THE GRAND CARNIOUAN • Matter Dtetaktr 12th, 1923 at the ' ACCEPTED FOR HAILING AT SPECIAL RATS OF POSTAGE PROVIDED FOR IIAN CATHOLIC UNION iVt Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, !f!2 ION 1108, ACT OF OCTOBER 8,1917. AUTHORIZED ON HAY 22, ltl8. Štev. 25. — No. 25. CLEVELAND, 0„ 17. rUA (JUNE), 1925. Let« XL — Volume XL V SLOVO PRED ODHODOM VSEM krajevnim društvom, cenjenim bratoh in sestram k. s. k. j. Ko bo izšla U številka "Glasila," se odpeljem jaz, moja soproga in še več drugih proti New Yorku, od tam pa naprej na zaželjeni obisk v staro domovino. Pri tej priliki naj še samo v kratkih besedah izrečem svojo lepo zahvalo vsem cenjenim soli ratom in sosestram, ki ste z menoj vred in z drugimi glavnimi uradniki ves čas združeno sodelovali v soglasju in v pravi sobratski in sosestrski ljubezni za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. To pot hodite naprej tudi sedaj; kajti to je edina prava pot. Naša Jednota mora iti naprej in samo naprej! Do tega ji moramo vsi pomagati. Pred eiljera njene poti naj bo vedno zapisano "Naprej T' Vsled moje začasne odsotnosti ne bo prav ničesar pomanjkljivega. Naša Jednota ima tukaj še dri^ph 20 glavnih uradnikov in mož, kateri vsi stoje na vpdnistvu in braniku naše ladije; ti uradniki jo bodo tudi v tem času vodili snečno Jn jrhtdke lupit), vrv- m * Da bo pa pot gladka, je potrebno, da se umaknejo vse morebitne polemike, predsodki ali pa napadanja od strani posameznih članov. "Glasilo" naj gre svojo pot naprej, kakor do sedaj. Ponovno povdarjam: Nobene polemike naj se ne uri-ne za časa moje odsotnosti, ako hočete, da bomo napredovali. "Glasilo" naj bo naša svetilka in vodnica ter naša vrv, s katero smo trdno združeni. Vedno bom ta list z veseljem čital na potovanju. Rečem pač to, da se mora "Glasilo" in tudi vse naše Članstvo vedno potegovati za naše pravice, naše ideale in za ugled K. S. K. Jednote. Po tem načinu delujte vsi, jaz bom pa v starem kraju ljudstvu razložil, kaj je naša K. S. K. Jednota in o njenih velikih zaslugah. To bom delal pri raznih prilikah, kar si štejem v čast in iz spoštovanja do naše Jednote. S potovanja se bom tudi o priliki včasih oglasil na tem mestu; za glavnega dopisnika in poročevalca sem pa naprosil mojega sopotnika Rev. J. J. Omana. K sklepu vas vse najprisrč-neje in lepo pozdravljam; tem pozdravom se pridružuje tudi moja soproga. Vsem skupaj kličem: Na zopetno, veselo svidenje po moji vrnitvi iz stare domovine! Anton Grdina, glavni predsednik K. s. K. j. Moj naslov bo: Novi Ud mat, št. 3, pošta Moste pri Ljubljani, Jugoslavija. -o- DAVKOPLAČEVALCEM. Blagajnik Cuyahoga okraja, R. C. McBride je v angleških listih posvaril vse davkoplačevalce, da morajo hišni davek za drugo polovico leta 1924 plačati najkasneje do 10. joHja t.l. Vztrajnost j« pravi biser; to. da istega ne moreš zlatarju prodati. PRED MOJIM ODHODOM. Sporočiti želim, da sem prejel od večih društev in tudi od posameznikov darila za sv. Očeta ker odhajam jutri na božjo pot v Rim in na obisk v Slovenijo, katere še nikdar videl nisem. Prav iskrena hvala vsem. Naj vam dobri Bog tisočero poplača vse, kar ste v tem pogledu storili! Vsi *emo, da sv. Oče živi od miloščine. Da, res, tudi dobi toliko, da more živeti in svoje številne potrebne uradnike vz-državati. Za to se ima zahvaliti dobrim katoličanom in celo nekaterim protestantom. Nedavno sem čital, da mu je celo nek protestant iz Angleškega poslal dar kot očetu vesolnega sveta. Seveda, "Gl. Narobe" in nekateri njegovi dopisniki so pa vedno nasprotnega mišljenja, ker trobijo v svet, da premore sv. Oče "milijone" in da menda nima nobenih stroškov? Da bi ga še bolj pristu-dili nepremišljenim in nevednim ljudem, ga kažejo in slikajo kakor kakega despota in tirana ter mu predbadvajo, da je sv. Oče vzrok žalostnih razmer med J|JoveBci v starem k rajnki so padli pod komando jfit pa ne povedo, da je sv. Ofcs sam jetnik laške vlade in da jim on more toliko pomagati v teh razmerah kakor katoličanom v Rusiji. Največ so pa vzrok temu ravno oni, ki so Trst in okolico prodali Lahom, med tem, ko so nabirali svoj milijonski fond. Ali ne svari sv. Stolica v Rimu ves svet že zadnjih 11 let pred mednarodnim sovraštvom ? Koliko se pa ozirajo svetne oblasti na vse te opomine? Na eni strani se papežu očita, ker se vmešava v svetne zadeve; na drugi strani ga pa preklinjajo, ker ne prepreči slabih mednarodnih razmer; prav tako, kakor so delali z Jezusom, čegar namestnik je sv. Oče. Ali se ne spominjate besed sv. evangelija : "Povej nam, ali se sme dajati davek cesarju ali ne?" — Torej bodite vedno oprezni, ker satan po svojih "angelih" udarja pastirja Jezusove črede, da bi se razkropile ovce. "G. N." in njegovi pristaši besni proti pastirju naših duš; sv. Cerkve sieer ne more podreti, ker je zidanj, na skalo; Petrove ladje ne more potopiti; potopi pa lahko vas, posamezne ako se boste ozirali na one, ki sovražijo sv. Očeta in Kristusovo Cerkev. Judje so se sklicevali na Boga in sovražili Kristusa. Tudi danes se nekateri sklicujejo na vero in Boga, pa sovražijo njega, kateremu je rekel Jezus:" Pasi moja jag-njeta, pasi moje ovce!" Rekel je pa tudi: "Kdor vas zaničuje mene zaničuje!" To moje svarilo naj bo za one, ki se le prehitro naberejo duha sovraštva in poberejo vse, kar slišijo aR či$tjo nasprotnega Cerkvi in nje oblasti. S tem izr*kam še enkrat tisočero zahvalo vsem onim, ki so se odzvali na moj oklic. Naj jim Bo* povrne stotero! Ti darovi bodo dobro došli, mor-da kakemu revnemu misijonarju ki deluje za sv. vero kje daleč med divjaj. Njegova za- WARREN B. STONE UMRL smrt nagloma ugrabila znanega delavskega vodjo. Warren B. Stone predsednik bratovščine železniških strojevodij, predsednik banke in trust kompanije označene organizacije železničarjev, delavski vodja, eden največjih talentov med delavci, je dne 12 .t. m. popoldne v Clevelan-du umrl. Bolan je bil samo tri dni. Umrl je pri delu, star 65 let. Zadnjih pet let je nadziral $145,000.000 vredno delavsko premoženje in dvignil ugled ameriškega organiziranega delavstva kot še nihče pred njim. Imel je romantično pot v življenju. Najprvo je bil priprost železniški delavec, kjer se je dvignil polagoma do strojevodje. Dvajset let je vodil vlake pri Rock Island železnici, in radi njegove iskrenosti jn neumornega delovanja v korist organiziranega delavstva je bil pozneje izvoljen za 'Velikega načelnika'* železni-ških strojevodij. Dvajset let je vodil to delavsko organizacijo z največjim uspehom. Kmalu po zaitliučku svftevne vojne se j* pa Stone p<#lal na bančno polje. Bil je prepričan, da morajo delavci farni dobiti v roke potreben kapital, da niso vedno odvisni od dragih. Tako je začel ustanavljati unijske banke, dal je graditi nebotičnike, kupoval je premogova polja, kar je vse polagoma postalo lastnina unije železniških strojevodij, dokler danes ta unija kontrolira skoro $150. 000.000 • premoženja. Predzadnji pondeljek je nekoliko zbolel, toda ni ostal doma, in je šel v torek zopet na delo v svoj urad v Engineers Bldg. kjer je delal načrte za otvoritev velikanskega bančnega poslopja v Clevelandu, ki je last" nina strojevodij. Toda pri tem delu se je zgrudil, in zdravniki so kmalu spoznali, da ni več upanje z njim. Pogreb se je vršil v pondeljek. hvalna molitev kakor tudi onih, katerim je tak misijonar prinesel luč sv. vere, ne bo prazna in neuslišana. Vsem onim društvom, ki niso poslala ničesar, ozir. so tiho ostala, — tudi nobene zamere; saj je bilo vsem popolnoma na prosto voljo dano, in to mora-mo spoštovati povsod, dočim taka prosta volja ne dela krivice bližnjemu. K sklepu k|ičem še vsem sobr. gl. uradnikom, (ci) uradnikom (cam) kršjevnih društev in vsemu članstvu obeh oddelkov naše K. S. K. J. iskreni: "Z Bogom!" Upam} da se čez nekaj mesecev vsi zdravi vrnemo nazaj in takrat bo naše veselje še večje, kakoi* je danes, dan pred odhodom, četudi gremo zelo radi poglailat rojstni kraj naših očetov inmater. Vse zadeve tikajoče se mojega urada naj se pošilja tudi zanaprej na moj stari naslov kakor dosedaj in bodo takoj rešene po mojem namestniku, ako bo le moffče; vse drugo bom pa takoj po mojem povrat-ku uredil. * * Rov. J. i. Oman, duh. vodja. SLAVNOST triumfalna jpanifesta-cua ameri&BH katoli ških sloffcncev. Manjka nam llfed, s katerimi bi zamogli ijjidosti opisati minulo nedeljskoftrkveno slav-nost povodom jBagoslovljenja frančiškanskega Vjtolegija, cerkvice Marije Poapgaj [n samostana v Lemontu* 111. Manjka nam pa tudi besM, s katerimi bi zamogli izrazitvhaše občutke in občutke ogromne množice vernikov, zbranihsa dan na naših ameriških sk#enakih •Brezjah. Vsakdo jesekel, da kaj takega v Ameriki'še ni videl in ne doživel. Da, * resnici, pre-milostna in dobmtna Marija Pomagaj je med ftašim vernim narodom ta dao obhajala svoj triumf. Ce rečemo, da je bilo zadnjo nedeljo Jta prijaznem samostanskem mibčku v Le-montu zbranih približno pet tisoč romarjev iz kaznih držav naše nove domovile, je zadosti povedano. Fakt |e, da je bila to največja cerkvena slavnost v zgodovini ameriških Slovencev. Na to slavnost so prihiteli naši verni Sloven« in Slovenke od blizu in daktf.f Naravno, da sta bffi najbolj tJfftapani na*«U bini Chicago in Joliet, IU. Dosti romarjev je prispeto tudi iz Waukegana, La Salle, Bradley, Summits Elmhurst, So. Chicago, 111., Elkhart*Ind., Milwauke in Sheboygan, Wis., iz Minnesote, in nekaj celo iz daljne Kalifornije. Tudi naša država Ohio (Cleveland, Lorain in Bridgeport), je bila na tej slavnosti častno zastopana, s približno 90 vdeleženci. Ta veliki dan je pa poveličevalo Še nad vse krasno in najlepše junijsko vreme. Še le ob 11:30 se je pričela napovedana peta sveta maša na prostem, katero je daroval slovaški župnik, Msgr. Blahanek pred več tisočero množico slovenskih in slovaških vernikov. Med sveto mašo je mojstrsko pel znani cerkveni pevski zbor "Adrija" cerkve sv. Štefana, pod vodstvom prof. Ivo Račiča. Po sveti maši se je vršila procesija sv. Rešnjega Telesa s štirimi blagoslovi kakor v starem kraju. Nad 20 zastav in bander je vihralo na čelu parade, godba, številno belo oblečenih deklic, mašni strežniki, duhovščina, slovenski Kolumbovi vitezi 4. reda in vojaki (veterani). Vitezi in vojaki so tvorili častno stražo Presvetemu Rešnje-mu Telesu. Ves čas se je pa čulo slovesno potrkavanje iz romarske cerkvice v dolini. Velika procesija je bila zaključena šele okrog '1. ure popoldne, nakar se je ljudstvo posedlo v travo, odpočilo in okrepčalo z raznimi lunči. Ker je bil ta dan Njega Eminence kardinal Mundelein zadržan vsled posvečenja novomaš-nikov, je za popoldansko slavnost določil in poslal Msgr. Lappa, ki je blagoslovil novo leseno romarsko cerkvico, frančiškanski samostan in kolegij. Pri tej priliki je kardinalov namestnik pred vhodom v cerkev držal krasen govor, poudarjajoč vernost ameriških Slovencev in Slovakov, tako tudi velike zasluge naših sk» tov frančiškanov na verskem in CLEVELANDSKE NOVICE —Dne 11. t. m. zjutraj je umrl v svojem domu na 1286 Hird St. v Lake wood Frank Jaklič, eden najstarejših naseljencev tukaj. Tu zapUšča štiri hčerke, Josephine, omož. Centa, Mary, omoženo Seme, Anno, omož. Roach in Rose, ki je udova Vardjan. Zapušča tudi tri sinove in enega brata, poznanega Mr. Jos. Jakliča. Naj počiva"V miru! — Clevelandska skupina romarjev, ki so se zadnjo nedeljo udeležili slovesnega blago-slovljenja kolegija oo. frančiškanov v I^emont, 111. se je v pondeljek dopoldne Krečno vrnila domov. Skupino, ki je štela 67 potnikov iz Clevelanda in 13 iz Loraina je vodil br. Anton Grdina. Vožnja tja in nazaj je bila v hudi vročini precej naporna, toda naši romarji in romarice na isto nič več ne mislijo z ozirom na veličastne utise, velike cerkvene slavnosti prvega romanja na slovenske Brezje v Ameriki. Mnogo naših Clevelandčanov se je izjavilo, da bodo prihodnje leto zopet tjakaj romali 1 Nekaj potnih črtic o tem" romani« priobčijnrKj v prihodnji številk i. —Prihodnjo soboto se bo v cerkvi sv. Vida poročil znani fojak Joe Zakrajšek (s 63. ceste) z gdč. Ano Drenšek. Izvesta je iz znane Drenšekove družine stanujoča na Hecker Ave. Ženin je zelo priljubljen na St. Clairju osobito v raznih društvenih krogih; letos je pri društvu sv. Vida št. 25. KSKJ. zapisnikar. Naše iskrene čestitke in mnogo sreče novoporo-čencema! —Umrla je 8 let stara hčerka Marija Umek. Družina stanuje na 1377 E. 53rd St. Starišem naše soželja. —člani društva sv. Vida, št. 25. KSKJ. so uljudno prošeni, da se prihodnjo nedeljo (21. t. m.) v polnem številu udeležijo sv. maše v cerkvi sv. Vida, v počast društv. patrona ki se vrši ob 10:30 dop. Zbiranje ob 10. uri ,v Knausovi dvorani. Vsakdo naj prinese regalijo s seboj. To društvo se udeleži sv. maše vsako leto na Vidovo nedeljo v spomin in počast dru? štvenega patrona, kar je vsega posnemanja vredno. cerkvenem polju med našim narodom. Nad vse krasno pridigo je imel Rev. Kazimir Zakrajšek tako tudi Rev. Dr. Hugo Bren, pridigi sta bili v slovenskem in slovaškem jeziku. Marsikak romar in romarica si je pri tem natihoma brisal solze iz očes, ker se je spominjal romanja v stari domovini morda že pred 30 in več leti. Slavnost je bila zaključena s slovesnim blagoslovom okrofe 5. ure popoldne, nakar so se pričele trume ljudstva pripravljati na povratek domov. Skoro vsak vdeleženec, oeiro-ma romar se je pri tej priliki izrazil, da tako krasnega dneva in tako pomenljive cerkvene slavnosti v Ameriki še ni vel in da se bo prihodnje zopet tega romanja vdeležil. ODLIKOVANJE SLOVENCA mr. l. a virant dobil Štiri odlikovanja. Minuli teden je z odličnim uspehom izvršil visokošolske študije (college) na Dayton University, Dayton, Ohio, Mr. Lao b. Virant, sin spoštovane in daleč naokoli poznane Vi-rantove družine iz Lorain, O. Njegov brat Ludvik je duhovni pomočnik-pri slovenski fari sv. Vjda v Clevelandu. Malo je visokošolcev, ki bi s tako odličnim uspehom zvršili študije kot jih je mladi Mr. Leo Virant, in lahko je ponosna na njega družina, pa tudi ves nas narod v Ameriki. Kajti pri slovesu iz univerze so bile izročene Mr. Virantu štiri zlate svetinje v priznanje njegovega odličnega ponašanja v šoli. Prvič je dobil zlato svetinjo, ker je ves čas skozi štiri leta študij na univerzi imel 95 odstotkov v učnih predmetih kar pomeni odlično. Nikdar niso odstotki njegovega učenja padli pod 95, kar je sicer jako iz-vanredno. Nadalje je dobil zlato svetinjo kot kapita&špor-ta na universi. Mr. Lea Virant fe n*k atlet, pravi AlserBca*?*-nec, ki ljubi čisti šport in ga zna uporabljati v zdravje in zabavo. Tretjo zlato svetinjo ie dobil, ker se#je ves čas skozi štiri leta gentlemansko in pošteno obnašal, kar se mu šteje v posebno zaslugo. In ko-aečno je dobil četrto zlato svetinjo kot kapelnik godbe na univerzi, pri kateri je marljivo sodeloval. Mladi Virant je itar sedaj 22 let, in po dovršenih študijah na Dayton univerzi se bo sedaj podal na West-»rn Reserve univerzo v Clevelandu, kjer bo študiral nadalj-le dve leti. Leo je lep vzgled vsem slovenskim mladeničem, kaj premore bistra slovenska ?lava, pravo gentlemansko obnašanje. Želimo le, da bi pri naših mladih fantih dobil mnogo posnemovalcev. čislani družini Virantovi v Lorainu sredo naše iskrene častitke. Lahko ste ponosni na svojega mladega sina, ki pride s takim odlikovanjem domov iz višjih šol. Mnogo uspeha v življenju! , --o- SMRTNA KOSA. V okrajni bolnišnici v Chi-cagu, I1L, je dne 12. junija po dolgotrajni mučni bolezni umrla Mrs. Mary Sluga, v najlepši ženski dobi, stara 38 let. Pokojna Mrs. Sluga je bila v cagu prva slovenska babica, vsled česar je bila med našim ljudstvom obče znana in štovana. Pokojnica je bila rojena leta 1987 v Žalnem vrhu, okraj Črnomelj na Dolenjskem; semkaj v Ameriko je prišla pred 22 leti. V Chicagu zapušča žalujočega moža, dva sinova, .eno hčerko in več ožjih sorodnikov. Pokojnica je spadala 18 let k društvu Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. Jednote, dalje je bila članica dvora sv. Neje, W. C. O, F., društva sv. Mohorja in društva Krtčanskih Vsa društva so ji prire-dne 18. junija krasen po-. Naj v miru počiva! 20. LETNICA DR. ŠT. 56. Društvo sv. Jožefa v I ^a d vi lie. (>>k, obhajalo srebrni jubilej. Letos je nekaj naših krajevnih društev obhajalo že različne obletnice: 10, 20, 25, in celo 35 letnico. Ta društva se nahajajo v državi Illinois, Indiana, Ohio in Wisconsin. Ker je pa baš zadnjo nedeljo (14. junija) obhajalo svoj srebrni jubilej drugo najstarejše in drugo največje društvo naše K. S. K. Jednote v za pa dni soin-čni državi Colorado, društvo sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, in ker je to društvo po legi mesta (10,250 čevljev nad morsko gladino) tudi prvo in najvišje slovensko društvo na vsem svetu, zato mu počast in priznanje prinašamo danes sledeče vrstice z našimi najiskrenej.Tjmi čestitkami. Označeno društvo je bilo ustanovljeno leta 1900 z 12 člani. Ustanovnika društva sta bila Louis Kostelic in Frank Zaitz; oba še danes živita. Društvo je bilo samostojno do leta 1901, pod imenom "Sokol,'* leta 1901. je pa pristopilo h k. S. K. Jednoti pod imenom društvo sv. Jožefa, št 56, K. S. Jednote. Leadville. Colo. Za časa pristopa v našo Jednoto so bili sledeči prvi uradniki: Predsednik John Vidmar, tajnik Louis Kostelic, blagajnik Frank Zaitz. zastopnik Rev. John Perše. kateri še vsi živijo. Slednji je sedaj za župnika v Kansas City, Kans. Leta 1920 je bilo označeno društvo vpisano v Zlato knjigo K. S. K. Jednote, ko je prejelo prvo nagrado v pridobivanju novih članov za mladinski oddelek. To društvo .ie pristopilo v bolniško centralizacijo dne 1. marca, 1923. V zgodovini označenega društva je tudi pomenljivo dejstvo, da je ba$ to društvo priredilo prvo slovensko igro v mestu Leadville, Colo., pod vodstvom tedanjega tajnika brata Al. Kostelec. Tako je to društvo iz svoje blagajne darovalo $500 za grad bo nove slovenske cerkve sv. Jožefa v Leadville, ker je stara pogorela. Vsled spretnega vodstva uradnikov to društvo osobito zadnji čas lepo napreduje, ker ima sedaj v obeh oddelkih ž« nad 400 članov. Kako lep napredek tekom 25 let, oziroma od ustanovitve s samo 12 člani! Do vedno večjega napredka je gotovo pripomogel tudi Rev. Jurij Trunk, odkar je prevzel slovensko faro v Leadville; za-' nimanje za društvo je pokazal tudi s tem, da je postal njegov član K. S. K. Jednote. Odbor za tekoče leto tvorijo trije Franki in sicer predsednik Frank Zaitz, ml., tajnik Frank Klun, blagajnik Frank Zaitz, st Zanimivo je pri tem, da je sobrat Zaitz ml. predsednik društva blagajnikov sin, in da je sedanji blagajnik zaeno tudi ustanovitelj označenega društva ter da je bil tudi prvi blagajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 56, ki se že celih 24 let ponaša s tem, da dviga zastavo K. 8. K. Jednote v najvišjem mestu Celega sveta, k njegovi 26 letnici ponovno čestitamo in kličemo: jl % A a Se na mnoga, mnoga leta! trnom NAZNANILO društva sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn. S tem opominjam vse one naše čiane in članice, ki mi še niso odposlali svojih spovednik listkov, da to storijo v najkrajšem času in sicer najkasneje do 5. julija, v nasprotnem slučaju se bo moral vsakdo sam zagovarjati pri duhovnem vodji K. S. K. Jednote. Jaz bi bil moral že odposlati tozadevno poročilo, toda ^em bil prisiljen rok podaljšati do 5. julija t. 1., da bodo do istega časa lahko vsi člani in članice listke odposlali. Jaz nikakor ne mislim, da je kateri med nami, da ne bi bil opravil svoje verske dolžnosti; je pač nekaj takih pozabljivcev, ki listek pozabijo doma, namesto da bi ga donesli s seboj na sejo in ga oddali tajniku pravočasno. Torej odpošljite listke v najkrajšem času! Toliko v pojasnilo in ravnanje! S sobratskim pozdravom, Matt R. Tometz, tajnik. 'chips," ako pa ne bo navzoč na pikniku, mora vseeno plačati. Vse one člane, kateri še niste tiketov zadnje veselice poravnali, lepo prosim, da to kmalu storite. S sobratskim pozdravom, Josip J. Kobal, tajnik. 1907 W. 22nd St. VABILO NA SEJO. S tem se uljudno vabi vse članice našega društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, III., da se v polnem številu vdeležite seje dne 28. junija. Prebran bo petmesečni račun. Citanje računa bo en mesec poprej kakor po navadi, zato ker je naša bla-gajničferka sestra Frances Drob-nič odpotovala v staro domovino na obisk. Sestri Drobnič želimo prav srečno potovanje in srečen povratek nazaj med nas. Obenem pa opozarjam vse članice na v zadnjem "Glasilu" priobčen razpis posebnega ases-menta 25 centov. Preberite ono uradno naznanilo, da ne bo potreba meni vsaki posebej razlagati. Nadalje prosim vse članice na potnih listih, da mi pošljete 8povedne listke; to storite takoj, ker moram poslati poročilo duhovnemu vodji. Torej vas še enkrat vabim na prihodnjo sejo. \ , S sosestrskim pozdravom, Frances Terček, tajnica. Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111. Naznanjam vsem članom našega društva, da bomo imeli svoj piknik dne 21. junija na Kochovi farmi v Lemont, 111. Vse člane se uljudno vabi, da se gotovo tega truck-piknika vde-leže in tudi pripeljejo svoje prijatelje. Trucki bodo odhajali ob pol.9. zjutraj; čakali bodo na Lincoln in 22nd St. na northwest kornerju pri groceriji Mr. Tomažiča. Obenem naznanjam, da je bilo sklenjeno na seji, da mora vsak član plačati fl. Ako pride na piknik, dobi za isti dolar W3l6)l društva 8V> gtefana, Društvo sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn. Cenjeni mi sobratje in so-sestre: S tem vas prosim, da se gotovo vdeležite prihodnje seje, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 21. junija točno ob 1:30 popoldne. Pridite vsi na to sejo, ker bo več novih in važnih točk na dnevnem redu. Vdeležite se iste polnoštevilno, da bo sleherni znal, kaj se je na^seji sklenilo. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik. VABILO NA IZLET, katerega priredi društvo sv Kraljev, št. 98, K. S. K. Jednote v Rockdale (Joliet), 111., dne 4 julija, 1925. Izlet ali piknik se vrši na se verni strani Rockdale, kamor lahko vsakdo dospe. Naše društvo uljudno vabi na ta piknik vsa domača in sosedna društva. Če kateri pride s poulično karo, naj se pelje do konca, dokler kara vozi, potem pa bo videl izletnike že od da leč; z avtomobili se pa lahko pripeljete prav do vhoda (gate) piknikovega prostora. Ta dan bo zelo prijeten za nas, vsled tega upamo, da se naše prireditve vdeležite v polnem številu, da,bo toliko boljši uspeh. Pripravljalni odbor bo vse preskrbel, da ne bo manj kalo vsakovrstne zabave in razvedrila za odrastle in mlade Zatorej ne zamudite te redke prilike. Vsem skupaj že danes kličemo: "Dobro došli! Na veselo svidenje na našem pikniku dne 4. julija!" Za fino postrežbo jamči pripravljalni odbor. Joseph Snedic, tajnik. NAZNANILO is urada tajnika društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O. Uradno se naznanja vsem članom našega društva, da se je tajniški urad preselil, in sicer na 206 Mount Pleasant Ave., Barberton, O. Torej vsaki izmed članov, ako bo želel priti do tajnika, naj pride na imenovani naslov. S sobratski mpozdravom, Joseph Lekšan, tajnik. 20« Mt. Pleasant Ave. št. 18T, Johnstown, Pa. Naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da od zdaj naprej ne bom več pri nobeni seji pobiral dvojnega ases-menta (za en mesec naprej od enih in za en mesec nazaj od drugih), temveč od vseh enako pri vsaki seji ^amo za oni mesec, v katerem se vrši seja, drugi pa en mesec kasneje, tako da že od enih ne morem pravočasno odposlati asesmen-ta in moram čakati do prihodnje seje, da še drugi plačajo, se ne more več trpeti, ker to mi povzročuje mnogo nepotrebnih sitnosti in dela; in tudi denarja ne morem nikdar odposlati, da bi bil pravočasno v glavnem uradu; to povzroča tudi večkrat kako pomoto. Vsakdo ve, da imamo vsako sejo za prihodnji mesec, na primer v mesecu maju smo jo imeli za junij, junija jo bomo imeli za julij itd. Kdor torej še ni poravnal asesmenta za junij, naj gotovo to stori najkasneje do 20. junija, da moram denar odposlati še 25. junija. Pri prihodnji seji dne 28. junija (za mesec julij)* ne bom vgel od nobenega člana ali članice asesmenta za mesec junij, razun če bo plačal obenem tudi za mesec julij, za katerega bo ta seja. Kdor se od zdaj naprej ne bo strogo držal po redu in ne bo točno plačeval asesmenta, naj posledice samemu sebi pripiše, kajti nikogar se ne bo več čakalo z asesmentom do druge seje, temveč bom denar odposlal vsak mesec o pravem času, brez ozh^i koliko članov bo plačalo asesment. Naj tudi nihče ne pričakuje, da bi šel jaz k njemu po asesment v hišo. Obenem bi ob tej priliki tudi izrazil željo, da bi se člani društvenih sej bolj redno vdeleže-vaii kakor dosedaj. S sobratski mpordravom, Andrej Tomee, tajnik. Irenwved, Mkh. - Cenjeni naročniki "Glasila" čitajo le redko kak dopis iz natega me- sta Ironwood, Mich. Ne vem, kaj je temu krivo? In vendar se tudi pri nas kaj novic nabere kakor drugod. Tudi danes nimam žal nič kaj veselega poročati, kakor samo žalost. Tukaj pri Mr. in Mrs. Joe Marinčič na S. W. 220th St. je umrl 19. aprila t. L njih sin Johnie Marinčič, star 23 let, in sedaj, 8. junija jim je umrl še sin George, 19 let star, član društva sv. Janeza Krstnika, M. 20, K. S. K. Jednote; pogreb se je vršil dne 10. junija. Mladi George Marinčič je bil v sredo, 3. junija še zdrav in vesel med svojimi tovariši na nekem prijateljskem sestanku (partyKer je bilo nekaj gostov iz Montreal, Wis., je šel mladi George po avtomobil v garažo in je odpeljal sosedne fante in dekleta domov. Na poti ga je pa nesreča zadela s tem, da se je kara trikrat prevrnila in mu strla^hrbet. Dne 5. junija ga je Dr. Pierpont ope-riraf ob navzočnosti šestih zdravnikov. V nedeljo, 7. junija se je še dobro počutil. Pri bolniški postelji mu je njegova mati delala kratek čas in bil je ves vesel. Večkrat je rekel ljubljeni materi: "Mama, dajte mi poljub! Mania, molimo, da bi jaz okreval! Mama, zdaj pa le idite k počitku, mislim, da bom tudi jaz zaspal; vi ste trudni!" In res, mater so odpeljali domov, nesrečni George je pa zaspal za — vedno. Cez 10 minut zatem so poklicali domače, ko je bil mladi George že mrtev. Ta žalostna novica je marsikoga pretresla. Družina Marinčič je torej izgubila v dveh mesecih kar dva sina v najlepši mladeniški dobi. Kako ganljivi prizori so bili na pokopališču! Oče, resen mož. Od njega bi nihče ne pričakoval solz v njegovih očeh. Ali ubogi oče, ko je prišel na pokopališče — kako je plakal: "Oh, moj Johnie, oh, moj George !'V In uboga mati, Kakoo ji t je moglo biti pri srcui ko je videla na sinovem svežem grobu spomenik prvega sina in tako hitro zopet sveži grob drugega sina. Mislim, da ga ni bilo, ki bi ne imel solznih oči pri tem pogrebu. Pokojni George Marinčič zapušča očeta, Joe Marinčiča, mater Heleno, članico društva sv. Ime Marije, št. 133 K. S. K. Jednote, dva brata, Joseph in Nick, in štiri sestre: Annie, omožena Kalčič, Helen, Mary in Katy; vsi v Ironwoodu. Družini Marinčič izrekam svojo globoko sožalje; vama, Johnie in George pa bodi lahka rodna žemljica; počivajta v miru! Mary Ritmanič. junija, previden s svetimi zakramenti; bolehal je dalj časa. Društvo sv. Jožefa mu je priredilo lep pogreb. Tu zapušča žalujočo soprogo in enega sina. Naj mu sveti večna luč! Pri nas se vrše sedaj velike predpriprave za bazar društva s v. Jožefa, ki se bo obdržaval prihodnji me se«. Dajte člani in Članice. Potrudimo se vsi skupaj, da kaj uspešnega dosežemo. Na razpolago bodo krasni dobitki. Le pridno kupujte tikete! S pozdravom na vse 'čitatelje tega lista, član društva sv. Jožefa, št. 7. Pueblo, Colo. — Dragi gospod urednik: Vem, da se vam bo čudno zdelo, ako se še kateri drugi oglasi iz naše naselbine. V obče je imel sedaj ta posel naš znani coloradski general Janez Dobrepoljčan; ker pa baš sedaj svojo Lizzie "penta" in fiksa," je zelo busy. Radi tega sem za danes jaz prevzel njegov reportarski posel. Omeniti moram, kako smo se imeli v Pueblo, dne 7. junija. Bil je v resnici zelo vesel in prijeten večer na koncertu naših vrlih "Prešernovcev;" vdeležba je bila zelo velika. /Tristo coloradskih medvedov! Jaz se nisem tako iz srca smejal že,celih 10 let kot oni večer! O, pa ne samo jaz, ampak tudi drugi. Culi smo krasne slovenske pesmi in videli tudi razne šaljive prizore. Naš puebl-ski Pavliha nam je take pravil, da smo se morali držati za svojo trebuhe. Vsi so svoje točke i zborno izpeljali. Lahko trdim, da zaman iščete tako izborne pevce, kakor so člani našega pevskega kluba "Prešeren." Naj tudi omenim, da se je naše veselje spremenilo v veliko žalost, ker nam je nemila smrt iž naše srede iztrgala dragega sobrata in rojaka Antona ii an m .ue-Ljuj^s ke ter delujmo složno za blagor in čast naše župnije. Prijatelj, člana društva sv. Jo-/ žefa, št. 7, K. S. K. Jednote. ___ Navedeni rojak je umrl dne 6. To leto imamo štirinajst gra- duantov it osmega razred*, m upamo, da bo to število naraslo vsako isto. Prva čast gfe seveda našim častitim sestram, katere so se trudile, da so otroci tako izvrstno dovršili osmi razred. Castitam tudi stari-šem teh graduantov. S ponosom lahko gledajo na pretekla leta, ki so žrtvovali noč in dan, da bi' vzgojili svoje otroke v pravem katoliškem duhu. Zraven tega se pa tudi uče svoj ljubi materni jezik. Naznanjam tudi, da bo naša šolska predstava v nedeljo 21. junija. Ta igra je pod spretnim vodstvom naših Benediktinskih sester. Človek' se ne more dosti nagledati tistih iger, katere one ga vprizoritev naučijo. Jaz sem že videl veliko programov ali kakor se sliši, bo ta šolska predstava ena izmed najlepših, kar smo jih še imeli. Torej, vabim vse slavno občinstvo v Waukegan in North Chicagu, da pridejo in se prepričajo, kako se zna postaviti naša mladina iz Šole Matere Božje. Povabite tudi vaše prijatelje in znance iz vseh okolic, da pridejo pogledat; jim bomo kar najbolj ljubeznivo postregli. Se enkrat vam kličemo: Dobro došli! Prelepi mesec majnik, ki je posvečen Materi Božji, smo cerkev zelo pogosto obiskovali; vsak dan smo imeli sveto mašo ob 8. uri. Naši zvesti Slovenci so še posebno pokazali, kako zelo ljubijo Mater Božjo s tem, da so ji donašaii sveže cvetlice Dekleta . Marijine Družbe in Marijini vrtec so tako lepo prepevale slovenske pesmice vsaki dan med sveto mašo, da bi imel Človek kamenito srce, če ne bi naredilo noben vtis nanj. Tudi to petje je pod vodstvom naših častitih sester. Še enkrat vse uljudno vabim dne 21. junija na šolsko slav nost. . < v Faran. Chishohn, Minni — Iz Chi sholma že dolgo ni bilo nobenega dopisa v "Glasilu," za to naj napišem par vrstic. Delavske razmere so vsaki dan slabše, ter je vsaki dan več delavcev brez dela. Hanna Mining Co. je ustavila delo v vseh svojih rudnikih, posledica je sedaj: velika brezposelnost. Rojakom svetujem, naj nikar ne hodijo za delom na Chisholm ter sploh ne na Železno okrožje. Na tukajšnji High School je letos devet Slovencev in Slovenk graduiralo. Med njimi so štiri članice društva sv. Ane št. K. S. K. Jednote, in sicer: Mary Gregorich, Molly Perusich, Ana Gersich in K. Žužek, r V soboto 13. junija sta si obljubila zvestobo do groba Mr. Rudolf Kmet in Miss Mary Bradach, ženin je član društva Friderik Baraga, št. 93 K. S. K Jednote, nevesta pa članica dru štva sv. Ane, št. 156 K. S. K. Jednote. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova božjega v novem stanu. J. S. La Salle, IH. — Mr. Frank Gobler je že nekaj časa sem večkrat prihajati v /naše mesto, bolj radt,3$pebnega , opravka, kakor pa v prid svoje tvrdke, Streibich Faper & Stationary Co. iz Peoria, 111., kjer je on za managerja. Vidno je, da je izvrsten manager, ne le za tvrd-ko, pač pa sam zase, kajti pregovoril je splošno poznano in najboljše dekle našega mesta, Miss Jean Bruder, hčer obče-znanega in spoštovanega mesarja Frank Bruder, da bosta od sedaj naprej' skupaj urejevala posle življenja. Obljubila sta si večno zvestobo in ljubezen v St. Bede College, Peru, 111., katero je potrdil Rev. V. Solar, OSB., da je bila zakonska vez postavno sklenjena, spričujeta nevestin brat Henry in Miss Evelyn Strettar iz Pullman, 1)1. Prav lepo in po domače smo se brneli na domu neveste, ko nam kar naenkrat prav po tihem novoporočenca zgineta v večerni mrak. Pravijo, da sta ušla nekam tja v gozde k je-zerii Wisconsin«, kjer bosta nemoteno za par tednov kovala načrte za srečno, življenje. Potem pa se vrneta v Pqorio, 111., kjer se za stalno nastaneta. Mi pa jima kličemo iz srca: Bog vaju živi, blagoslovi in ohrani mnoga leta. Poročevalec. I Waukegan, III. — Cenjeni gospod urednik: Prosim natisnite to poročilo v vaš dragoceni list. . Vedno se kaj čita iz naše cvetoče waukqganske naselbine. Nerazumljivo se mi pa zdi, da se nobeden ne upa sporočiti o našem glavnem delu, namreč o gradbi naše nove farne šole, katera mora sedaj biti naša glavna misel. Naš častiti gospod župnik se na vse mogoče načine trudijo, da bi se kmalu uresničila njih želja, namreč da bi imeli šolo, na katero bi lahko bili vsi ponosni. Bog daj, da bi se vsi farani zavedalj svoje svete dolžnost?. Kako močno potrebuje-o novo šolo,.v kateri prejme naša mladina pravo katoliško vzgojo. Fvani, podaj mo si ro- Denver, Colo. — Kakor v marsikateri drugi naseibini, ta ko je tudi pri nas glede dela bolj slaba. %Rojaki, ne hodite torej semkaj iskat Zaslužka, ker ga ne boste dobili; še dosti naših rojakov mora vsled brezdelja počivati. ' Naj še nekoliko omenim dan 1. junija, ko je stopila v zakonski stan naša občeznana Slovenka Miss Frances Erjavec s svojim zaročencem, Mr. Ix>uis King-om. Zenitovanje, oziro-svatba se je vršila na nevestinem domu. To vam je bila v hiši velika, gnječa in pdvsod, da se je vse trlo. Bilo je tudi vse tako veselo, da kaj takega že dolgo ne pomnimo. Vse je plesalo in se veselilo. Cemu pa tudi ne?"- Saj je bila nevesta ves čas njenega samskega življenja zelo priljubljena med tukajšnjim narodom. Bila je ustanovnica slovenskega dramatičnega in pevskega društva Slovenec,' 'dalje je bila jako spretna igralka pri raznih gledaliških predstvaah. Ko se je tukaj zgradilo slovensko-hrvat-sko cerkev, je bila ona/ prva cerkvena pevka. Marsikdo je že rekel o njenem petju, da takega lepega glasu, kot ga ima Erjavčeva Francka, še ni nikjer slišal. Obema novoporočencema želim obilo sreče in blagoslova Božjega v zakonskem stanu. In vam, Erjavčev oče pa kličem, da bi se kaj kmalu videli na drugi svatbi, ker imate še eno tako krasotico! S pozdravom, Eden izmed navzočih. 1 1 potrpežljivo prenalal vdan v božjo voljo. Mož je bil v najboljših letih pri moči in močne narave. Rojen je bil na Kranjskem v vasi Reka, fara Prežga-nj«, okraj Litija. Tam zapušča tri brate in eno sestro. Tukaj žaluje za njim dobra soproga, štirje sinovi in štiri hčere. En sin je oženj en in ena hči omožena. Pokojni je bil skrbni oče svoji družini. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, društvu Modern Woodmen k društvu Presv^tega Imena. Bil je vobče spoštovan in pliljubljen. To je pokazal njegov pogreb, katerega se je vdeležila mnogoštevilna množca, tako pogrebne maše, ki Se je služila z leviti v slovenski cerkvi sv. Jožefa, kakor tudi sprevoda na pokopališče, ki se je vršil dne 8. junija ob 9. uri. Naj počiva v miru in večna luč naj mu sveti! Dne 3. junija je pa preminul znani rojak Frank Bambich, 1109 N. Hickory St. Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa na operaciji za slepičem, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pokojni je bil gostilničar že več let, mjroljuben in pošten in vsak ga je spoštoval. Star je bil 41 let, ter zapušča mlado ženo in štiri otroke, dva brata in eno sestro. Pogreb se je vršil dne 6. junija s peto sveto mašo v cerkvi sv. Jožefa. Pokojnemu so izkazali zadnjo čast mnogoštevilni prijatelji in znanci, kakor tudi društva, h katerim je spadal. Sveti naj mu večna luč in naj v miru počiva! * Dne 6. junija je preminula Evlalija Tomko, tudi v bolnišnici sv. Jožefa, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, stara 25 let. Trpela je na srčni vodenici šest mesecev. Zapušča žalujočega može in šest let staro hčerko. Na mrtvaškem odru je ležala pri svojih stari-ših, Josip in Mary Jurjeviču, 1201 Broadway St. Pogreb se je vršil dne 9. junija iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, kjer se je darovala pogrebna sveta maša za pokojno in od tam na pokopališče sv. Jožefa. Bog ji daj večni mir in pokoj! Poročevalec. O--N Novice iz Springfielda, Illinois. Joliet, IU. — Cenjeno uredništvo: Dne 5. junija zvečer ob 8. uri je zatisnil svoje trudne oči po dvamesečni mučni bolezni rojak Joseph Buchar na 527 Marble St. Pokojni je trpel ne več skoro ie dva meseca in še celo voda hi mogla v želodec. Mol je trpel lakoto in vse je Nagla smrt. — V soboto, dne 23. maja o poldne se je bliskoma raznesla tužna vest, da je nagio in nepričakovano umrla gospa Fanny Potnik, soproga g. Johna Potnika, našega sloven-mešanim blagom. Še ves do-skega trgovca z grocerijo in poldne je gospa Potnik delala v štacuni in stregla strankam ter je ravno pripravila obed za družino, ko jo prime srčni krč, in predno jo je mogla doseči zdravniška pomoč, je že bila nezavestna in je v par minutah tudi izdihnila. Skupaj prihiteli sosedje so storili vse, kar so vedeli in znali, da bi umirajoči pomagali. Častiti gospod župnik jej je podeli! sveto odvezo in poslednje olje, še predno je umrla. Se le pet minut, predno jej je postalo hudo je še z gospodom župnikom po telefonu govorila, petnajst minut pozneje je bila duša že v večnosti. Gospa Potnik-Ovnič je bila rojena leta 1882 v Grižah na Štajerskem. Kot dekle je služila v trgovini v St. Pavlu pri Preboldu, odkoder je leta 1909 prišla v Springfield. Tukaj se je poročila s Frankom Potnik, ki je pa že leta 1911 umrl. Kot vdova se je poročila z Johnom Potniki Rajna zapušča svojega soproga in štiri nedorastle otroke, od katerih najstarejši, William, hodi v visoko šolo, hčerki, Mary ip Frances v slovensko šob sv. Barbare in najmlajša, Bertica, je še komaj štiri leta stara. Rajna gospa Potnik je bila salo priljubljena med Slovenci hude bolečine v grin. V njegovo truplo ni prišlo nobene hra-lin Američani. Trgovino je vo- z veliko spretnostjo* in si m vspehom. Wa j« .usmiljenega dobrodelne roke. Svojemu soprogu je bila zvesto udana žena, svojim otrokom pa vzgled-na, skrbna in krščanska mati. Slovenski jezik je ljubila z vso vnemo slovenskega srca. Govorila je pa tudi lepo in pravilno angleščino ter dobro nemščino. Njen pogreb iz slovenske cerkve je bil nad vse veličasten. Mnoge narodnosti so bile obilo-številno zastopane. Razun Slovencev so se pogreba vdeležili tudi Slovaki, Hrvatje, Poljaki JJtvini, Ogri, Irci ter tudi mnogo nekatoliških Amerikancev, kar je vse jasno kazalo, kako so jo vsi spoštovali in ljubili radi njenega blagega značaja in us-miljenjenega srca. Častiti gospod župnik Mažir je v svoji pridigi omenil, da Potnikova družina spada med one dobre Slovence, ki Še nikoli niso odrekli, za karkoli jih je on prosil v imenu cerkve in šole ali v prid župnije in nawoda. V opravljanju svojih duševnih dolžnosti je bila gospa Potnik zelo skrbna in vestna. Rajna gospa Potnik je bila tudi predsednica društva sv. Rozalije, št. 140, K. S. K. Jednote. Tudi to svojo službo je vestno in z veliko vnemo opravljala. Sestre članice društva sv. Rozalije jo bodo zelo pogrešale. Gospodu soprogu in ljubim otrokom izrekamo srčno sožalje, neumrjočo dušo rajne pa priporočamo vsem prijateljem in znancem v pobožne molitve. Nova dvorana "Slovenija." — Delo pri novi naši dvorani dobro napreduje. Dvorana bo dovolj velika za naše razmere in zelo pripravna za vsakovrstne prireditve, gledališke igre, koncerte, bazarje, sejme, večerje, bankete, obhšjanje porok, srebrnih in zlatih, plese itd. Našim društvam bo dvorana zelo dobro došla za zborovanja in shode. Dvorana sicer ne bo docela zgotovljena do 21. junija, vendar v toliko, da se bo v njej mogla vršiti šolska veselica in graduiranje. Vabilo na šolsko veselico. — V nedeljo, dne 21. junija bomo obhajali sklep naše šole. Pri sedmi sveti maši bo naših 11 gradukntov in graduantinj sprejelo sveto obhajilo v zahvalo za vspešno končanje osmih razredov naše šole ter za vse prejete dobrote tekom minulih osem šolskih let. Zvečer ob 7:30 se bo vršila velika šolska veselica v naši novi dvorani "Slovenija." Vspo-red bo zelo obsežen, toda ne predolg. Anton Sedlakov orkester bo sviral med odmori. Na vsporedu je petje, godba, deklamacije, gledališka igra. Častiti gospod Župnik Mažir bo graduantom podelil diplome in certifikate za vstop v visoke šole. Slovenci iz Springfielda in okolice ste vsi najuljudneje po vabljeni. Pridite z vašimi prijatelji. Poročevalec. ZAHVALA. Podpisana izrekam tem ]»o-tom glavnemu uradu K. S. K. Jednote lepo zahvalo za tako hitro in točno izplačano posmrt-nino v znesku tisoč dolarjev po mojem blagopokojnem soprogu John Jadrichu, članu društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote, Cleveland, O. Jaz torej dično K. S. K. Jed-noto toplo priporočam vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, tako tudi vsem bratom Hrvatom. Mrs. Ana Jadrich. 1426 E. 40th St. Cleveland, O., 10. junija, 1925. SVOJI K SVOJIMI Poč pisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila sa nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. •17 East C. St. Pueblo, Coio. 'GLASILO K, 3. k. JEPNOTE," 17, SLAVNOSTNI DAN V LORAIN, O. (Konec) Kot prvi govornik na katoli-* škem shodu je nastopil domači župnik Rev. J. Kraker, ki je pred vsem zborovalcem pozdravil v imenu cele farp. S tem, da so se vdeleženci shoda zbra li v Slovenskem Narodnem Domu so pokazali, da se ne sramujejo svojega jezika, narodnosti in tudi ne svete vere. Da smo Slovenci, smo lahko ponosni. Čeravno je ta narod bolj majhen, je pa zato zelo kulturen. Kot katoliški Slo-"" venci se ne smemo nikdar sramovati našega verskega prepričanja; tudi na to bodimo vedno ponosni. Kaj je pravzaprav naprednost? To, kar vidimo pri narodu uspešnega in dobrega za obrni blagor. Naprednost se kaže le na storjenih dobrih delih za svojega rojaka in za bližnjega. Kot napredni katoliški Slovenci v Ameriki smo na našo zgodovino tudi lahko ponosni. Imamo številne cerkve, šole, dvorane, podporna in kulturna društva. Vse te sadove naše naprednosti lahko vedno pokažemo; čemu bi se torej sra movali našega verskega prepri čanja ? Ali ni sveta katoliška Cerkev najstarejše društvo na svetu stara je že skoro 2000 let in bo še ostala do konca sveta? Tudi sveta Cerkev je imela dosti sovražnikov, ki je niso mogli uni čiti. Ameriški Slovenci smo lahko ponosni na veliko število naših duhovnikov in misijonarjev Naša zgodovina se blišči z imeni peterih škofov: Baraga, Ver-tin, Mrak, Stariha, Trobec imeli smo opata Ločnikarja vnetega misijonarja Pirca, Lav-tižarja. ki je v svoji misijonski službi zmrznil, Msgr. Buha itd Naj nam naši "naprednjaki" pokažejo imena svojih zasluženih mož, katere slavi tudi Amerika! Bodimo ponosni na današnjo slavnost kot verni sinovi ameriške Slovenije in Strica Sama. Bodimo pa tudi ponosni na našo K. S. K. Jednoto, ki že toliko let hodi po svoji pravi začrtani poti in sledimo vedno pravi luči — Luči Kristusovi! Gospod župnik je žel za svoj navdušen govor buren aplavz. Zatem smo čuli na odru nekaj novega, nad vse ganljiv duet "Upanje," katerega sta peli Miss Paulina Ambrožič in Mrs. Frances Tomažin s spremljeva-njem klavirja (Miss Mary Ambrožič). Besedilo te pesmi je prestavljeno iz žnane angleške pesmi "Whispering Hope," koje melodija mora človeku segati v srce. Na občno zahtevo občinstva so pevke dodale še eno lepo pesem "Studenček pod skalo." Temu je sledil govor sobrata Antona Strniša, predsednika društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote, ki nam je znan z že mnogih katoliških shodov; kar brat Strniša govori, je vse globoko premišljeno in stvarno. Ta dan nam je zopet jasno orisal pomen katoliških shodov, kjer naj bi se naš narod utrjeval v verskem prepričanju po vzgledu prvih kristjanov, ki so neustrašeno nastopili za svoja načela. Žal, da je dandanes med verniki preveč mlačnosti in brezbrižnosti. K sklepu je še navduševal navzoče, da se vsi oklenemo naše dobre katoliške podporne matere, K. S. K. Jednote. Zatem je bil pozvan k besedi burno pozdravljen Jednotin tajnik, sobrat Josip Zalar, ki je naj prvo čestital društvu št. 85 k 20 letnici obstanka in k razvitju bandera. Dalje je v navdušenih besedah povdarjal veliko važnost ženskih društev in razložil zgodovino ženske enakopravnosti pri K. S. K. Jednoti. Cast in priznanje društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorainu, ki je po starosti četrto najstarejše žensko društvo pod okriljem naše Jedno- »25- - tnrimiu Da ne verjamejo, da je to pi- menza. Nekaj posebnega je bila ta uradniška menza. Po njej se je poznala moč jugoslovanske te. Dandanes spada h K. S. K. I minut po 6. ure z molitvijo, ka- Jednoti že 38 krajevnih ženskih tero je opravil Rev. J. Kraker. I sala ženska roka; še manj pa društev z nad 6,200 članicami; Po dokončanem jhodu so bili kaka članica društva Marije Po-v obeh oddelkih pa znaša šte- zunanji gostje v spodnji dvora- magaj, št. 78 K. S. K. Jednote; vilo članic nad 10,000. ni Slovenskega Narodnega Do- da so pod utišom, da je nekdo ,_____ ______________ Številke nam govore, da so ma pogoščeni še z okusno ve- zlorabil društvo št. 78, K. S. K. uprave. V začetku jih je bilo zadnja leta, osobito tekom mi- čerjo, nakar so *e vdeleženci |Jednote, in chicaško naselbino, (pri mizi po pet. Število je kma-nule kampanje baš naša ženska povsem zadovoljni vrnili na svo-društva najbolj napredovala; je domove, zato zaslužijo naše vrle sosestre | največ priznanja. Govornik je dalje čestital navzočim ustanovnicam društva 3 stilno, kjer je bila uradniška llovanje z jugoslovansko upra- da one smatrajo, da je bil lu nsrastlo na deset, dvajset namen datičnega dopisa zanetiti Nekaj uslužbencev je odšlo že I prepir med društvo št. 78 In v drugo gostilno, Benkovo pri PROTEST IN RESOLUCIJA. | glavnem predsedniku K. S. K. | "Slonu," kjer je bil prvi slovenski napis. Črez nekaj Časa Marije Po-1 je bilo tudi tu vse pretesno in | Jednote. Zatorej društvo Mi, podpisani Slovenci in Slo- k 20 letnemu jubileju.. Naj jihlvenke iz Forest City, Vandling I magaj, št. 78, K. S. K. Jednote I ustanovila se je posebna urad-novo bandero opominja še k na- in Browndale, Pa., odločno pro- najodločnejše prostestira proti niška menza v lastni režiji v daljni sosestrski ljubezni in spo- testiramo na vedne napade v listu "Glas Naroda," ker se Velikem gradu. Pri Dobra ju je štovanja. Čestital je tudi dru- slovenskih nazadnjaških inlumešava v društvene, Jednotine ostalo le nekaj začetnih gostov, štvu sv. Cirila in Metoda, št. brezverskih listih, posebno pa v in naše verske zadeve. Ako se Sčasoma so si nekateri ustano-101, K. S. K. Jednote in celi fa- "Glas Naroda," v kolonah "Pe- nam bo zdelo kaj napačnega, viii tudi lastno ognjišče, če so ri, ker se je v pravi slogi pri- ter Zgaga" na sveto vero, sveto rešile bomo to na društveni seji, bili tako srečni, da so dobili priredilo današnjo slavnost. K Cerkev in njene služabnike, du- ter priobčile v lastnem "Glasi- merno stanovanje, sklepu je brat tajnik Zalar še hovnike, posebno na Rev. Fa- lu." Listu "Glas Naroda" pa Poleg uradniških poslov še je razložil velik pomen našega ther Zakrajšek-a, Rev. Dr. Hu- kličemo:, roke proč od našega imel komisar različna komisij- go Brena, in slednji čas na Rev. društva in Jednote! laka potovanja. Moral je v sla- Truhka. Prepričani smo o njih .Sobrata Anton Grdina pa bem zimskem vremenu že jako mladinskega oddelka in 20 let nega zavarovanja. Kakor vsem ostalim govor-1 gorečnosti in požrtvovalnosti I smatramo kot enega izmed naj-1 bolan pregledovati mejo, da se nikom, se je predsedatelj tudi za resničen napredek sloven- bolj delavnim in za , Jednoto I tevrše predpriprave za razme bratu glavnemu tajniku iskre- skega naroda v Ameriki in za vnetih glavnih predsednikov K. jitveno komisijo. Razen dru- no zahvalil za njegov krasen sveto vero. S. K. Jednote. gih ogledov ga- je pot vodila govor. Dalje se napada glavnega Temu je sledila krasna solo | predsednika K. S. K. Jednote, | št. 78, K. S. K. Jednote Mary Kobal, predsednica. pevska točka "Rožmarin," ka-|Mr. Anton Grdina. Njegova tero je nad vse ljubko in fino dela in rezultat dovolj glasno Za društvo Marija Pomagaj, | večkrat v Dolnjo Lendavo. V tem času je namreč dolnjelen-davski gerent Sever ustanovil Julia Gottlieb, tajnica. zvezo županov dolnjelendavske- zapela Miss Mimmie Virant. pričajo, da vsak poštenjak la- Marija Gregoricfi, blagajničarka *» okraja, ki je imela vsak me- Kot predzadnji govornik je ko sodi o njegovi agilnosti za Chicago, 111.,'13. junija, 1925. »ec svojo sejo, na kateri so se nastopil brat John'Zulich, nad- res dobro stvar, in radi tega --|informirali župani o vseh teko- zornik K. S. K. Jednote, nagla- dobro znamo, da vaši napadi na šajoč, kako vneto so se naši njega so samo iz zgolj mržnje V pradedje borili za sveto vero. in pa strahu, ker bije zadnja 130, je bil priobčen dopis iz Chi-1 »anja in razkrivali svoje za V rlanflšniih ravhnrlf aniK PO Iit>n —____• _ ____ Tli — —__1_•___1 Da imamo toliko posebnih udobnosti in da vlada med nami'tako dobro razpoloženje, 6e imamo v prvi vrsti zahvaliti rojaku Avgust Kolanderju zastopniku in uradniku slov. banke Za-kraišek & češark v New Yorku On se ie za vsakega potnika zavzel in pre-skrbel. da čim ugodnejše potuje, tudi če ni potoval skozi njegovo tvrdko. Izrečena naj mu bo na tem mestu zahvala in priznanje. Dalje se mi ,ki smo odpotovali s posredovanjem slov. banke Zakrajšek & .Česark v New Yorku in to smo skoro ! vsi, zahvaljujemo tudi njej za točno in pošteno postrežbo, kakor tudi zato, da nam je dala tako dobrega spremljevalca na pot. To tvrdko vsem rojakom v I Ameriki najtopleje priporočamo. Končno pa še vsi skupaj bratsko pozdravljamo vse člane in članice raznih jednot, katerih člani, oziroma članice smo kakor sledi: Joseph škoda, Hostetter, Pa. Frank Cverle, Rudolf Drenik in Frank Kic z družino. Cannonsburg, Pa. — John in Jožefa čuk Cleveland. O. — John Chu-rich. California, — John Kosmach, Cloverdale. Pa. — Frank Močnik Ely, | Minn. — John Jak še. Auburn, ill. — i Frank Fri^zl, Racine, Wis. — John Mo-jhar in Aflton Kostanjevec, Milwaukee. Wis. Andrew Bergant, Universal i — Ujge, Mary in Mike Meznarič. i Chicago, HI. — Steve Arh An John 'Grom, North Chicago, 111. — Cfla in i Olga Goriek, Milwaukee, Wis. — An-Idrej Krainc, Moline, III. — Jakob Bris-■ ki, Westvilie, 111. _ Frank Eržen in družina .Pittsburgh, Pa. Frank Vipot-nik. New York. —« Anton Učmtfn, Pow-haton Point, O. — Frančiška Dobnik, Mary Glajek, Mafy Lustik, Mary Ajdi-šek. Apolonija Bratanič, Blaž Vodov-nik in Mr. in Mrs. Val. Mači. Milwau-fcje. Wis. (Advertis e "GLASILO K. S. K. JBDNOTE." X7. MHllfr MjlB. Ustanovljena t JolJem, lil dne 2. aprila 1804. kkorporiraas * Jsltta, —.d1*™ Illinois, dne 12. jsnuarija, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO SR JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaia 100^8%; solventnost mladinskega od-delka znaša 124.18%. Od ustanovitve do 1. maja, 1925, znaia skupna izplačana podpora $2,507,940. 0, : GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton G rdi na, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio. 1. podpredsednik: Matt Jerman, $32 Michigan Ave, Psebto. Cele. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mirtn. III. podpredsed : Mrs Mary Prisland, 1034 Dillingham Am. thebcygan. Wis Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL Pomožni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St. Jell««, in. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev J. j. Omaif, 3547 E. 80th St., Cleveland, Okie. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank B •00 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 2ft—10th St., North Chicago, I1L John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Mum, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO. Novo društvo sv. Jožefa, št. 195, North Braddock, Pa., sprejeto v Jednoto dne 2. junija, 1925. Imena članov in članic so: 26436 Baraga John, roj. 1889, R. 36, $500; 26437 Vidovich Imbro, roj. 1887, R. 38, $1000 ; 26438 Pierce Frank, roj. 1885, R. 40, $500; 26439 Hudale Joseph, roj. 1880, R. 45, $500; 26440 Petelin John, roj. 1880, R. 45, $500; 26441 Lesjak Joseph, roj. 1875, R. 50. $500; 26442 Zefran Joseph, roj/1872, R. 52, $250; 12839 Pierce Mary, roj. 1909, R. 16, $500; 12840 Pierce Uršula, roj, 1890, R. 35, $500; 12841 Mule Mary, roj. 1883, R. 42, $1000. Društvo šteje 10 čl. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. -o Yohovich Stanislav, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 25. maja. Dr. šteje 150 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., 26366 Ma-vretich Frank, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 17. maja. Dr. šteje 253 čl.' K društvu sv. Jožefa, št. 43 v Anaconda, Mont., 26367 Per-cin John, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 16. maja. Dr. šteje 106 čl. K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44 v So. Chicago, 111., Premembe za mesec maj, 1925. Pristopili. Kdruštvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 26348 Gregorčič Joseph, roj. 1909, R. 16, $1000; 26349 Levstik Frank, roj.-1909, R. 16, $1000 ; 26350 Zlogar Louis J., roj. 1904, R. 21, $1000 26351 Sraj Joseph, roj. 1899, R. 26, $1000 ; 26352 Libersher Martin, roj. 1890, R. 35, $250; 26353 Cernetich Marko, roj. 1889, R. 36, $250; 26354 Feren- 0.0C0 ... T . . 1DO, chak Frank, roj. 1886, R. 39, 26368 Merkun Joseph, roj.1885 $1000; 26355 Zupančič Frank, roj. 1878 R. 46, $500; 26356 Verbisčar Matija, roj. 1874, R. 51, $250; 12754 Horwath Josephine, roj. 1909, R. 16, $1000; 12755 Zlogar Ana, roj. 1908, R. 17, $1000; 12756 Sraj Kristina, roj. 1904, R. 20, $500; 12757 Verbiščar Helen, roj. 1887, R. 38, $500. Spr. 6. maja. Dr. šteje 529 čl. K- društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tower, Minn., 26357 Podržaj Anton, roj. 1891, R. 34, $1000 ; 26358 Mespjedec Ludvig, roj. 1889, R. 36, $500. Spr. 10. maja. Dr. šteje 120 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 7 v. Pueblo, Colo., 26359 Cernach John, roj. 1909, R. 16, $1000; 26360 Tekavec Anton, roj. 1904, R. 20, $1000; 12758 Ru-l»r Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 12759 Rabida Mary, roj. 18%, R. 29. $1000; 12760 Vidmar Mary C., roj. 1894, R. 31, $250. Spr. 24. maja. Dr. šteje 584 čl. K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 11 v Aurora, III., 26361 Mlakar Louis, roj. 1909, R. 16, $500; 26362 Perše Mihael, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 11. maja. Dr. šteje 83 čl. K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 14 v Butte, Mont., £6363 Vidmar Joseph, roj. 1894, R. 31, $1000. Spr. 17. maja. Dr. šteje 175 čl. K društvu sv. Frančiška Šaleškega. št. 29 v Joliet, 111., 12761 Zalokar Mary, roj. 1909, R. $1000. Spr. 3. maja. Dr. šteje 575 čl. K društvu sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 26364 Spehar Paul, roj. 1905, R. 20, $1000. Spr. 10. maja. Dr. šteje 170 čl. K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa., 26365 maja R. 40, $1000. Spr. 3 Dr. šteje 201 čl. K društvu Marije Sedem Za losti, št. 150 v Pittsburgh, Pa., 26347 , Kambich Anton, roj 1908, R. 17, $1000; 26369 Bul din Peter, roj. 1908, R. 16, $1000; 26370 Žagar Joseph, roj. 1907, R. 18, $500 ; 26371 Žagar Joseph, roj. 1882, R. 43, $1000; 12762 Žagar Katarina, roj. 1886, R. 39, $500. Spr. 17. maja. Dr. šteje 343 čl. K društva sv. Petra in Pavla, št. 51 v Iron Mountain, Mich., 26372 Kullinger Mathias, r6j. 1878, R. 47, $500. Spr. 3. maja. Dr. šteje 56 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 26373 Kukman Joseph, roj. 1909, R: 16, $1000 ; 26374 Stamfel Adolf, roj. 1908, R. 17, $500 ; 2K375 Somrak Anton, roj. 1908, R. 17, $500; 26376' Manfreda John, roj. 1907, R. 17, $1000 ; 26377 Stamfelj Jernej, roj. J 906, R. 19, $500; 26378 Kronovšek Frank, roj. 1903, R. 22, $500; 26379 Zevnik Joseph, roj. 1902, R. 23, $500 ; 26380 Mrgole Anton, roj. 1898, R. 27, $500; 26381 Dezelan Frank, roj. 1<*94, R. 31, $1000; 26382 Androjna Louis, roj. 1893, R. 32, $500; 26383 Stevens Charles, roj. 1892, R. 32, $500 ; 26384 Med-vešek Louis, roj. 1892, R. 33, $500 ; 26385 Dugar Martin, roj. 1888, R. 36, $500 ; 26386 Kos Anton, roj. 1886, R. 39, $500; 26387 Gerbek Louis, roj. 1885, R. $1000 ; 26388 Kanalec Frank, roj. 1881, R. 44, $1000 ; 26389 Turk Ignac, roj. 1880, R. 45, $500 ; 26390 Komlanc Louis, roj. 1879, R. 46, $500 ; 26391 Komendo John, roj. 1879, R. 46, $500; 26392 Pasini Nikolaj Rev., 1878, R. 47, $£50; 26393 Bajt Filip, roj. 187?, R. 53, $250; 26394 Kukman Joseph, roj. 1871, R. 54, $250; 26395 Zupančič Frank, roj. 1871, R. 54, $250; 12763 Stamfelj Marija, roj. 1909, R. 16, $500; 12764 Turk Marija, roj. 1908, R. 17, $.500; 12765 Turk Aloj zija, roj. 1908, R. 17, $500 12766 Kanovšek Frances, roj 1908, R. 17, $500; 12767 Smer-del Antonija, roj. 1907, R. 18 $1000; 12768 Manfreda Marija roj. 1906, R. 19, $1000; 12769 Lambert Marija, roj. 1899, R 26, $500; 12770 Cerne Frances, roj. 1899, R. 26, $500; 12771 Stevens Elenore, roj. 1898, R 27, $500; 12772 Susteršič Mar gareta, roj. 1898, R. 27, $500 12773 Turk Marija, roj. 1883, R. 42, $500; 12774 Smerdel Ivana, roj. 1883, R. 42, $1000 12775 Koren Ana, roj. 1878, R 47, $250; 12776 Zupančič Ana roj. 18^2, R. 53, $250. Spr. 3 maja. Dr. šteje 164 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 56 v LeadviUe, Colo., 26396 Tuli George, roj. 1900, R. 24, $500 26397 Tuli Frank, roj. 1895, R 30, $500; 12777 Tuli Frances roj. 1903, R. 22, $500. Spr. 14 maja. Dr. šteje 214 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn. 26398 Erjavec Frank, roj. 1903, R. 21, $1000. Spr. 14. maja. Dr. šteje 246 čl. K društvu sv. Janeza Krstni ka, št. 60 v Wenona, I1L, 12778 Besowshek Angeline, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 23. maja. Dr. šteje 47 čl. Kdruštvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 26399 Jane-žič Joseph, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 10. maja. Dr. šteje 358 čl. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milwaukee, Wis., 26400 Kusljan Emil, roj. 1907, R. 18, $2000; 26401 Jug Martin, roj. 1885, R. 39, $1000; 26402 Beuk Frank, roj. 1875, R. 50, $250. Spr. 10. maja. Dr. šteje 182 čl. » K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 72 v Ely, Minn., 26403 Veraat Albert, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. 1. maja. Dr. šteje 119 čl. • K društvu Marije Vnebovze-te, št. 77 v Forest City, Pa,, 26304 Beautz Anthony, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 10. maja. Dr. šteje 169 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 12779 Vavpotich Marija, roj. 1909, R. 16, $1000; 12780 Cerar Angela, roj. 1906, R. 19, $500. Spr. 21. maja. Dr. šteje 264 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, 111., 12781 Sikich Ana, roj. 1899, R. 26, $1000. Spr. 17. maja. Dr. šteje 231 čl. K društvu Mariji Sedem Žalosti, št. 81 -v Pittsburgh, Pa., 12782 Flajnik Marija, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 17. maja. Dr. šteje 195 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 83 v Fleming, Kans., 26405 Strubel John D., roj. 1909, R. 16, $500; 26406 Strubel Louis B., roj. 1906, R. 19, $1000; 26407 Strubel Anton, roj. 1906, R.' 19, $1000. Spr. 23. maja. Dr. šteje 30 čl. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 84 v Trimountain, Mich., 12783 Judnich Ana/^oj. 1909, R. 16, $500. Spr. 21. maja. Dr. šteje 13 čl. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 26408 To-mašič Steve, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 10. maja. Dr. šteje 106 čl. K društvu sv. Ciril* in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 26409 Tomažič John, roj. 1906, R. 19, $500; 26410 Omahen Filip, roj. 1902, R. 23, $500. Spr. 3. raa-ja. Dr. šteje 99 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo., 12784 Prince Josephine, roj. 1909, R. 16, $1000; 12785 Strus Ana, roj. 1909, R. 16, $1000; 12786 Patrick Katarina, roj. 1903, R. 22, $1000 ; 12787 Posega Marija, roj. 1890, R. 35, $1000; 12788 Sutrina Mihaela, roj. 1890, R. 35, $2000. Spr. 24. maja. Dr. šteje 129 čl. K društvu sv. Srca Marije, Spr. 20. maj«. Dr. šteje 44 Čl. K društvu sv. Jožefa, it. 169 št. 111 v Barberto^, O., 12789 v Bethlehem, Pa., 26422 Ifor-Skerl Ana, roj. 1909, R. 16, vath Steve, roj. 1889, R. 36, $1000; 12790 Skubel Lucija, $1000. Spr. 17. maja. Dr. ite-roj. 1908, R. 17, $500. Spr. 10. je 92 čl. maja. Dr. šteje 127 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 169 K društvu Marije Milosti Pol- v Cleveland, O., 26423 Levgr na, št. 114 v Steelton, Pa., 12791 Louis, roj. 1904, R. 21, $2000; Hušič Ana, roj. 1909, R. >46, 26424 Malečkar Frank, roj. $1000. Spr. 26. maja. Dr. šte- 1880, R. 45, $1000; 12812 Kav-je 67 čl. čič Katarina, roj. 1909, R. 16, K društvu sv. Ane, št. 120 v $1000; 12813 Kastelič Marija, Forest City, Pa., 12792 Cerar roj. 1892, R. 33, $1000; 12814 Marija, roj. 1892, R. 33, $1000. Kastelič Agnes, roj. 1883, R. 42, Spr. 17. maja. Dr. šteje 253 čl. $1000; 12815 Molečkar Frances, K društvu sv. Jožefa, št. 122 roj. 1882, R. 42, $500. Spr. 11 v Rocksprings, Wyo., 26411 Cu- maja. Dr. šteje 221 čl. kale John, roj. 1909, R. 16, K društvu sv. Ane, št. 170 v $1000. Spr. 17. maja. - Dr. šte- Chicago, 111., 12816 Kreslin je 31 čl. Verona, roj. 1905, R. 20, $500; K društvu sv. Ane, št. 123 v 12817 Frank Anna, roj. 1896, Bridgeport, O., 12793 Berus R. 29, $1000. Spr. 10. maja. Marija, roj. 1909, R. 16, $1000. Dr. šteje 57 čl. Spr. 17. maja. Dr. šteje 86 čl. K društvu sv. Elizabete, št. K društvu sv. Ane, št. 127 v 171 v New Duluth, Minn., 12818 Waukegan, 111., 12794 Žalec Ka- Vukonich Georgeana, roj. 1909, tarina, rdj. 1888, R. 36, $1000. R. 16, $250. Spr. 26. maja. Spr. 24. maja. Dr. šteje 148 čl. Dr. šteje 34 čl. ■ K društvu sv. Ime Marije, št. K društvu Presvetega Srca 133 v Irbnwood, Mich., 12795 Jezusovega, št. 172 v West Svok Cecilia, roj. 1896, R. 29, Park, O., 26425 Golič Anton, $1000. Spr. 23. maja. je 19 čl. Dr. šte- roj. 1909, R. 16, $500 ; 26426 Golič Anton, roj. 1877, R. 48, K društvu sv. Ane, št. 134 v $500; 12819 Jurca Stella, roj. Indianapolis, Ind., 12796 Pra- 1909, R. 16, $500. Spr. 3. ma-protnik Ana, roj. 1891, R. 35, ja. Dr. šteje 84 čl. $500; 12797 Mergole Josephine, K društvu Marije Pomagaj, roj. 1879, R. 46, $500. Spr. 14. št. 174 v Willard, Wis., 12820 maja. Dr. šteje 58 čl. Trunkel Ana E., roj. 1908, R. K društvu sv. Družine, št. 16, $500; 12821 Fortuna Mari-136 v Willard, Wis., 26412 Mor- j a, roj. 1909, R. 16, $500; 12822 gal Frank, roj. 1908, R. 17, Fortuna Agnes, roj. 1896, R. $500; 26413 Gerc Anton, roj. 29, $500; 12823 Horvat Johana, 1884, R. 41, $500. Spr. 4. ma- roj. 1888, R. 37, $500; 12824 ja. Dr. šteje 64 čl. Celešnik Fleminia, roj. 1881, R K društvu sv. Ane, št. 139 v 44, $500; 12825 Parkel Terezi-La Salle, 111., 12798 Grill Louise, ja, roj. 1880, R. 44, $500; 12826 roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. Godec Marija, roj. 1880, R. 45, 28. maja. Dr. šteje 45 čl. $500; 12827 Govek Apoloni ja, K društvu sv. Cirila in Me- roj. 1879, R. 46, $250. Spr toda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 10. maja. Dr. šteje 31 čl. 25414 Melavc Joseph, roj. 1909, K društvu sv. Martina, št R. 16, $2000 ; 26415 Kamnikar 178 v Chicago, 111., 26427 Rit-Vitus, roj. 1888, R. 37, $500. lop Steve, roj. 1896, R. 29, Spr. 3. maja. Dr. šteje 175 čl. $1000;* 26428 Spilak John, roj. K društvu sv. Valentina, št. 1891, R. 34, $500 ; 26429 Kolen-145 v Beaver Falls, Pa., 26416 ko Štefan, roj. 1890, R. 34, Brkič Imbro, roj. 1891, R. 34, $1000 ; 26430 Horvat Joseph, $1500; 26417 Bedič Ivan, roj. roj. ,188§, 36, $500 ; 26431 1888, R. 37, $1000. Spr. 10. Tivador Štefan, roj. 1885, R maja. Dr. šteje 65 čl. 40, $500 ; 26432 Plej Martin, K društvu Marije Pomagaj, roj. 1876, R. 49, $500. Spr. 10. št. 447 v Rankin, Pa., 12799 maja. Dr. šteje 30 ČL Mogus Marija, roj. 1894, R. 31, K društvu Marije Vnebovze-$1000. Spr. 10. marca. Dr. šte- te, št 181 v Steelton, Pa., 12828 je 65 čl. Mihalič Katarina, roj. 1907, R. K društvu sv. Jožefa, št. 148 18, $1000; 12829 Kovačevič Ka- Bridgeport, Conn., 26418 Su- tarina, roj. 1898, R. 27, $1000; bič Joseph, roj. 1893, R. 31, 12830 Parapatich Mara, roj. $250; 12800 Subič Marija, roj. 1890, R. 35, $1000; 12831 Bu- 1894, R. 30, $250. Spr. 17. ma- tina Jaga, roj. 1885, R. 40, ja. Dr. šteje 119 čl. $500; 12833 Zugerčič Marija, K društvu sv. Ane, št. 150 v I roj. 1887, R. 48, $500; 12834 Cleveland, O., 12801 Kirasich Jelkovič Bara, roj. 1876, R. 49, Agnes, roj. 1889, R. 36, $1000. $500; 12832 Mihalič Katarina, Spr. 17. maja. Dr. šteje 181 čl. roj. 1885, R. 40, $500. Spr. 15. K društvu Kraljica Majnika, maja. Dr. šteje 52 čl. št. 157 v Sheboygan, Wis., K društvu sv. Valentina, št. 12802 Suscha Jane M., roj. 182 v Elkhart, Ind., 26433 Vid- 1909, R. 16, $1000; 12803 Sta- mar Louis, roj. 1875, R. 50, nisha Marija, roj. 1908, R. 17, $250; 12835 Terlep Ana, roj. $1000. Spr. 18. maja. Dr. šte- 1909, R. 16, $1000; 12836 Ter- je 130 čl. | lep Antonia, roj. 1880, R. 44, K društvu sv. Alojzija, št. 250. Spr. 14. maja. Dr. šteje 161 v Gilbert, Minn.. 12804 13 čl. Lantiger Josephine, roj. 1894, K društvu sv. Jožefa, št. 189 R. 31, $1000. Spr. 25. maja.J v Springfield, III., 26434 Mravec Dr. šteje 22 čl. Joseph, roj. 1909, R. 16, $1000. K društvu sv. Mihaela, št. Spr. 3. maja. Dr. šteje 23 čl. 163 v Pittsburgh, Pa., 26419 K društvu Marije Pomagaj, Cvetich John, roi. 1909, R. 16, št. 190 v Denver, Colo., 12837 $2000; 26420 B^ovitch John, Svigel Mollie, roj. 1907, R. 18, roj. 1900, R. 25, $1000 ; 26421 ?50a; 12838 Meglen Frances, Florijani Vekoslav, roj. 1893, R. roj. 1886, R. 39, $250. Spr. 24. 32, $1000; 12805 Plavan Bar- maja. Dr. šteje 26 čl. bara, roj. 1909, R. 16, $1000; K društvu sv. Alojzija, št. 12806 Golembi^wski Ana, roj. 192 v Cleveland, 0., 26435 Stu- 1900, R. 25, $1000; 12807 Zga- P»ca Frank, roj. 1908, R. 17, njar Malča, roj. 1886, R. $1000. Spr. 16. maja. Dr. šte- $1000. Spr. 15. maja. Dr. šte- je 27 čl. je 368 čl. K drlištvu Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Mino., 128081 Pristopili v razred WC;W 20 let-na zavarovalaina- K društvu sv. Jožefa, št. 16 Garvas Terezija, roj. 18$1, R. v Virginia, Minn., 179 Prijano-4%, $500; 12809 Demshar Ma- vich Edward, roj. 1906, R. 18, rion, roj. 1876, R. 49, $500. $1000. Spr. 27. aprila. .Dr. Spr. 9. maja. Dr. šteje 85 čl. šteje 93 čl. K društvu Marije Pomoč Kri- K društvu sv. Frančiška Sa-stjanov, kt. 165 v West Allis, leškega, št. 29 v Joliet, 111., 180 Wis., 12810 Bashel Mary, roj. Vesel Albert, roj. 1909, R. 16, 1909, R. 16, $1000. Spr. 10. $1000. Spr. 3. maja. Dr. šteje maja. Dr. šteje 79 ČL 575 čl. K društvu Presvetega Srca K društVu sv. Alojzija, št. 42 Jezusovega, št. 166 v Sp. CfoHv Steelton, Pa., 181 Petrašič cago, lil., 12811 Ogtojic Kata- Vitus, roj. 1903, R. 22, $1000. rioa, roj. 1886, R. 39, $1000. |Spr. 15. marca. Dr/$teje 253 čl. K društvu Marije Pomagaj it. 79 v Waukegan, HI., 182 Pai sar Stanley, rej. 1909, R. 16 $1000; 163 Stalcar Fred J., roj 1969, R. 16, $1000. Spr. 17 maja. Dr. šteje 76 ČL K društvu s v. Genovefe, št 108 v Joliet, Ul„ 184 Lange Terezija, roj. 1895, R. 30, $500 Spr. 3. maj«- Dr. šteje 213 čl K društvu sv. Alojzija, št 192 v Cleveland, O., 185 Za-krajšek Joseph, roj. 1905, R 20, $1000. Spr. 16. maja. Dr šteje 27 čl. Člani z dvema certifikati; dosmrtna zavarovalnina. K društvu Marije Pomagaj, št. 79 v Waukeganu, 111., 10171-A Cankar John, roj. 1887, R 38, $1000. Zav. 17. maja. Dr. šteje 76 čl. K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 11809-A Oso-lin Valeria, roj. 1908, R. 16, $1000. Zav. 22. maja. Dr. šteje 253 61. K društvu sv. Mihaela, št 163 v Pittsburgh, Pa., 25203-A Mateša Peter, roj. 1907, R. 18, $1000. Zav. 11. maja. Dr. šteje 368 čl. Suspendovani. Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, 111., 9196 Roje Anton, R. 39, $1000; 16842 Vegel Anton, R. 25, $1000; 1973 Lo-patič Johana, R. 42, $500 ; 367 Mesojedec Sofia, R. 30, $500. Susp. 25. maja. Dr. šteje 135 čl. Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 25628 Zavešen John, R. 40, $500. Susp. 25. maja. Dr. šteje 575 čl. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 1606 Držaj Josip, R. 45, $500. Susp. 1. maja. Dr. šteje 170 čl. Od društva sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 25689 Kusick Henry, R. 32, $250. Susp. 20. maja. Dr. šteje 164 čl. Od društva sv. ^Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 9171 Barba-rich Julia, R. 17, $1000 ; 26008 Gregorich Frank N., R. 20, $250. Susp. 14. maja. Dr. šteje 214 čl. Od društva Vitezi sv. Mihaela, št. 61 v Younsgtown, O., 111796 Mazi Neža, R. 17, $1000. Susp. 18. maja. Dr. šteje 113 čl. Od društva sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 4839 Kostelz Jakob, R. 42, $1000 ; 9695 Mau-ver Frank, R. 36, $1000. Susp. 18. maja. Dr. šteje 358 čl Od društva Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm. Minn., 10237 Arnič Terezija, R. 26, $1000. Susp. 10. maja. Dr. šteje 192 čl. Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo., 12212 Zupančič Marija, R. 19, $1000. Susp. 15. maja. Dr. šteje 129 čl. Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn., 23024 Verbich Andrej, R. 30, $500. Susp. 23. maja. Dr. šteje 99 čl. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 19203 Petrin Luka, R. 21, $1000. Susp. 3. maja. Dr. šteje 175 Čl. Od društva Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 10071 Lokach Marija, R. 24, $500. Susp. 13. maja. Dr. šteje 130 čl. Od društva Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 8048 Steblaj Angela, R. 30, $1000. Susp. 20. maja. Dr. šteje 551 čl. Siupendovani zapet sprejeti. K društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, 111., 8739 Bezek Jakob, R. 29, $1000. Zopet spr. 12, aprila. Dr. šteje 212 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 3402 Kuž-nik Marija, R. 30, $1000. Zu-pet spr. 1. maja.. Dr. šteje 264 čl. Prestopili. 04 društva sv. Janeza Krst-pika, št. 20 v Ironwood, Mich., c društvu ev. Janeza Avaugeli-sta, št. 65 v Milwaukee, Wis., 24303 Soštarich Stefan, R. 40, $500. Prest. 10. maja. 1. dr. šteje 101, 2. dr. šteje 182 čl. Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa, št 169 v Cleveland, O., 15686 Končan Josip, R. 30, $1000; 11942 Končan Jožefina, R. 32, $500. Prest. 20. aprila. 1. dr. šteje 515, 2. dr. šteje 221 «. Od druitva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Cleveland, O., 13201 Novinc Feliks, R. 47, $1000. Prest. 30. aprila. 1 .dr. šteje 515, 2.'dr. šteje 44 čl. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., k društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit Mich., 17798 Luchi Karol, R. 44, $1000. Prest. 12. maja. 1. dr. šteje 170, 2. dr. šteje 71 Čl. Od društva Vitezi sv. Flori-jana, št. 44 v So. Chicago, 111., k društvu Marije Čistega Spočetje, št. 80 v So. Chicago,111., 5281 Bučar Frančiška, R. 31, $1000. Prest. 17. maja. 1. dr. šteje 201, 2. dr. šteje 231 čl. Od društva sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., k društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 10936 Winski Marko, R. 29, $1000. Prest. 10. maja. 1 dr. šteje 204, 2. dr. šteje 368 čl. Od društva sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milwaukee, Wis., k društvu sv. Ana, št. 173 v Milwaukee, Wis., 10706 Bar-barich Antonia, R. 16, $1000; 10820 Frančič Marija, R. 17, $500; 10310 Brulc Jožefina, R. 34, $500 ; 5743 Ritonia Margareta, R. 39, $1000. Prest. 15. marca. 1. dr. šteje 182, 2. dr. šteje 70 čl. Od društva sv. Antona Pa-dovanskega, št. 72 v Ely, Minn., k društvu Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., 25197 Tomsieh Anton, R. 31, $1000. Prest. 16. maja. 1 dr. šteje 119, 2. dr. šteje 192 čl. Od društva sv. Družine, št. 136 v Willard, Wis., k društvu Marije Pomagaj, št. 174 v Willard, Wis., 3472 Arh Elizabeta, R. 27, $500. Prset. 10. maja. . dr. šteje 64, 2. dr. šteje 31 čl. Od društva Marije Magdalena. št. 162 v Cleveland, O., k društvu sv. Helene, št. 193 v Cleveland, O., 9103 Narobe Terezija, R. 27, $1000 ; 8335 Ste-fančič Ana, R. 31, $1000. Prest. 14. maja. 1. dr. šteje 551, 2. dr. šteje 44 čl. Od društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 177 v Chesterton, Ind., k društvu sv. Martina, št. 178 v Chicago, III., 25065 Posedi Frank, R. 24, $500. Prest. 10. maja. 1. dr. šteje 14, 2. dr. šteje 30 čl. Odstopili. Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 21936 Lutar Josip, R. 33, $1000 ; 7533 Lutar Ana, R. 29, $500 ; 22573 Zadravec Jožef, R. 27, $1000; 10282 Zadravec Katarina, R. 26, $1000. Odstop. 17. maja. Dr. šteje 119 čl. Od društva Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 7806 Butkovič Cecilija, li. 20, $500. Odstop. 13. maja. Dr. šteje 130 čl. Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 160 v Kansas City, Kans., 7738 Wolf Marija, R. 30, $1000. Odstop. 19. maja. Dr. šteje 34 čl. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Cleveland, O., 12737 Hočevar Marija, R. 33, $250; 12736 Cič Frances, R. 28, $1000. Odstop. 26. aprila. Dr. šteje 44 čl. Izločeni. Od društva sv. Valentina, št. 145 v Beaver Falls, Pa., 12678 Pavlinich Doroteja, R. 17, $1000 ; 26141 Skrbin Steve, R. 36, $1000 ; 22700 Tačkovič Tomo, R. 22, $500. Izloč. 17. maja. Dr. šteje 65 čl. Zvišali zavarovalnino. Pri društva sv. Alojzija, št 52 v Indianapolis, Ind., 9313 Bajt Marija, R. 21 z $500 na $1000 ; 25536 Koss Adolf, R. 16 z $500 na $1000. Zviš. 3. maja. Pri društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 3860 Rajakovič Marija, R. 38 z $500 na $1000. Zviš. 6. maja. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. VOLKOVI. M. K. Chemnitz. Mrtvo in otrplo se vlači mraz po pustinji. Kjer moli nizko grmičevje iz ledenih tal, poka in prasketa od drevesa do drevesa — suho vejevje stoka. Hripavo vpitje lačnega volka se razlega v mlado jutro. Modrina jasnega neba seva dan za dnem nad gorami in njegov rezek žar se roga, kakor se zdi, vnečnobelim niža vam. Bedna vas na divjem Krasu je — kot bi prebivali v njej mrtveci. Kot bi padle silnemu orjaku iz žepa, ko koraka hitro od kraja do kraja, tako zapuščeno, skriv-ljeno in raztreseno stoje koče v ozki, skalnati dolini. In vendar žive tudi tukaj ljudje s strastmi, ljudje, ki čutijo in hrepene. Dim, tenek kot nit, uhaja iz lesenih koč — znamenje, da bivajo tukaj ljudje. Enavhiša je spodaj zidana — ne, dve, župnišče in šola, žarišči omike v tem zapuščenem kraju. Cerkvica je pa lesena kot' druge hišice. Neusmiljeno so nametali kmetje in drvarji snega k božjemu hramu, da so naredili nekaj stez skozi vas. Zdi se, kot da se bo zadušil nizki zvonik pod težko belo pe-zo, tako mučno, skrivljeno luka iz sneženih kupov. Okna so siva in s pajčevino prepletena. Zvonček v stolpu — nikaka umetnina — ki doni na stara leta že bolj čudno in hripavo, so ovili s starimi cunjami, da mu ne bi škodil hud mraz, ki doseže tukaj celo trideset in še več stopinj. Že mesece leži cerkvica v ledu. dokaj dni počiva že tudi učitelj — sam. Izmed šestnajst učencev in učenk jih je vedno več izostajalo. Odkar je pa krdelo volkov požrlo na poti v šolo malo, črno-oko Lino, vnukinjo starega Mo-horiča, da so ostale s^mo cokle in nekaj cunj, so nosili in vodili Kraševci otroke sami v šolo, oboroženi z vilami in starimi puškami. Slednjič pa tudi teh bilo več, ker se~ni dala šolska soba več razgreti. V šolo je pricapljala samo še Ma rica, hčerka neomožene, lepe in vročekrvne Proseke. Stari uči telj Matuzalem je sedel pri peči in se veselil strašne zime, ker mu je prinesla počitnice Kar zapoje zvonček pri vratih. Učitelj pošlje ženo, naj gre pogledat, kdo je. Zbrzel, pokajoč glasek sliši iz veže. "Jakob!" zakliče žena možu, "Jakob, mala Marica je prišla v šolo." "Pripelji jo sem, Cecilija.' Dekletce, staro deset let, pa drobno kot šestleten otrok, vstopi. "Kar pojdi zopet domov, otrok! Samo ti prihajaš v šolo." Deklica pa mu odkima z majhno, lepo glavico z velikimi, žalostnimi očmi: "Mati pravijo, da se moram kaj naučiti. Tukaj je tudi lepo toplo!" Govorila je laško kot mnogi v tržaški okolici. "Ali ni doma toplo?" "Jaz ne smem tja, kjer je toplo. Tam so mati in Jurij. Jurij je bil sin bogatega lesnega trgovca, ki bi bil rad vzel lepo Proseko, ko bi ne bilo otroka. 'To pa ni prav od matere, hoče reči učitelj, pa se premisli in pogleda ženo. Ta ga razume, gre iz sobe in skuha otroku polente, ki jo použije strastno in hitro. "Si bila lačna, kajne?" vpraša gospa. * Deklica prikima in gleda pričakujoče učitelja. "Zdaj zopet lahko greš, Marica," pravi z nasmeškom Jakob. "Ker si pa že tukaj, ti bom povedal vsaj neko dogodbico. Ali bi jo rada ališala?" Njene oči mu odgovore. Učitelj ji vsame knjigo in tablico, jo posadi v naslonjač k peči in prične. "Majhna deklica je živela na Krasu. Imela ni očeta ne ma- tere. Stanovala je sama v gozdu. Prišla je zima. Sneg je padal z neba in vse je postalo belo. Volkovi . . ." Deklica se strese in solze ji zableste v očeh. "Ali misliš na ubogo Lino, ki so jo pred tednom požrli volkovi ? Moli za njeno mlado dušo!" Pokorno sklene rjavi ročici in šepeče: "Blažena Devica, poklekni pred Boga in JezuŠčka, vzemi njeno dušo iz ognja in mu jo izroči! Blažena Devica . . Tu pa začne jokati, da ne more dalje govoriti. Ko se slednjič ustavi, vpraša z boječim pogle dom: "Ali naj molim dalje?" "Dovolj je, Marica. Pojdi, domov te spremim." s "Saj še niste končali!" "Tako? Naj bo! Volkovi so torej čakali pred njeno kočo v gozdu, dd bi prišla . . ." "Majhna deklica na Krasu?" "Da, majhna deklica na Kra su. Volkovi so čakali, da bi prišla iz koče. Minil je teden za tednom. Pošlo ji je olje, pošla ji je koruza — prišel je glad. Priplazila se je iz hiše z zlato Marijino svetinjo, katero ji je zapustila mati, da bi šla v vas kaj kupit." "In volkovi?" vpraša deklica vsa prestrašena. "Najprej je niso zapazili. Ko je pa bila pri kapelici v gozdu, so jo zagledali volkovi in se zagnali proti nji. Ce ne bi bil otrok hitro zbežal v kapelico, ne bi bilo ostalo od nje nič. Nato so ležali dan za dnevom pred Marijino hišico, deklica se pa ni vrnila. Sele ko je skopnel sneg in so zapihali topli vetrovi od morja, je stopi la iz cerkvice zdrava in vesela.' "Toda gospod — in toliko dni je bila notri?" "Ali misliš, da bi bila morala od glada umreti?" Marica prikima. "Motiš se. Ptička, ki sta gnezdila v zvoniku, sta hranila otroka pač dvajset dni, ker je qpsjl ft(arijino svetinjo okrog vratu." Otrok dolgo, dolgo premišljuje. Nato pravi žalostno in z modrim obrazom: "Seveda, kdor ima tako čudodelno Mari jino svetinjico!" Učitelj in žena si gledata dolgo in globoko v oči. Mati Cecilija poboža otroka po lepih črnih laseh, nato stopi k stari omari in vzame iz nje majhno skrinjico. V nji so suhi, zviti otroški čeveljčki, srebrna igračka, škatljica s črnimi otroškimi lasmi in v papir zavita zla ta svetinja. To vzame iz skrinjice, prepelje moder trak skozi in dene trak s svetinjo ubožici okrog vratu. Deklica se radostno nasmehne in pravi: "To je pa Marijina svetinji ca!" "Da, Marijina svetinjica je to. Gospod učitelj in jaz sva imela pred mnogimi, mnogimi leti tudi deklico, kot si ti, Marica. Toda ljubi Bog nama jo je zopet vzel." "In zdaj je angel!" pripomni deklica. Zdaj jo poljubi starka, jo pritisne k sebi in pravi: "To svetinjico darujem tebi. Naj te varuje v vsaki sili!" Marica se nasmehne. Neverjetno se ji zdi in veaela je. Vendar sname zopet trak, ga poda gospe in pravi: "Meni nikdar nihče nič ne podari!" Učitelj ji ga pa zopet obesi okrog vratu in pravi: Pusti! Mati Cecilija ti ga podari in ti ga smeš vzeti za vedno." Otrok je kar iz uma — za svetinjico, katera se kupi v Trstu lahko za pol krone. — Učitelj se obleče v kožuh, nabije dvocevko, jo vrže na zamo, v roke pa vzame kostanjevo palico z železnim ročajem in odide z deklico. Na koncu vasi so se vlačili volkovi s slinastimi gobci. Želodec jim je gledal z jezika. Ko so pa zagledali velikega moža, so stisnili rep med noge — bojazljivi, četudi lačni. Strastni in požrešno predrzni, kjer se čutijo varno, toda boječi, če vidijo nevarnega človeka. Po-žrešnost in zahrbtnost! Učitelj pripelje deklico srečno k lepi materi. Ko stopi v sobo, odide Jurij s povečanimi očmi in si ne upa pogledati sta-iremu učitelju v oči. Zdaj pravi učitelj: "Veš, Proseka, zdaj ni šole. Drugi so vsi doma. Ne daj, da bi otrok trpel glad in zmrzo-val!" Mati ga pogleda zlobno in prevzetno, rekoč: "Kaj morem jaz to, da je pu stil oče otroka? In če bi ne bilo otroka, bi me Jurij že davno vzel." "To meni nič mari, Proseka. Ce te Jurij ljubi, te bo vzel tudi zotrokom. Zaradi tega ne bo bolj ubog. Naj ne plačuje otrok, kar si storila ti!" Nato odide. Ko gre mimo cerkvice, se mu zasmili zapuščeni kraj, v katerem je molil pol stoletja. S težavo odpre zamrzla vrata, vstopi, pomoli nekoliko pred božjo podobo in gre »dalje. Ledeno mrzlo je v kapelici. Ko hoče zapreti vrata, se mu ne dajo. Pusti jih napol odprta in gre domov. Drugo jutro pride zgodaj Jurij k lepi Proseki in pravi: "Zdaj je končano med nama. To noč sem se premislil. Ko ne bi bilo otroka, bi te vzel. Tako pe, ne! Z Bogom!" In gre. Ona stoji tiho pri oknu, nasloni vroče čelo na mrzlo šipo in strmi v belo, tiho polje. Cisto, čisto zunaj, ob robu pokopališča, se premikajo črne postave, ki se plazijo, zdaj skačejo. Za njimi gleda, dokler ne izginejo za cerkvico. To so volkovi, ki jih je zopet prignal glad v vas. Ozre se in vidi otroka, ki se igra na tleh s cunjami in krasi z njimi ostanek lesene punčke. "Ce ne bi bilo otroka!" ji šine v glavo. Dolgo gleda otroka. Nato se nasloni na vrata in njene misli gredo daleč, daleč. Tam, onstran Adrije, v Benetkah, kjer je doma solnce, žareče solnce, kjer kraljuje divja slast, tam je bila hišna pri neki nemški družini. In Pepo, lepi Pepo, najlepši v hiši, je bil njen ljubljenec. In zdaj je v koči svojih očetov. Spomladi je šla z mnogimi drugimi ženskami k Miramaru in nabirala mandel-novih cvetov. Osem mesecev v letu je živela tukaj, med temi pet mesecev v ledu in zimi. "Seveda, če ne bi bilo otroka! Potem bi bila žena bogatega Jurija." Zunaj se sliši strašno, zateglo tuljenje, ki odmeva v zraku in se sliši končno kot cviljenje. Danes so blizu, volkovi!" misli in pogleda na otroka. Kar vpraša deklica: "Mati, smem iti v šolo? Tam je tako lepo." Proseka se strese. "Ne, otrok!" odvrne nato kratko. "Mati!" prosi deklica. Volkovi strašno zatulijo. Led, silen led obda materino srce. Roke ji postanejo mokre in na čelo ji stopi vroč znoj. Na mizi zagleda Jurijevo sliko. Smukoma pravi: "Ali — bi šla — rada v šolo, Marica r "Da, mati!" "Volkovi so blizu. Ali slišiš, kako zvijajo?" Otrok se skrivnostno nasmehne in pravi: "Meni ne morejo volkovi nič!" Pri teh besedah prime z blaženim nesmiŠkom Marijino svetinjo na prsih. Mati pa ne sliši njenih besed, samo Jurijevo sliko vidi. Ne ve, kaj dela. Gre k omari, vzame iz nje jopič in ogrinjalo, ogrne Marico in jo porine skozi vrata. Ko zapre vrata za njo, ji postane slabo in zgubi Skoro zavest. Zunaj pa strašno tulijo volkovi! In pri tem tožnem zavijanju se zopet zave. Zavpije, zgrabi v kotu staro, zarjavelo očetovo sabljo in odhiti skozi vrata. Ko pride do cerkvice, vidi, kako koraka njene hčerka. Pa še nekaj zagleda, kar ji ustavi kri v žilah. Prikazalo se je pri zidu, sivo in črno, z žarečimi očmi, s pena-stiip gobcem, z molečim jezikom in z repom med nogami Trije, štirje, pet — Bog, ali bruha zemlja zveri? Otroški krik se razlega, oster, še bolj ostro pa jekne materin krik v tihi, mrzli, ledeni zrak. Se vidi, kako se je umaknil otrok do cerkvenih vrat. Zdaj se zažene naprej in že je sredi volkov. Kot blazna maha s sabljo okrog sebe, da so leteli na vse strani gobci, jeziki, kosi kože in dlaka. Zdaj se vržejo na njo. Poka, stoka, cvili. — Ko pridejo kmetje, je že vse minulo. Sabljo najdejo, krva vo, zarjavelo in nekaj cunj, dvanajst volkov pa odhiti gledaje po strani s krvavimi gobci. Ko tako boječe beže, raz trgajo še trupla tovarišev, katere je pobila Proseka s sabljo Tiho stoje kmetje in strme Nekaj strelov pošljejo za trumo, to je vse. Ne, to ni vse; iz cerkvice zaslišijo namreč lahen jok. Možje se prestrašijo. Gredo k cerkvi. Vrata so od prta. Tu čepi Marica pri podobi Matere božje, napol otrpla od strahu in groze. V rokah drži svetinjico in Šepeče molitev: "Blažena devica . . .!" Učitelj jo dvigne in nese materi Ceciliji. "Glej, žena. tu ti prinašam tvojo Marijino svetinjico, zra ven pa otroka. Ali ga hočeš sprejeti ?" Žena objame siroto, jo posadi v naslonjač, poklekne pred njo in pravi: "Svetinjica ti je torej vendar pomagala." "Nam pa tudi!" dostavi stari učitelj in zašepeče še: "Ubogi materi pa bodi Bog milosti j iv P' JUSTIFIKACIJA V CELJU. France Podlesnik je bil 2 marca t. 1. pred poroto obsojen radi roparskega umora na smrt na vešalih. Podlesek je dne 19. oktobra, 1924, umoril v Voj-skem pri Brežicah samotarko Ano KlakoČar, zakopal jo nato v kleti med peso in ji na glavo položil še okoli 20 kilogramov težak kamen. Samotarki je nato pobral različne stvari kakor perilo, mast, slanino itd. Prodajal je stvari po bližnjih vaseh ter je končno prišel orožnikom v roke. Podlesek je orožnikom toliko priznal, da je te stvari ukradel samotarki Ani Klakočar, ki so jo šele po njega aretaciji našli mrtvo v njeni kleti. Pri poroti je Podlesek trdovratno tajil roparski umor. Dne 22. maja je porotni senat, ki je Podleska obsodil, prejel obvestilo, da roparski morilec France Podlesek ni pomilo-ščen. Podleska so nato pozvali v porotno dvorano. Predsednik porotnega senata, višji sodni svetnik dr. Bračič v prisotnosti votantov višjega svetnika dr. Stepančiča, okrajnega sodnika dr. Nendla inf^iiavnega pravd nika dr. Rusa, Podlesku naznanil odklonitev prošnje za pomi-loščenje. Morilec Podlesek je nemo in topo najprej zrl v sodnike in končno pripomnil: "Saj tega nisem zaslužil!" Predsednik je nato resno pristavil: "Sedaj ni nobene pritožbe več! Jutri v soboto ob 6. zjutraj bo vaše življenje končana." Dva orožnika sta nato prevzela obsojenca v svoje varstvo ter ga odpeljala v samotno celico, nazvano "celico ubogih grešnikov." Obaojenec je bil vse popoldne'popolnoma miren. Na vprašanje paznikov, česa si želi, je kletko odgovoril: "Prinesite mi belega vina, pečenke in belega kruha!" Proti večeru sta vstopila v njegovo celico dva paznika ter mu sporočila, da ga zunaj čaka duhovnik. Najprej je Podlesek osorno dolgo časa odklanjal duhovnika, Po dolgem prigovarjanju je končno obsojenec odnehal od svoje trdovratnosti in izrazil Željo, naj pride duhovnik k njemu. Okoli 6. ure je vstopil k njemu kaplan Lukman ter začel obsojenca tolažiti. Sprva je bil miren, pozneje pa se je začel jokati ih Šele ponoči se je j>o-vsem pomiril. Kaplan Lukman je ostal pri obsojencu vso noč. Do polnoči je obsojenec pridno jedel in pil. Prinesli so mu na njegovo izrecno željo en go-laš, eno porcijo svinjskega mesa, eno pečenko s salato, triče-trt belega vina, pol litra piva in eno steklenico kisle vode. Zahteval je tudi cigarete. Ko so mu prinesli navadne "Zeta" cigarete, jih je užaljeno odklo-nli s pripombo: "Želim Paši-čeve škornje" (cigarete z zlatim nastavkom). Dali so mu 10 Vardar, s katerimi je bil zadovoljen. Po polnoči je obsojenec duhovniku sporočil in kakor je videti je tudi priznal svojo krivdo. Ob 3:30 je prejel obhajilo in potem z duhovnikom ostal v skupni molitvi- do 6. ure zjutraj. Sodni dvor je ob 5:45 zjutraj prispel na malo dvorišče starega okrožnega sodišča, kjer so bile postavljene vislice, obstoječe iz malega odra, enega droga, na katerem je bila pritrjena železna kljuka s prst debelo vrvjo. Na dvorišču se je zbralo okoli 100 oseb. ' Ob 5:50 sta vstopila v samotno celico k obsojencu dva paznika ter mu zvezala roke na hrbtu. Podlesek je popolnoma mirno in udano odkorakal na dvorišče. Predsednik porotnega senata in višje sodnijski svetnik dr. Bračič je obsojencu še enkrat ponovil smrtno obsodbo, nakar je velel navzočemu krvniku Mauser ju iz Sarajeva: "Gospod krvnik! Izvršite svojo dolžnost!" 6bsojenec je na te besede sam odkorakal proti vešalom in stopil na stolček pod kljuko. Krvnik mu je z veščo roko ovil vrv Okoli vratu tako, da je vozel prišel zadaj na tilnik. Na to mu je ispodnesel stolček in mu zVil vrat. Procedura je trajala štiri in pol minute. Zdravnik dr. Benedičič je konstatiral, da je smrt nastopila šesto minuto po krvnikovem poslovanju. Podlesek je bil ves čas miren in ni spregovoril niti ene besedice, kakor običajno obešenci. Na vešalih je visel do 7:45, obraz pokrit s sivim prtom. Ob 7:45 so pripeljali navadno leseno, nepobarvano rakev, v katero so obešenca položili jetniki. Odpeljali so ga na to na bolniško pokopališče v Dobrovi. JUGOSLOVANSKA PESEM V NEMČIJI. Kakor poroča "Frankfurter Zeitung" z dne 7. maja, 1925, je priredilo "Nemškojugoslovanska družba" v Frankfurtu ob Mainu 6. maja jugoslovanski glasbeni večer. Na sporedu je bilo: 1. Za uvod: "Bistvo jugoslovanske glasbe (Herman Scher-chen); 9. Anton Lajovic: "Bolest kovača (Oton Julij Bierbaum), "Dež" (Dragutin M. Domjanič); 'Medved z medom" (Oton Župančič), izvajal je te točke a capella zbor Hermana Scherch-na. 3. L. M. Skerjanc: "Počitek ob vznožju gore" (.to Li-tai-pe-ju), "Pred ogledalom" (po Li-tai-pe-ju), "Večerna" (vi Gruden), narodne pesmi; "Dekliška" (iz Bosne), "Pod oknom" (Fr. Prešeren), "Je pa davi slanca pela" (narodna); pela gospa Beatrice Sutter-Kottlar-jdva. 4. "Andante cantabile (Marij Kofoj), "Andante piu moSso" Kogoj), "Prelude" (L. Skerjanc), na klavirju igral D«nBo Svara. 5. S. Mokranjac: "Ob hlad-cappeKa zbor Scherchnov. nem Ohridu" (iz rukoveta), pel Pesmi so bile vse prevedene na nemški jezik in je bil tekst tiskan na sporedu. O večeru je prinesla "Frankfurter Zeitung" naslednjo oceno: "Nemškojugoslovanska družba je povabila na koncert. Naj-brže ni nobeden Izmed mnogih poslušalcev popreje vedel, Waj naj ni misli pod jugoslovansko glasbo. Pota politike so čudna in politične razmejitve se kljub Wilsonu redko strinjajo s kulturnimi zvezami. Zato je pa ugajalo, ko smo iz Scherseno-vega uvoda povzeli, da prebivajo dandanašnji v Jugoslaviji Srbi, Hrvatje in Slovenci in da imajo vsak zase svojo posebno narodno glasbo, ki izraža, ka-koršna je bila pač politična usoda tega ali onega dela, bolj veselo ali bolj žalostno čuvstvo-vanje in je bolj umetniška ali pa priprosta. "Predavatelj je izrecno po-vdaril, da Jugoslavija nima ali bolje rečeno še nima svojstvene umetne glasbe v smislu velikih evropskih glasbenih kultur. Kako vzvišena in nežna pa je jugoslovanska narodna glasba, nam je kaj kmalu pokazalo izvajanje sporeda, ko je zapela gospa Sutter-Kottlarje-va tri slovenske ljubavne pesmi. Seherchenov zbor pa srbsko narodno pesem 'Ob hladnem Ohridu.' Stefan Mokranjac, ki je to rapsodijo za zbor, kajpada že precej umetno priredil, je imenoval svoje zbirke srbskih liričnih pesmi 'šopke rož.' (Tako prevede Nemec 'rukovea'). "To alegorično označbo bi lahko uporabili tudi za liriko ostalih rodov. Iz teh pesmi diha čisto, močno in neponarejeno čuvstvovanje, ki nas nehote spomni na najlepše cvetove naše lastne stare narodne in umetne lirike: 'Dekliška,' 'Pod oknom,' 'Je pa davi slanca pala.' "Nehote se poročevalcu porode misli na Haydna in njegove zveze s Hrvaško! Tudi Anton Lajovic, Slovenec, da v svojih zborih 'Bolest kovač,' 'Dež' in 'Medved z medom' čutiti to čistost, to korenin j en je i narodnem in cerkvenem tonu; razun tega je živahnega temperamen ta. Vendar se pri njem že močneje občuti civilizacijska primes, vpliv evreposkega umetniškega snovanja, ki se potem pri Mariju Kogoju in L. M. Sker-jancu, učencu Jožefa Marksa, še jasneje pokaže. Kogojevi klavirski komadi, izborno izvedeni od Danila Žvare, so označevali na splbšno prehodni šta-dij; pesmice in klavirski prelu-dij Skerjančev pa je poizkus, prevzeti novi francoski in novi ruski umetniški slog. Toda važnejši od teh posameznih vtisov je bil skupni dojem, da žive v Jugoslaviji stare glasbene sile in da se nove porajajo, ki so vredne, da jih pritegnemo sedaj, ko smo svojo politiko drugače zastavili, v naše obzorje. Da so pravkar navedene sile, izborno discipliniran zbor in odlična pevka, ki jo je spremljal g. dr. Henrik Simon, ustvarili to prvo zvezo, je brezdvomno dokazalo zanimanje občinstva in njegova močna pohvala." -o—i- ZAHVALA. Philadelphia, Pa., 13. junija, '25 Goap. Anton Mervar, 6921 St Clair Ave. Cleveland, Ohio. Cenjeni gospod: Pišem vam v naznanilo, da sem zelo vesel in zadovoljen s poslano vašo harmoniko, katero sem prejel dne 1. junija. V resnici ima krasen glas. Se enkrat vam lepa hvala za tdčno postrežbo. Z velespoštovanjem, Frank Jakel, 3259 Tulip St., Philadelphia, Pa. -o- BOGASTVO AMERIŠKIH VSEUČILIŠČ. Večina ameriških vseučilišč razpolaga z bogatimi skladi (endowments), ki izvirajo iz darov, zapuščin itd. Sto dvajset jedna univerz poseduje sklade v vrednosti čez milijon dolarjev. j Večina teh visokih šol je pod privatno kontrolo. Državna vseučilišča po navadi nimajo bogatih zasebnih skladov in le 18 izmed njih spada v milijonar-ski razred, kar se tiče njihovih produktivnih skladov. Harvard University v Cambridge, Mass., je najbogatejša šolska ustanova v Združenih državah; njen sklad znaša čez 53 milijonov. Za njo sledi Columbia, v New Yorku, s skladom od čez 41 mi-lijinov. Po vrsti prihajajo sledeče univerze: Vale v New Haven, Conn., Leland Stanford, Palo Alto, Cal., Chicago, 111., Cornell. Ithaca, N. Y., John Hopkins v Baltimore, Md., Carnegie, v Pittsburgh, Pa., Princeton v državi New Jersey, Rochester, N. Y., in Pennsylvania v Philadelphia, Pa. Harvard univerza je tudi prva na vrsti, kar se tiče vrednosti poslopij, zemljišč in opreme, ki se cenijo na $22,800,00d. Vrednost stavb, zemljišč in opreme Yale university ni veliko manjša — čez 21 milijonov. Columbia, Pennsylvania, Chicago, Massachusetts Institute «f Technology in Leland Stanford sledijolisti privatnih vseučilišč. . v • ' University of Texas je najbogatejša državna univerza, kar se tiče njenega sklada, ki znaša 11 milijonov. Državno vseučilišče v Californiji je drugo navrsti s skladom 8 in pol milijona. Tudi državna vseučilišča Washington, Minnesota in Oklahoma imajo precejšnje sklade. Kar se tiče vrednosti, lastnine in opreme, stoji državna univerza Californije na prvem mestu med vseučilišči s skoraj 18 milijoni vrednosti. Minnesota je druga in za njo po vrsti sledijo Michigan, Illinois in Wisconsin. POROKA V ZRAKOPLOVU. Detroit, 30. maja. — Howard Potter, študent aviatike, je bil danes poročen z Miss Gladys Baxter 300p čevljev visoko v zraku. Duhoven, ki je izvršil poročne obrede, je sedel v enem zrakoplovu, ženin in nevesta pa v drugem. Oba zrakoplova sta se dvignila 3000 čevljev visoko v zrak, nakar so zrakoplove ustavili, ko sta se eden drugemu približala. Duhoven je potom megafona izgovarjal poročne obrede. Po končani poroki sta se ženin in nevesta odpeljala na poročno potovanje v zraku. Priče poroke so ostale na zemlji. V SLOVO PRED ODHODOM. Dragi mi bratje in sestre društva sv. Jožefa, št. 148 K. S. K. Jednote, Bridgeport, Conn.: Ker se moram od vas ločiti za par mesecev, ker odpotujem v stari kraj na parniku "Paris," 6. junija s posredovanjem potovalne pisarne Zakrajšek & Cešarek v New Yorku, vam tem potom vsem skupaj kličem prisrčni: Z Bogom! ter vam v slovo podajam svojo roko. Z Bogom draga mi žena, hčere iii sinovi. Z Bogom, dragi mi člani in članice. Prosim vas, da molite zame za srečno potovanje in srečen povratek. Morda se zopet skupaj vidimo? Mor- da pa tudi ne? Imejte se dobro! S pozdravom, Martin Petek, član dr. sv. Jožefa, št. 148, K. S. K. Jednote. them until they disappeared in rounding the point." (To be continued); < LIFE AND LABORS jo mnoge tri Ssjih je treba ESKO Cenjenim odjemalcem in prijateljem, ki so mi bili naklonjeni do sedaj in ki mislijo tako ostati tudi v bodočnosti, naznanjam da bo za časa moje odsot-nosti, ko bom na potovanju, ostalo v mojih podjetjih, prodajalni in v vodstvu pogrebnega zavoda, vse tako v redu kakor je bilo do sedaj. Nobene spremembe ali pomankljivosti ne bo. Pogrebni zavod, katerega je vodil tudi sedaj moj starejši sin, bo popolnoma preskrbljen in popoien, ker so sinovi in pomočniki tega vešči in skušeni, za kar imamo v to veliko priznanja. V trgovini za pohištvo bo, mene zastopal moj drugi sin, ki je prišel iz univerze na počitnice. Poleg tega pa imam v trgovini popolnoma dobro in zanesljivo vodstvo, kateri imajo skušnje dolgih let, kal^or so: Mr. Steve Bernardič, Mrs. Rose Sintič, Mr. Vide G*dina, Miss Jenny Grdina in razvažalci blaga. Pri nas so in bodo odjemalci vselej kupili zanesljivo. Pri nas imajo kredit vsi, in cene blagu so vedno najbolj ugodne. Mi le želimo, da bi ljudje že iz svoje koristi se obračali do svojega, ker to je dobro za nje. Cena 50 centov. Tel. 1374 W. Juliet, Dl. Najboljše uglaševanje glasovir-jev (Piano Tuning) po nizki ceni. Delo garantirano. R. ZUPANEC 805 N. Chicago St. Jnliet, IIL Izdal sen Mri cenik Domačih Zdravil katere priporača Kur. Knaipp v kajiffl DOMAČI ZDRAVNIK Pičit« takoj po brezplačni cenik, da ga imate v »lučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ J UCOSLA VIJ E. Za nadaljno naklonjenost za časa moje odsotnosti, se toraj vsem prav toplo priporočam. Jamčim, da bo za časa moje odsotnosti popolnoma tako kakor je bilo za moje navzočnosti, ker vsi moji uslužbenci kot sinovi razumejo svoje posle. Kosa t rinčkom. it garantiranera jekla. 60, 86, 7« in 7&em dol*«.....$2.0« Kosa poliranka z rinčkom, 65, 70 In 75 cm. dolge .............................»1 50 Klepilno orodje ...............................61.26 Krušni kamen "Bergamo" ____________SO.46 Pralca -----------------------------------.....tO.10 Motika »Oc Srp za klepati S6c; feibeien sa repo, s dvema noiema ______*....$1.25 Blago poliljam poitnine prosto. Ob času mojega povratka bom skušal da prinesem za vse odjemalce kateri se bojo v temu času posluževali mojih podjetij, svežih planik za spomin, iz naših strmih gora Jugoslavije. K sklepu pa kličem, vsem, veseli pozdrav, in meni se pridruži tudi moja soproga, in oba pred odhodom kličeva na zopetno veselo svidenje: Antonjn Antonija Grdina. Naslov v stari domovini bo: Pri Ceciliji Novak v Ljubljani Glasi se: Nfcvi Udmat at. 3 P. Moste pri Ljubljani. Math. Pezdir Sox 772, City Hall Sta, NEW YORK, N. V. 1912 W. 22nd St Chicago, IIL SLOVENSKI KROJAČ izdeluje po meri moške obleke in vrhnje suknje. čisti, lika in popravlja moške in ženske obleke. Svoji k svojim: IMAM V ZALOGI tS NAD lt LET PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri 1b t tiri-vrstne, dva. tri In »Uri-krat, nemiko in kranjske uglašen« kakor todl kromatične in p* kovčeke. Harmonike ao najboljWa del« to opremljen« a taporo u upreti. Imam v zalogi tudi te rabljen« kar-monikc Makovratnlk izdelkov po ais- ravna oni, Id svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (znunicipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih € mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda telo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali t popolno zadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. IMAM V ZALOGI I MP O RTI RANE STAROKRAJSKE NA ROKO KOVANE KOSE iit najboljiega jekla, dolg« od 16 do 16 ia<«v. Posamezna koaa stane $S.«s ■ rin-ko in ključem vred; test koa skupaj ali več po »1.60: imam tudi troje vrste klepalao orodje po SI.M garnitura in BERGAMO brusilne kamne po 60e. Pri vseh tali caaab je poitnina i« viteta. A. C. ALLYN & CO 323 EPSILON P1 BROOKLYN, N. Jaz MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. scrtl rabila Wahči-iHKS^H Cevo Alpentinkturo za lase, ker so mi ll^V strašno odpadali ta- ImI-žMH ko, da bi bila vse Ur fi^H^i ubila, ako ne bi IM K! r • b 11 • WahCiCeve mmr m Alpentiflkture, od ka-flrjl tere se mi lasje ta-^HF ^ t^H Ponehali odpa-IHr . ^H dati in dalje krasno M^'^^H ia gosti rastejo ta« B ' :y-'WM ko» da lmtm | en jard in tri palce BBHMH dolge lase, zakar se* * g. Wah£i£u lepo za- hvalim. (mam pa ie ve& drugih zdravil, katere h' morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opeklin«; kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo. prahu te na glavi, zoper ei4 laik, -Vevmatizem, kosti bol in tr- 6 ^ JAKOB WABQC 1436 E. 95th St. • TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 0017-19 St Clair Ave. - 1053 E. 62« St. Telefonska služba dan in noč (Nadaljevanje) "KakSen pomen ima »ploh vse njegovo življenje? Kadar je iztegnil roke po čem, mu je ubežalo. Kadar je dvignil roke k žareeim zvezdam* so mu ugasnile. Kadar je iskal trdnih tal, so mu izginila izpod nog. — Val je vrgel zdaj majhno živalco na pesek. Tekla je, kolikor je mogla, proti suhi celini. Toda prihodnji val jo je zopet nazaj potegnil. Se enkrat se je prerinil — pa zopet jo je vrglo nazaj. Zdaj je prišumel drugi val in jo potisnil za vedno v globočino. Ali ni to slika njegovega lastnega življenja? Ali ni to slika življenja in umiranja tisočev in tiaočev v ti vojski? Ali ni to slika celih narodov in plemen? Ali ni to slika vsega človeštva, ki vedno išče neznanih bregov, pa se vedno potaplja^ v smrtnih globinah, rod za rodom? Neizrekljivo žalostno čuvstvo zapuščenosti ga zdaj obide. Sivo novembersko nebo je ležalo kot steklen zvon, bramba proti muham nad njim, enodnevnici človeku. In ob tem tem nosi vem zvonu leze on kvišku, če je morda tukaj izhod. "Bog nebeški," vzklikne, "če tebe ni, potem je življenje brezprimerna neumnost. Če pa si, zakaj ne govoriš z menoj?" Res se mu zdi, da se je skrčila njegova duša do velikosti muhe in tolče zdaj z ročicami kot palček na bronasti obok in kliče: "Odpri vendar." Sivi obok se ne razpoči. Ne odpre se rokam, ki bijejo kljubovalno nanj. Nekaj se pa dvigne iz te brezskrbne morske ploskve, ki nima ne barve ne oblike. Nekaj se sklanja izpod sivega nebesnega oboka, ki nima ne postave ne podobe. In ta "nekaj" gleda pa nima oči. ~Gleda temu človeku ob morju v raztrgano dušo. Nima glasa, pa vendar govori, govori ti duši. "Vprašanje si; kako more hiti vprašanje, če ne bi bilo odgovora? Domotožje si; kako bi moglo biti domotožje, če ne bi bilo doma? Iskanje si; kako bi moglo biti iskanje, če ne bi bilo, kar se da zgubiti in najti? Če ne bi bik) tako bogatega zaklada, da je vse hrepenenje s%-mo hrepenenje po njem?" Zdaj gleda Bogdan Jelovec za hip, za blažen hip globlje, kot- bi moral gledati, da bi videl do dna morja; gleda v globočino lastne duše, kjer -vidi dre ven je brez miru, domotožje brez doma, iskanje nečesa, česar ne more najtf. Ta "nekaj' 'ni tisto, kar mu je pravkar govorilo k duši In Bogdan Jelovec izgovori prvič po dolgem času: "O moj Bog!" Toda izgovoril je te tri besede tako, kot se izvije komu vzdih iz prsi ... te tri se morajo pa bolj resno izgovoriti. --- Galeb je letel čez valujoče morje kot uboga duša. Nemirno se je ribal gori in doli. Njegov rezek klic mu je rezal dušo. In zopet se spomni pesmi, katere ni hotel misliti do konca, ko je slišal vrana. Zdaj poleži prst v krvavečo srčno rano, čeprav se strese pri tem od bolečine in pravi dalje: "Stoj korak* oko pa gleda ti nazaj Kaj si, bedak, pred zimo v svet odbežal, kaj? Svet vrata so v puščave neme, mrzel led! kdor zgubil to je kakor ti — Prihodnje dni , je snežilo, snežilo, snežilo. Bogdan Jelovec je sedel pri peči in bral, več* krat zaprl knjigo bi strmel ogenj ... ali gledal proti ne-skončnim gozdovom, ki so gali do snežnega neba ... ali se ozre k nebu, ki je hotelo sve s snegom zadušiti. In vendar je odsevalo iz njegovega pogleda neko iskanje ali pričakovanje, kot ga lahko večkrat vidimo pri ljudeh, ki gledajo za kom, ki je odšel, ali po kom hrepene, ki noče in noče priti. • • • Nekdo izmed sosedov je vrnil obisk na Jelovem in ga povabil na lov. Hot^i so ustreliti nekaj jelenov. Ker so Bogdana Jelovce v vsi okolici skhvaj po-milovali, so mu hoteli pripraviti veselja da bi ustrelil lepega jelena z dvanajstimi poganjki. Bogdan Jelovec je v začetku odklanjal vabilo, ko se je z lahno britkostjo uljudno in hvaležno izgovarjal s slabim zdravjem. Ko mu je pa obljubljal vso skrb in ugodnost, da se bo peljal na saneh na določeni kraj, da bo gotovo doživel vesel dan ... se je slednjič vdal, ko je videl, da mu hoče dobro. Bilo je v prvem tednu decembra — čudovito lep zimski dan. Sneg, samo sneg, kolikor so nesle oči po nedogledni planjavi. Nad njo se je svetlikal mrzel zrak in s« spenjalo modro nebo. Če je pometal veter gornjo snežno plast, pod katero je ležal prešnji noči zmrzli sneg, * je slišalo kot rahlo, nežno brnenje in petje čez neskončne planjave ... kot petje Čisto tenkih, otroških, glasov, ki pojejo ljubke skrivnostne božične pesmi, h katerim ne znajo dobro besedila. Rdeče je žarelo decernbersko solnce skozi jelke, pod katerimi je stal Bogdan Jelovec. Odsev rdečih žarkov je hitel po snegu. Puško je držal pripravljeno za strel. Posluša. Neizrekljivo tiho je vse okrog njega. Nekje se je odlomila veja, drobna šiba je počila. Spodaj na levo mora biti vas; ubrano udarjanje kladiv mu doni na uho . ping, pang, ping, pang . vedno v razdalji velike terce . . . ping, pang, ping ... ih nato zopet: ping, pang, ping, pang, ping, pang . . . in tako dalje. Zdi se mu, kot bi dobil molčeči zimfki gozd srebrn glas in bi sam sebi pel, da bi se uspaval v mirne sanje. Zdaj sliši nekje v daljavi pok biča, čvrst, vesel pok, kot zna pokati samo radosten mladenič, da pozdravi s tem svojo izvo-ljenko. Pes laja, kratko in ostro . . . gotovo majhen, živahen kužek, ki skače okrog urnih sani. Potefa je zopet vse tiho . . . Izredno mirno. Rdeči žarki ta: vajo med drevjem . . . počasi^ počasi postajajo temnordeči, v majhnih zasneženih kotanjah p* vijoličasto potemne.; Od daleč se sliši zdaj Idic preganjačev. Bogdan Jelovec OSpeto posluša in dvigne puško. Toda zdi se, da se oddaljuj* vse tiho kot ; v napol stopita iz lova je končan. rt na«.« .jwveij seboj f* "Živali v gozdu pa vendar ne sovražijo ljudi!" "Seveda ne! Ljudje jih lo-ve sapio za zabavo." Tiho — Solnce stoji krvavo-rdeče nad vrhovi dreves. Mrzlo potegne po gozdu in počasi začne snežiti. "Ti, Erik, nadgozdar mi je pravil neko povest, ko sem mu sam gonil. V veiikem, divjem gozdu je bel jelen z zlatimi rogovi. To pa ni jelen, ampak človek, ki je zaklet, da vedno blodi kot jelen z zlatimi rogovi po gozdu, ker je bil v življenju zelo bogat in ni s svojim bogastvom storil nič dobrega. Popolnoma alab ni bil, sicer bi ga bil Bog pogubil. Za njim pa drevi divja ženska, ki je doma pri hudičih v peklu. Tako dolgo ga bo preganjala, je rekel nadgozdar, da bo smel položiti glavo v naročje devici. Potem bo umrl — a njegova človeška duša bo rešena." Zopet tiho. Soja zavpije hri-pavo skozi gozd . . . Erik, kaj misliš, aU živi tak jelen z zlatimi rogovi?" Bedak!" pravi drugi glas, to je sama pravljica." "Ti, Erik! Za božič sem si poželel knjige s pravljicami." Bogati učenjak, ki tekaš preganjač samo za šalo. Jaz delam to za desetake, ki jih dobim od lovcev. In pri nas doma sploh ni božiča." "Ti, Erik! Moj stric v Hamburgu ima knjige s slikami; če se potegne tukaj spodaj za vrvico, se slike spretnem jo. To sem videl lansko leto, ko sem bil z očetom in materjo v Hamburgu. V knjigi je na primer slika: ubožec pride k bogatinu grad in prosi. Če se pe po-tegneza vrvico, so vidi v trenutku namesto ubožca ljubi Bog, in pravi: To sem bil jaz, bom ti že povrnil'." Rog za doni. Mladeniča poskočita proti lovcem. Bogdan Jelovec zapusti svoje stojišče, kar se mu približa gospodar lo-da ga postavi drugam. Rogatec z dvanajstimi je še v goščavi in čaka druge gonje. Mnogo sreče T' Stisneta si roki in se razideta. M Zopet stoji Bogdan Jelovec sam. Mrak že plete sive in zlate niti od debla do debla, med katero vplete včasih škrlatno-svilene. Dobro se je še videlo — toda to se jč izpreminjalo v presledkih desetih minut, čez pol ure je moral Jelovec že natanko gledati na muho. In to je bilo dobro, kajti njegove misli so se hotele vedno oddaljiti k jelenu z zlatimi rogovi in k ženski, ki ga preganja in je doma pri hudičih v peklu. Tako pravljično je bilo okrog njega! Tako rad bi bil mislil dalje o tem, kar je zbudil v njem deček s svojim govoričenjem . . mislil na devico, ki . . . Zdaj se premika temno telo med debli, nekako petdeset metrov od njega — rogatec z dvanajstimi. Senca obstane . . . beli konec roga se zasveti v zahajajočim solncu ... v prihodnjem hipu se zgrudi jelen v ognju Bogdanove puške. A takoj zopet vstane in se plazi počasi dalje, najbrž težko kadet. Za hip posluša Bogdan, nato pa sliši, kako pokajo veje, kako se nekaj premetava-- potem je zopet vse tiho. Kar zalaja pes. Bogdan Je-tja. leži jelen: Krogla ga hrbtenici, i bilo, kot udwi redVikeprtfatal^Ina^ ncr w kegan in North Chicago, III. V Zalo-afflr^A^^rSnh' prii£! now ia dobra poatrelbe, ter Jo^vsem —lakom toplo priporočamo. Se enkrat UfetmO: Bodite nam srčno pozdravljeni — in na veselo svidenje. Dn,JU»* Ubg. lUnl Drobnih i. X^lSu'tSlfFK Kahadolnik. York, S. junija, 1925. ZAHVALA te POZDRAV. . -Predno se podamo s parnikom "Paris" preko Uroki ocean aa kratek o-bisk v staro domovino, ie enkrat naj pnsrčnejfte m lepo pozdravljamo vse nate sorodnike, prijatelje, znance in članstno dr. "Marifc Pomagaj", ter dr. "Krščanskih mater" v Waukeganu, m. Bodi vam najprierAiejia zahvala za vso prijaznost katero ste nam izkazali pred oaiim bdhodom. Prav lepa hvala tudi Mr. Frank Svetetu in Mr. John Hladniku, ker ata nas s svojimi avtomobili peljala brezplačno na železniško postajo. Z^hvalfulemo se tudi dobroznani tvrdki Žakrajiek ia Čeiark v New Yorku za vso prijaznost ht fino postrežbo, ter to potovalno pisarno vsem našim rojakom toplo priporočamo. -še enkrat kličemo vsem skupaj: Z Bogom. Imejte se dobro. Na zopetno veselo svidenje v Ameriki. w vi. JSh* * družino New York, N. Y> 6. junija 1925. (Adv.) i Pilite po«cenik. Pri meni bost« dobili vsak muzikalični instrument, mali ali veliki, za nizko ceno. AtSrTi. r"P04T^i'^, * 66,1 Se uljndao priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, MSI ST. CIAIK AVI. CLEVELAND, OHIO. DOKLER JE ŽIVLJENJE, JE SE UPANJE. ^ * l»«ift»o po km ta) v i lutein AAjks Varada v Petersburg!!, ki jo bil aJJb deset let kot iiv okostnjak in v veliko breme svoji drutini, ko-tero Je njegova bolezen »pcsvils skoro n> bera-ike palico. Dot nolo se Je. d« si Jo Aleks no kopo] neko bolesen. ko jo bil star komaj 14 let m katero n jezovi ttariii niso mogli najti nikakega zdravila. Hodi« so « njim k zdravnikom. profesorjem glede odporno«! in operacij: tote vse zaman: deček Jo ras tel vedno bolj slaboten; mislili so te umrl; pogled na edinega ljabUeaega sina Je bU gotovo bolj mučen kot pa dečkov« bolesen. Nekega dne jo njegov •!• čl ta I o čudnem okrevanju neke osebo, ki je imela povsem »lične znake bolezni kot njegov sin Aleks. Ta nesaana oseba > namreč več lot volehala vsled traku! jr. V tem ofcupMin stanju Je njegov oče poslal v Pittsburgh po zdravilo sa odpravo trak ulje, ia verjemite nam. da je to zdravil« dečka reftilo ilvljenje. Zdaj oni deček te bodi: Je bo« močan in blagruje da«, ko je njegov oče čital oglas o onem čudodelnem sdrnvilu. Njegova odpravljena trakulja Je bila IX čevljev dolga. M noro lm trgovcem je dobra znana uljudna postrežba nate banke. Usodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa oo mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOiEN DENAR WA ČEKOVNI RAČUN ter bi nos veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga nata društva plačtflejo svoje izdatke s čeki, izdanimi na našo banko; iatotako K. S. K. Jenota v svojo popolno zadovoljnott Kadar potujete, vsoadto aa Caaie potniške fake, katere tenjate lahko povood kakor navadni papirnati denar. Vendar ao bolj varni kot denar, ker je ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. Nai kaoital hi rezervni sklad v vsoti več kot 9740.M«, le —■ aSaH aa vai *—^^ _ ■ ■ ■ ■ JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON fa »1 JOLIET. ILL i u v iMiAjiK K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regalije in drugo, pazite on moje ime in naslov, če hočete dobiti najboljše blago za najnižje cene. Načrti in vzorci ZASTONJ! gHUUIIIHIIIItllllllllllllllllllHIIIItllUII I F. KERZE, i 1142 N. E. Dallas Rd. = CLEVELAND, O. nami in vzorci ZASTONJ! = .iimiiwiiiniimiiiiiiiiiiiHiiiiiiimi iiiiiiiiiiiiiiiiHuuiiiiiiiiiuiiiiiuuiuiiiiiHuiuur * ki je že celih u kot najboljša va, NAJBOLJŠE ŽIVIJENSKO MAZILO. Pravi humor ali vedno dobro I raz^loženje je za človeka naj- £ Bg boUSe življenslto mazilo. Otož- nost m pesimizem bi morali Dri- ?motic« in ph »čeb: te- števati h grehom. Naravno, da & iJ^SSi Z na vn/v^t« i , , te iivljenja ni boijastai napadi. Vse to ka- ne morete biti dobro razpolo- ¥ ** «»»u trakuijo v ..u. ki je vča.* ^eni, de imate slab tek (okno), SS1 fif Jfc če vas boli glava, če slabo are- ^ESSHZAZZttlSfZ: bavate, če ste zabakani, če vas Sft^Att TTL^eest®^rvoini-zassrj?^\zrjxz te želodčne ncbnhke pa lahko i?* v !ek«'-"ah- Navadite pri naroči- .__S, . r« , bj^rt^t- Da oe poiUjatOv zavaruj. odstranite z uživanjem Triner- ******* u » M>« jevega grenkega vina, to je iz-1 r borno žch-a 35 let na slo ŽeMčna toniki.. To vino ižči-6ča Želodec in Črevesje, pomaga prebavi, utrjuje jetra in ledice, jači živčevje, da se boste dobro počutili. To vino vas spravlja tudi v humor in veselo raz-položenje, Id je človeku tako nujno potrebno. Vaš lekarnar ima to vino vtalogi; Če ne, pišite nam ponj. Joseph Triner Co Chicago, £]., Muhe in komarji so v poletnem času jako nadležne. Poskusite enkrat Trinerjev "Fli-Gas," pa jih boste lahko namah pokončali. Ta preparat nič ne smrdi; lahko ga tudi rabite pri uničevanju mrčesa pri domaČih živalih in ptičih (kanarčkih itd.), Poskusite ga torej 1 (Advertis.) di iz sanj. ■MkMHI VM Ako hočete zvedeti za naslov kakega va« šsga aorodaika, znanca m prijatelja, Ako -U- imate na prodaj kako KSHnklJiiče, farmo, Ugovi»e NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSICA TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, Uguvcem In posameznikom sa vse vrste tiskovine. NAJNI2JE CENI TOČNO POSTKB2BO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naii tlakami. Mi "Gla-rilo K. a K. Jednote" in mnogo dragih časopisov v raznih jezikih. 38 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. i''^ 'J fefcM^1^ t ■ . y.'■ ' ' ^ J AMERIŠKA DOMOVINA <117 St. CUr Ave CLEVELAND, O. da bo Vaša trgovina, ai Mjeiebolj dovale, i nt ZASTAVE, BANDERA* REGALIJE tal ZLATE ZNAKE K. ft. E. J. mm s. a PRIHRANITE SI DENAR PRI POSOJA-NJU V STARO DOMOVINO. Vedno vprašajte za ceno v bapki. posegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranita, ko pošljete denar v staro domovino. Pridite ie danea k nam glede informacije oen. Gotovo boste zadoroljni. ■. ' Premoženje te banke anafta fl*.000.000.00 Vabilo na Plesno Veselico, ki jo priredi DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro), CLEVELAND, O. V NEDELJO 21. JUNIJA u- ' 'V • NA ftPELKOTOVIH FARMAH V NOBLE, OHIO. Cenjeno občinstvo je uljudno vabljeno, kakor tudi članice, da «e zopet enkrat poveselimo v prosti naravi, kajti ta prostor ni podoben farmi, pai pa nekakemu parku. Vse Je kakor nalaU ustvarjeno. Pa kakor nalašč bo pa tudi licitacija za krasnega 'ponija*. — Eden bo gotovo tako srečen, da se bo lafako zastonj pdjal domov. Pa to ni ie vse. Se več presenečenja vas čaka. Veselični "boos" pravi, da bo kar tako, kakor doma na semnju! Vai tisti, ki mislite iti s poulično karo, vzemite Nottingham Rd. karo prav do konca, tam vas pa bo že čakal voznik, ki vas pripelje na mesto. Članice so proiene,- da vsaka prinese en dobitek k predsednici, ali pa kar na veselico. Veste, z enim mahljajem v iakeljček, pa boste kar dva zajčka "uke-čali — «li ne bo to "funny?" Toref le vsi ven v prosto naravo 21. junija! VeselKai za K. S.9L Jedneto!