo počistijo in prilagodijo razmeram na dan pohoda. Zbirališče pohodnikov je vedno na soboto zvečer pri kmetu Koširju (Setnikar) pod Pasjo ravnijo. Tisti, ki se pohoda udeležijo prvič, tu prejmejo izkaznico. Začetek po hoda je med 22. in 24. uro. Pot vodi čez Polhovec in Sv. Petra hrib. do Zminca v Po ljanski dolini; sledi vzpon do Breznice (počitek, čaj), nato spust mimo Sv. Tomaža na Praprotno v Selški dolini; naprej ob levem bregu Selščice do Ševelj; sledi vzpon do Zabrekev (čaj) in naprej v Dražgoše. Pohod traja približno H) ur in je v dražgoški šoli (malica). po žigosanju izkaznic in razdelitvi značk in priznanj udeležencem, zaključen. Vsak udeleženec pohoda po prvem prihodu v Dražgoše dobi žig v izkaznico in bronasto značko pohoda, po tretjem srebrno, po petem zlato in po desetem plaketo PD Skorja Loka. Plakete so bile do seduj podeljene SS udeležencem. Udeležence, ki SO opravili 20 pohodov, nagradi Komite dražgoških prireditev in PD školja Loka s posebnimi priznanji na slovesnosti pri spomeniku v Dražgošah. 1999. leta so ta priz nanja prejeli: Vinko Hafner. Prane Goršek in Lojze Kovic; leta 2000: Franjo Koprek in Tone Mulej: leta 2001: Pavle Klemenčič in Jože Stanonik. K organizaciji in izvedbi pohoda pomembno pripomorejo gorski reševalci PD Škofja Loka. ki jih vodi načel nik Zvone Korenjak. Na vseh 22 pohodih so zelo učinkovito poskrbeli za varnost in sprotno reševali probleme, ki so nastali na poti. Omeniti je treba tudi prijazne domačine, ki so pohodnike gostoljubno sprejeli v svoje domove. Tako je bilo vedno prijetno zvečer pred pohodom pri Koširju (Setni- Spominski pohodi •Po poti Cankarjevega bataljona- s Pasje nuni v Dražgoše. so vedno dobro obiskani 385 /0-.A7 RAZGLEDI 4N 22. pohoda s Pasje ravni v Dražgaše seje udeležil tudi predsednik držare Milan Kučan - drugi z leve kar —Pasja ravan) ali v zgodnjih jutranjih urah v Breznici pri Mavžarjevih (Habjan), pri Nacetu (Vizjak) in nekdanji lovski koči. Od l-. pohoda, leta 1996 dalje, je jutranji počitek pri Francu Vizjaku (Branetu > in na Zalubnikarjevi kmetiji: pri Habjanovih v Zabrekvah pa ob jutranjem svitu pohodnike postrežejo z dobrim čajem. Zelo dobro tekne tudi enolončnica, s katero pohodnike ob prihodu pogostijo v šoli Dražgošani. Dvaindvajsetega pohoda v januarju 2001 se je udeležil tudi predsednik države Slovenije. Milan Kučan, ki je ta dan praznoval svoj 60. rojstni dan. In na koncu prisrčen stisk rok in obljuba, da se na naslednjem pohodu spet vidimo. Spominski pohodi na Blegoš V letu 2001 je Planinsko društvo Gorenja vas v sode lovanju s Planinskim društvom Škofja Loka organiziralo že 25. spominsko-rekreativni pohod na Blegoš, osrednji in najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Ideja o pohodu na Blegoš izvira iz Planinskega dru štva Sovodenj, verjetno po zgledu pohodov, ki so takrat že potekali. Njen avtor je bil Slavko Hribar, takratni predsednik društva, ki je s svojimi člani prvi pohod le ta 1976 tudi izpeljal. Pohod je bil zamišljen kot »pohod ob dnevu zmage, 9- maju«, zato naj bi se vsako leto odvi jal na nedeljo, najbližjo temu datumu. Prvotno je to dejansko bil »pohod«, saj se je kolona planincev pomikala iz smeri Javorij, z zastavo na čelu in med potjo položila vence ob spominskih obeležjih NOB. K sodelovanju je bik) pritegnjeno Planinsko daištvo Ziri, od 3- pohoda dalje pa še Planinsko društvo Gorenja vas. Osnovna organizacija je ostala v rokah Sovodenj- čanov, sicer pa so se o konkretnih zadolžitvah ostalih dveh društev vsako leto posebej dogovorili. ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NOS SLOVENIJE pooaljujo ZLATO PLAKETO ZZB NOB SLOVENIJE laninsRemu društvu Sfofja eC< oRa za C3Č Kol toajsotfotnc organizacijo in izoedSc pojioaa c?c poti Gankajjavaga Bataljona s &asjo rami o Qraigcto ZZB NOB Slovenije je podelil Planinskemu društvu Škofja Loka Zla/o plaketo ZZB NOB Slovenije :a dvajsetletno or ganiziranje pohoda s Pasje ravni v Dražgoše 386 PLANINST\'0 NA ŠKOFJELOŠKEM Tako kot pri drugih pohodih je za udeleženec biki pripravljena izkaznica za vsako letno evidenco udeležbe ter izdelane posebne značke (bronasta, srebrna, zlata), ki so jih pohodniki prejeli za udeležbo na dveh, štirih oz. šestih pohodih. Kasneje se jim je pridružila plaketa za udeležbo na desetih pohodih. Razumljivo je, da v prvih letih pohod še ni bil tako množičen, pa tudi vreme mu ni bilo vedno naklonjeno, saj je npr. leta 1979 potekal v snegu kot pravi zimski pohod. K popularizaciji pohoda je mnogo pripomogla tudi novozgrajena koča škofjeloških planincev pod vrhom Hlegoša. ki je nudila zavetje organizatorjem pohoda, zlasti ob slabem vremenu. Pri koči ali v njej je bilo v začetku vpisno mesto, pred kočo pa ob 11. uri spominska proslava. Po nekaj izpeljanih pohodih so se sodelujoča društva dogovorila za ciklično menja vanje nekaterih zadolžitev (zavarovanje poti. vpisi, okrepčila za pohodnike). Prišlo je tudi do spremembe, ko so k udeležbi na pohodu bili povabljeni učenci osnovnih šol na Gorenjskem in šol na sosednjih območjih (Cerkno. Idrija, Tolmin).Ti so na Blegoš začeli prihajati v soboto, v spremstvu svojih mentorjev. Učenci so sodelovali s svojimi točkami v priložnostnem programu. Za učence je vpis ostal pri koči. za nedeljo pa sta bili določeni vpisni mesti na Črnem Kalu in pri šoli v Leskovici. Pohodniki so se morali izkazati s posebnim listkom, ki so ga prejeli na vrhu Hlegoša. Ta novost ni navdušila vseh udeležencev, saj so nekateri ob povratku zaradi tega morali delati ovinek. Pohod se je »prijel« in ob lepem vremenu je Blegoš dobesedno oživel. Prihajali su planinci iz. raznih krajev Slovenije, pa tudi s Hrvaške. Ob največjem obisku je na Blegošu tudi po več tisoč planincev - pohodnikov. Prišlo pa je tudi do nadaljnjih sprememb pri organizaciji. Najprej so sodelovanje odpovedali Žirovci, nato so se umaknili še Sovodenjčani in od 10. pohoda dalje je or ganizacija v rokah članov Planinskega društva Gorenja vas, ki pa je zaradi skupnega interesa in lažje organizacije začelo tesneje in tvorneje sodelovati s škofjeloškimi plan inci. Veliko pa so k uspešnejši izpeljavi pohodov prispevali radioamaterji, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč. Nikakor pa ne smemo pozabiti delovnih organizacij. Spominski pohodi na Blegoš sa dobro obiskani 387 LOŠKI RAZGLEDI 48 pevskih skupin, učencev in mentorjev osnovne šole v Gorenji vasi in drugih, ki so na lak ali drugačen način omogočali izvedbo pohoda in izpeljavo programa po začrta nem konceptu. Za organizatorje pohoda sta bili pomembni dve pridobitvi: povečana koča (možnost uporabe -pastirske sobe) in zavetišče na Jelencih. ki ga je zgradilo planin sko društvo Gorenja vas. Vpisno mesto je bilo prenesem) nazaj h koči. sicer pa se pohod odvija dva clni, saj vedno več odraslih planincev pride na Blegoš že v soboto. Po osamosvojitvi Slovenije in z uveljavitvijo novih državnih simbolov je bilo treba spremeniti značke in plakete. Zaradi spremenjenih razmer (manj sredstev od spon zorjev) pa pohodniki značk niso več prejemali brezplačno. Večina je to z razumeva njem sprejela. In tako je pohoti na Blegoš postal in ostaja tradicionalno spomladansko srečanje planincev in kot tak vsako leto uvrščen v koledar planinskih akcij. Klub Lubnikarjev Klub Lubnikarjev deluje kot sekcija v okviru Planinskega društva Škofja Loka. Leta 1975 so ga us tanovili planinci, večkratni obiskovalci in ljubitelji Lubnika. Letos praznuje že 25.letnico. Delo Kluba Lubnikarjev je, da vzpodbuja planin sko rekreativno dejavnost, skrbi za celoletno ak tivnost članov, se vključuje v delovne akcije Planin skega društva pri oskrbi in vzdrževanju doma na Lubniku in pri čiščenju planinskih poti. V zimskem času, ko je januarja in februarja koča zaprta, Lub- nikarji opravljajo dežurstvo ob sobotah in nedeljah v zimski sobi. v kletnih prostorih doma. ki so jo preuredili iz delavnice. Članstvo v klubu je prostovoljno. Član postaneš tako. da od začetka oktobra tekočega leta do konca septembra naslednjega leta, kot traja lubnikarska se zona, izpolniš normo, 15 vzponov na Lubnik. Priporočamo peš iz doline. V domu se vpišeš v posebno knjigo Kluba Lubnikarjev. Po izpolnjeni normi dobiš člansko izkaznico. Na občnem zboru vsako leto podelijo: za 2-letno članstvo v klubu bronasto značko srebrno značko zlato značko posebno diplomo posebno priznanje Članstvo se iz leta v leto povečuje. Klub je leta 1976 štel 73 članov, v letu 2000 pa že 421 članov. Prav tako se povečuje tudi število vpisov v knjigi. Nekateri člani v enem letu opravijo po nekaj sto pohodov. V sezoni 2000 je bilo v knjigi 25.365 vpisov Do sedaj je 168 članov prejelo diplome za 10-letno članstvo, 39 članov pa priznanja za 20. letno članstvo v Klubu. -t9 Lubnikarjev je v času članstva opravilo 1000 po- Milka Kolman, predsednica Klu ba Lubnikarjev za t-letno članstvo v klubu za 6-letno članstvo v klubu za 10-letno članstvo v klubu za 20-letno članstvo v klubu 388 PL LV/.VSTl O .V.4 ŠKOFJELOŠKEM Dom na Lubniku danes hodov, 19 članov 2000 pohockn. 4 člani 3000 pohodov, 2 člana 1000 pohodov,Janez Krek pa je v Id letih članstva že presegel 5000 pohodov. 9 Lubnikarjev je zvestih Lubniku vseh 25 let. Lubnikarstvo se je razvilo tudi v medsebojno tekmovanje in potrjevanje vzdržlji vosti. Eden prvih; ki je opravil čez 200 pohodov v eni lubnikarski sezoni je bil Andrej Rihtaršič. Presegli so ga Blagoje Gogov, Janez Krek kar nekaj let, Janez Košir dve leti, Jurij Štancar s 732 pohodi. Jurij Žitnik .s 137 pohodi. Martin Hočevar s 777 pohodi, Anton Pintar s 902 pohodi, v letu 2000 pa spet Janez Krek s 543 pohodi. To so naši pravi rekorderji Lubnika. Nič manj vztrajnosti ne kažejo Lubnikarice Ivanka Bertoncelj. pa Stanka Dolenc, Ivanka Končan. Marija Malovrh, ki je vodila kar nekaj let. v zadnjih letih pa Frančiška Bonjšak s 502 in 374 pohodi. Trenutno najstarejši Lubnikar je 90-letni Franjo Klemene iz Ljubljane, ki je v 21 letih članstva opravil več kot 1000 pohoden. Veseli pa smo, da je med pohodniki vedno več mladine in dmžin z majhnimi otroki. Iz petindvajsetletnih izkušenj lahko rečejo, da je lubnikarstvo primerno in name njeno vsem starostnim skupinam in v vseh letnih časih. Tako lahko najbolje skrbijo za dobro telesno počutje, kondicijo in zdravje. Lahko bi rekli, da je Klub Lubnikarjev posebnost loškega Planinskega društva, ki že 25 let razširja rekreativni duh in spodbuja obiskovanje Lubnika. Klub Lubnikarjev vodi poseben odbor, ki ga ponavadi setavljajo najprizadevnejši člani. V dosedanjih letih so klub vodili naslednji predsedniki in predsednica: Franc Poljanec od leta 1975 Drago Novak od leta 1979 Lucio de Franceschi od leta 1980/1981 389 LOŠKI RAZGLEDI iS Slavo Božnar Matevž Prevodnik Tone Mulej Milka Kolman od leta 1981/1982 do leta 1983 1984 od leta 198-» 1985 do leta 1985, 1986 od leta 1986 198- do leta 1990 1991 od leta 1991 1992 dalje Kvartet Spev Kvartet Spev. je najmanjša in najglasnejša sekcija Planinskega društva Skorja Loka. Začetki prepevanja in organiziranega delovanja skupine segajo v leto 1973- Prvi sestav kvarteta je bil: Franc Jamnik, Pavel Munih. Ciril Pleško in Simon Križaj. V začetku so pevci delovali z narodnozabavnim ansamblom Toneta Žagarja in kasneje z an samblom Borisa Franka, s katerim je bila posneta tudi TV oddaja. Vendar pevci ne bi bili pravi pevci z dušo in srcem, če ne bi gojili predvsem petja brez spremljave - takšno fantovsko prepevanje, kot je na Slovenskem v navadi in najbolj priljubljeno. Narodna pesem je poslala in tudi ostala njihova glavna domena, dopolnjena s pesmi mi planinske tematike. Kvartet Spev ima za seboj bogato zbirko nastopov v planinah, ob raznih jubilejih, nastopov za kolektive, nastopov ob priliki srečanj raznih pevskih skupin, posneti in predvajani ima dve samostojni TV oddaji, omembe vredni pa so tudi celovečerni samostojni koncerti, nastopi pri prijateljih planincih v Italiji in Avstriji. Pevci kvarteta so sodelovali pri snemanju dveh velikih gramofonskih plošč z do mačima ansambloma Žagar in Frank, sodelovali so pri snemanju kasete Planinska pes marica, v radijskem arhivu pa je preko 50 njihovih posnetkov. Posneli so tudi samostojno avdio in video kaseto. V skoraj tridesetletni zgodovini kvarteta SPEV so se zamenjali štirje pevci kot sledi: Začetni sestav kvarteta spremembe sedanji sestav I. tenor Franc Jamnik Zdrav ko Ogris Q. tenor Pavel Mirnih Leon Marolt bariton Ciril Pleško Stane Vidmar Jože Križaj II. bas Simon Križaj Simon Križaj Kvartet Spev kljub svojim že »častitljivim« letom še vedno poizkuša s svojo zlitostjo petja razveseljevati prijatelje in ljubitelje narodnega petja in planin. Kvartet Spev 390 PLANINŠT\"O vi ŠKOFJELOŠKEM Pomagali so ustvarjati planinsko društvo Ni uspehov brez pridnih ljudi, ki so voljni naloge sprejeti in jih izpeljati. Take je PD Skofja Loka imelo skozi vsa desetletja svojega obstoja. Kako so gradili svoje PD smo vprašali nekatere člane, ki so bili priče delu v nekaj zadnjih desetletjih: - Savo Šink - Marinka Mrak - Stane Porenta - Pavle Segula. Spomnimo se tudi naših članov, ki so s svojo neposrednostjo in posebnostjo za znamovali naše PD, pa jih ni več med nami: - Tone Logonder - Lojze Hafner - Branko Roblek. Savo Sin k se takole spominja nekdanjih časov med planinci: Savo Šink je poslednji član prvega povojnega Upravnega odbora loškega PD. Vanj so ga sprejeli po odstopu blagajnika Avgusta Potočnika, ki te naloge ni več želel opravljati. Tine Oman-Čikov. ga je poznal kot mladega delovnega fanta, še iz izselje- ništva v Aleksincu, kamor sta bila v začetku vojne oba izseljena skupaj z družinami. Po vrnitvi v Loko je bil zaposlen kot poslovodja v železnini pri Kašmanu, od leta 1950 dalje pa v banki. Blagajniški posli so mu bili poznani, planinec je bil že v predvojnem času. zato se je prav hitro vpeljal v delo loških planincev. Finančnih poslov je bilo takrat veliko, saj je bila gradnja Doma na I.ubniku v pol nem teku. Načrti od PZS so bili potrjeni, dano pno nakazilo 178-000 din in plačan tlel opreme. Finančne posle je delno opravil med službenim časom, pretežno pa ob večerih doma. Nabavo materiala, ki ga je bilo tedaj zelo težko dobiti, je opravljal pred vsem Jože Babic - poslovodja v železnini pri Kašmanu. Sobote so bile tedaj redni delovni dan. Vse nedelje, včasih tudi v dežju, pa so gradili dom na Lubniku. Kopali so gradbeno jamo. drobili pesek, nosili opeko, cement, žele zo, les s Kopišča na vrh. Pri tem so zelo pomagali vojaki loške vojašnice, dijaki in učenci šol in mnogi občani. Novi dom na Lubniku so imeli za svojega: zato so veliko pomagali pri gradnji. Kakšno lepo nedeljo se jih je zbralo tudi nad sto. Vedno je primanjkovalo denarja. Zbirali so ga na vse mogoče načine. Prirejali so veselice, pustne za bave, tombolo, srečolove, prosili po podjetjih, obči ni, okraju... Glavno breme so nosili odborniki PD. Priprave na pustno veselico, ki je bila zelo cenjena prireditev in potem pospravljanje, so trajale kar en teden. Vse je bilo treba pripeljati, od miz, stolov, jedil nega pribora, steklenine, hrane, pijače. V vseh je bilo veliko dobre volje in pripravljenosti za delo. Savo Šink. častni član PD Škof- Savo Šink je skoraj -tO let opravljal v PD naloge bla- ja loka gajnika, tajnika, največkrat pa kar oboje. Ves ta čas je 391 LOŠKI RAZGLEDI 48 bil tudi član UO. Več mandatov je opravljal tudi funkcije- v Planinski zvezi in v Meddruštenem odboru Gorenjskih PD. Njegova povezanost s planinstvom se je na daljevala v Nadzornem odboru in še sedaj v Častnem razsodišču Pl). Nad 50 let spremlja in sooblikuje deli > PD in pravi: -Zaupam sedanjema vodstvu PD. Delo oprav lja dobro, kar se vidi v Domu na Lubniku in Koči na Blegošu. Kupili ste nore društvene prostore, kijih nikoli do sedaj nismo imeli". Za prihodnost pa razmišlja: »Blegoško kočo hi bilo treba urediti tako. da bi bil spodnji - restavracijski del funkcionalno povezan. Prostovoljno delo v PD je treba negovati. '/. njim se ohranja pripadnost, v njem se ljud je družijo in koristno delo (pravijo-. Savo Sink je za svoje delo prejel najvišja priznanja PZS - zlati znak in svečano listi no, plaketo Pl) in Bloudkovo priznanje. PD ga je razglasilo za častnega člana, ker njegovo delo cenimo. Marinka Mrak Pogosto vidimo le delo voljenih in imenovanih funkcionarjev društev. Kdo vse pa k uspešnemu delu tudi pomembno pripomore, se marsikdaj ne vidi. Ena takih oseb nosti je tudi Marinka Mrak. Morda se bomo vprašali zakaj? Je mati treh otrok, mož Miloš je bil prvi načelnik mladinskega odseka, IS let predsednik, šest let podpredsednik in 18 let. vse do svoje smrti tudi predsednik Odbora za izvedbo pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Več mandatov je bil tudi v vodstvu Mecldruštvenega odbora Pl) za Gorenjsko in v različnih organih PZS. Marinka pravi: "Srečo sem imela, da sem izhajala iz družine, kjer sta oče Jože in mati Anica Bozovičar rada hodila v hribe in živela za planinstvo«. Pravi, da je bil njen prvi planinski izlet v letu 1952 na Vršič in čez Sleme v Tamar. Zapomnila se ga je zaradi veliko snega, ki ga je bilo tisto leto. Pozneje so se izleti kar vrstili, veliko jih je opravila v skupinah z Jožetom Čadežem ali z. možem Milošem, ko je vodil mlade planince. V lepem spominu Marinki ostaja Slovenska transverzala, ki jo je prehodila kot prva Ločanka. Njena značka nosi številko 380, Miloševa pa 200. Takrat so pot res prehodili, ne na pol prevozili. Najdaljšo turo v »enem kosu« so naredili čez Pohorje in vse do Kamniške Bistrice. Po štirih dneh. ko so hodili tudi po 10 do 12 ur dnevno, je bila že močno utrujena. Velikokrat so dežurali na Lubniku. kar pomeni, po magali v kuhinji in strežbi. Oče in mati sta bila tudi nekaj časa oskrbnika, zato je morala večkrat tja gor z nahrbtnikom robe za kuhinjo. Spomni se, da je bil neki dan oče brez pomoči v strežbi. Lubnik so obiskali Holandci. Prav nič jim ni znal povedati, kaj jim lahko ponudi. Vzel je v kuhinji vzorce in jim nesel na pladnju pokazat. Klobase so prav pohvalili. Že pred 40. leti je Marinka stopila tudi na Gross- glockner. Tridnevne hoje s slabo opremo se bo spo minjala za vedno. Pa tudi otvoritve koče na Blegošu ne bo pozabila. 18. septembra 19"" je bilo. Popoldne 392 /Y.AY/.VS7'W) VI SKOFJELl isAAU prejšnjega dne je začelo močno .snežili. Pred kočo je do otvoritve padlo pol metra snega. S težkim nahrbtnikom se je prebijala od Črnega kala proti koči. Mnogim je visok sneg preprečil udeležbo, tudi dr. Mihu Potočniku, predsedniku PZS. ki bi moral kočo otvoriti. Niso pa zatajili televizija. Tomaž Terček je naredil lepo reportažo o Blegošu, kar je tudi pomagalo k dobremu obisku še tisto leto. Slane Porenta V vodstvu PD so bili tehnični ljudje vedno do brodošli. Predsednik PD, Miloš Mrak, se je tega zavedal, zato je za sodelovanje pridobil Staneta Porento. V letu 1970 je bilo največ dela z. dežuranjem v domu na Lubniku ob koncih tedna. Tega se je Stane z ženo kar pridno udeleževal. Že naslednje leto je prevzel naloge gospodarja Doma na Lubniku in jih opravljal kar eno desetletje, /a sodelovanje je prido bil tudi Jožeta Filipiča. ki je za njim prevzel gospo darjenje na Lubniku. Nalog je bilo veliko. Dom na Lubniku je oskrboval bližnji kmet Franc Vizjak-Nacetov, ki je vedno tarnal nad slabo potjo. Kar pogosto so jo zato planinci popravljali. Vsa dna je bilo treba napraviti v bližnji okolici doma in jih tja gor znositi. Delovnih akcij je bilo veliko, ob koncu tedna pa pomoč pri strežbi in v kuhinji. Postopno so proti vrhu Lubnika podaljševali gozdno pot in razmišljali o žičnici, katere gradnja je bila tedaj še neuresničljiv a. Bolezen je prekinila oskrbovanje s konjem. To breme so prevzeli planinci in S let z nahrbtniki vse znosili na Lubnik. Bližala se je gradnja koče na Blegošu. Gradbeni odbor je vodil Janko Oblak; Stane pa je bil član tega odbora. 18. septembra 1977 je bila koča predana planincem v upo rabo. Že po petih letih so jo povečali. Tudi to pot je glavno breme nosil gradbeni odbor, ki ga je vodil Savo Šink. Srečo pa je imelo PD z. dobrimi gospodarji na Blegošu. Te naloge so opravljali Vinko Hafner, Lado Jugovic, Ivan Dolinar in Stane Pintar. Gospodarski odbor in njegov predsednik so se zavedali, da je dobro gospodarjenje v Domu na Lubniku in Koči na Blegošu pomembno za vse PD in za njegovo razveja no dejavnost. Zato so veliko pozornost posvečali: - dobremu vzdrževanju in sprotnemu dopolnjevanju funkcij objektov; - sprotni in kakovostni oskrbi; - zagotavljanju čim boljšega osebja - oskrbnikov; vedno ni bilo sreče; - pridobivanju dežurnih za pomoč ob vikendih in praznikih; - pripravi drv. - popravilu ceste. Za svoj največji dosežek Stane Porenta šteje, da sta v času, ko je bil gospodar ali načelnik gospodarskega odbora Dom na Lubniku in Koča na Blegošu poslovala po zitivno. Pohvali tudi zelo dobro organizacijo pri gradnji koče na Blegošu in pri njeni razširitvi. Veliko podporo so imeli pri ljudeh, pri podjetjih in v banki. Zato so naloge uspešno opravili. 393 LOŠKI RAZGLEDI iS Za odlično potezo šteje tudi nakup zemljišča za gradnjo Koče na Blegošu, ure ditev zadostnih kapacitet zbiralnika za vodo in obnovitev kuhinje ter jedilnice na Lubniku. V najlepšem spominu ohranja Bena Nastrana, ki je bil (J let oskrbnik na Blegošu. Zanj je živel, v desetem letu pa se je zaradi bolezni za vedno poslovil. Pavle Segiila Še tako naprej, V D Škofja Loka! •Z reč kot tisočdvesto člani je PD Škofja Loka eno največjih slovenskih planinskih društev in klubov. Že dolga desetletja prizadevno opravlja vse dejavnosti, kakršnepri- tičejo uspešni organizaciji te vrste. Društvo sem spoznal, ko sem se kot zastopnik (JO PZS v zgodnjih šestdesetih letih udeležil njegovega občnega zbora in kasneje loškim planincem predstavil našo drugo odpravo v Kavkaz. Sedaj sem že 34 let občan Škofje Loke. ki jo imam iskreno rad. kot planinec pa sem ostal zvest PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Slednje je po svojem značaju, številu članov in uspešnosti zelo podobno PD Škofja Loka. Navsezadnje jxi je za delovnega planinca vseeno, kje služi planinski skupnosti, važno je, da naredi čim več dobrega za njen napredek. O podrobnostih so pisali tisti, ki so za to poklicani po svojih zadolžitvah. Ne bom se torej ukvarjal s koča mi in financami in še z marsičim drugim, čeprav je za stabilnost in uspešnost društva pomembno vse. Na kratko se bom ustavil le pri dejavnostih, ki so vezane na hojo v gore. Bistro planinskega društva je, da ljudi usmerja r gore. jim pomaga in da zlasti za začetnike organizira izlete pod vodstvom izprašanih vodnikov. Vemo, da je v društvu Maktirnih vodnikov, ki vsako leto izvedejo 70 do 80 izletov j >o domačih in tujih gorah, spremljajo planince od najmlajših iz i rtcet > do šolarje/: dijakoi: odraslih ter i vsakoletne tradicionalne pohode v letnih in zimskih razmerah. To pomeni, da je društvo uspešno, da skrbi tudi za poti in se briga, da so s šolarji, planinci in pohodnikipraviloma tudi gorski reševalci. Očitno je. da društvo pravilno razume svojo vlogo in si prizadeva, da bi bili pogoji za h(jo in gibanje r gorah kar najbolj ugodni. Pomislekov nimam niti proti odločitvi, da so se alpinisti osamosvojili, in da sami skrbijo za svoj obstoj ter svoje delo. Čeprav menim, da planinska dejavnost in alpinizem sodita j>od isto streho, je v tem primeru za društvo in za alpiniste bolje, da hodijo vsak svojo pot. Društvo kaže veliko posluha za svojo kulturno dejavnost. Znalo je poskrbeti, da se ne pozabi na opravljeno delo. da se dosežki ohranjajo in od časa do časa znova pred stavijo. Odkar spremljam dogajanje so planinci vŠkofji Loki priredili več uspelih raz stav, proslav in akademij, da ne govorim o pisnem materialu - zbornikih, člankih, prospektih in drugih prispevkih, ki opisujejo planinstvo na Škofjeloškem. Če upoštevam, da so loški planinci zelo dejavni med najmlajšimi in mladino ter povezani s šolami, sem trdno prepričan, da bo dejavnost društva še naprej ostala na doseženi ravni in množičnosti.« 394 PLANINSTVO NA ŠKOFJELOŠKEM Pavle Šegula je plodovit pisec planinskih dogodkov, strokovni svetovalec in pred vsem človek, ki je svoje bogato in ustvarjalno življenje posvetil planinstvu. Kot avtor in soavtor je izdal 12 knjig. 11 prevodov tujih knjig, bil urednik 11 knjigam, objavil nekaj deset člankov v domačih in tujih revijah, opravil več ciklusov predavanj na RTV', radiu Sora in drugod. Leta 1995 je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Tone Logonder v spominu Vinka Hafnerja Staroločan. rojen 11. januarja 1932. leta. akademn- ski kipar in likovni pedagog, je bil dolga leta moj hri bovski sopotnik. Čeprav 7 let starejši, mi je bil prijatelj od mladih let. po hribovskih izkušnjah in dosežkih pa vzornik. Tone je bil kmečki fant, klene postave, vajen pre magovati napore in revščino. Naravo je znal opazo vati. Za mene je bil prej slikar kol kipar, saj je znal prenesli na platno motive čudovitega planinskega okolja. li pa so meni najbližji. Kol planinec, naravo- varstvenik, alpinist, gorski reševalec, smučar, je bil celovita osebnost, zlila z. naravo. Naše planinsko okolje je poznal do podrobnosti. Vodil je tudi izlete vdomače gore in v tujino, večkrat tudi skupaj z odsekom za varstvo narave in gorsko stražo pri PD Skofja Loka. Zanj letni čas ni bil pomemben. Vedno je znal najti zanimive ture in na njih tiste planinske užitke, ki človeka potegnejo. Te svoje bogate izkušnje je rad razdajal, poseb no mladim. Tonetova preprosta narava, z besedo v izrazilo loškem narečju, je bila posebnost, ki je vzbujala pozornost. Velik prijatelj je bil z mnogimi poznanimi -hribovci«. Tudi z legendo našega alpinizma, Jožom Čopom. Obiskoval ga je tudi takrat, ko ga je načela bolezen. Nekaj teh trenutkov sem bil deležen tudi jaz in sem obema hvaležen zanje. Tone Logonder je bil zelo navezan na Lubnik. Kot študent je tja gor hodil na spre hod. Spotoma je odnesel oskrbnikoma Janezu Ravnikarju ali Micki Taler še listo, kar sta potrebovala za obiskovalce. Bil je pravi in morda pni l.ubnikar. Doživel je tudi razočaranja. Dogodek na Breithornu. kjer je ostal Klemen Križaj, je bil zanj veliko breme. Človek s takimi planinskimi izkušnjami je gotovo preveč zaupal svojim fantom in zgodilo se je. Nihče tega ne more več popraviti. Tone Logonder je še danes večkrat v naših mislih, ko premagujemo strme planinske poti. sedemo k malici ali se razgledujemo po čudoviti okolici. Celo desetletje tega ne more več užiti. Lojze Hafner Lahko bi rekel, da je bil Lojze Hafner planinski posebnež. Kot mlad fant se je vrnil iz partizanov. Nemirne narave, vajen trdega dela in prijetnega družabnega značaja, se je zapisal hribom in goram. Okrog sebe je imel vedno veliko prijateljev. ki jih je nav duševal za planinstvo. Nam. še mlajšim, je bil s planinskim klobukom, nahrbtnikom in čevlji, pravi vzor. Radi smo se z njim družili in prisluhnili njegovim pripovedim s planinskih poti. Prvi med loškimi planinci je opravil celotno Slovensko transverzalo. 395 LOŠKI RAZGLEDI t8 Lojze Hafner (drugi r leve), vedno dobre volje Za Milošem Mrakom je Lojze prevzel vodenje mladine pri PD Skotja Loka in bil načelnik mladinskega odseka. Vrsto let je vodil na desetine izletov mladih planincev. Znal je izbrati času in udeležencem primerno turo. S svojim veselim značajem je priteg nil veliko mladih, tudi starejši so ga imeli radi. Njegovi izleti so bili prijetno doživetje, z njim smo radi hodili. Kot prijeten družaben planinec je bil dobrodošel v vsaki koči. Tudi mi. njegovi sopotniki, smo bili zato deležni večje pozornosti. Na številnih nepozabnih planinskih poteh nas je Lojze znal opozoriti na vse lepo. na cvetje, ki ga je dobro poznal, živali, okolje. Ko smo v PD Škofja Loka v letu 1962 ustanovili Odsek za gorsko stražo, je bil Lojze izbran za prvega načelnika. Ni bil le opazovalec lepega gorskega cvetja. Motila ga je vsaka navlaka v okolju, kamor ne sodi. Zato je bil pobudnik in organizator očiščevalnih akcij na planinskih poteh na Lubnik. Okolje je znal opazovati tudi skozi fotoaparat. /. lepimi diapozitivi in utečeno bese do je na planinskih predavanjih marsikoga prepričal, da moramo odnos do našega okolja izboljšati. Po gorenjskih PD in po šolah je prikazoval naše nemarnosti in učil ceniti to, kar je narava dala. Okrog šestdesetega leta je imel Lojze že tranzistor. To je bila posebnost takratnega časa, ki nas je spremljala na izletih. V naši skromnosti je bila to popestritev, ki smo jo znali ceniti. Sploh je Lojze znal privabiti mlade in jim nuditi prijetne trenutke. Zato smo bili radi z njim, se spominja našega planinskega tovariša Vinko Hafner. Branko Roblek (1934-2000) Profesor fizike, matematike, računalništva in astronomije, je bil športno osveščen in na različnih področjih praktično dejaven. Ukvarjal se je s planinstvom in alpinizmom, bil pa tudi mentor planinske sekcije šolskega športnega društva Janez Peternel Gimnazije škofja Loka in predsednik odbojkarskega kluba Termo-Lubnik Škofja Loka. Plezal je z vrhunskimi alpinisti doma in v tujini, največ pa s prijateljem Tonetom Logonclrom. Bil je mladinski planinski vodnik. Nekajkrat je prehodil Slovensko pla- 396 [v LJubljani PIAMSSU OSA ŠKOFJELOŠKEM nin.sko transverzalo. Vsa leta je \ecji del dopusta izkoristil za hojo v hribe, pogosto v družbi prijateljev in svojih dijakov. Njegova posebnost so bili zimski pa tudi poletni nočni pohodi in vzponi na Triglav. Z oskrbniki v planinskih domovih in kočah je bil vedno v zelo dobrih odnosih. Ko jih je obiskoval, jim je poleg njegovih značilnih pozdravov in dobre volje. vsakokrat prinese] še nekaj sadja in zelenjave-. Bil je telesno močan in utrjen. V to smo se lahko prepričali tudi Ločani, ko je še sredi zime hodil po mestu v srajci s kratkimi rokav i. Zelo malo ljudi pa ve, da je profesor Branko Roblek izdelal prve pedagoške programe za računal niško obdelavo telesnovzgojnih kartonov vseh učen cev osnovnih in srednjih šol K Slovenije. \a to temo je objavljal prispevke v različnih strokovnih revijah in predaval v Alžiriji. Beogradu, Bolgariji. Franciji in Nemčiji. Namesto zaključka 95 let je od ustanovitve podružnice Slovenskega planinskega društva do današ njega Planinskega društva, morda dolga doba. Gotovo pa dobimo vpogled kako se je društvo razvijalo v različnih časovnih obdobjih, ki je bilo društvenim dejavnostim bolj ali manj naklonjeno. Kot običajno pa je bilo največ odvisno od sposobnosti in delavnosti ljudi, ki so to društvo vodili. Prehod iz Avstroogrske v novo državo Jugoslavijo, dve svetovni vojni, razpad Jugoslavije in ustanovitev samostojne države Slovenije, so bili pomembni zgodovinski mejniki, ki so usodno vplivali tudi na škof jeloško planinstvo. Uspešno upravljanje z Domom na Lubniku in Kočo na Blegošu, razvejana dejav nost, ki zajema že populacijo v vrtcih in clo najstarejših, poudarjena usmeritev v zdrav način življenja v neokrnjeni naravi, daje članom smisel povezovanja v Planinsko društvo Škofja Loka. Taka usmeritev in nadaljevanje dela. bo PD ohranjalo tudi v nadaljnih letih in desetletjih. Viri: Skupina avtorjev -Stoletje v gorah-. Loški razgledi št.: 2. 3. 20. 24. 2". 2'). 35. Začetki organiziranega planinstva na Gorenjskem Razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1982. Prof. France Planina: Planinska društva na Loškem ozemlju. Planinsko društvo Škofja Loka 70 in 75 let. 75 lel planinstva v Selški dolini - PD Železniki. Planinsko društvo Žiri 1950-2000 - zbornik. 10 let - Planinsko društvo Sovodenj. Arhiv Pil škofja Loka. Soavtorji spominskih zapisov: Ivanka Dolenc. Marija Dolenc. Mateja Hafner, Vinko Hafner, Tatjana Jcreb-Miklavdč. Zofija Kafol, Boris Klemenčič, Dane Kokalj. Milka Kolman. Pranjo Koprek. Zvone Korenjak. Doris Koželj. Ivan Koželj, Magda Krmelj, Lidija Langerholc, Marija Mihovec, Marko Miklavfič, Dana Mohar, ione Mulej, Zdravko Ogris-Folte, Boštjan Pleško, Irena Spitzer, Pavle šegula. Savo šink. Milan Vodnik. 397