DOLENJSKE NOVICE Izhiijiijo 10. hi vsitkega mesctm, čo Jo :: tisU (lun i»raí!iiik pft oii iliiu :: Cenil jim Jo s poštnino vred k» oolo loto iiiiin-ej 3 K, za pol leta I K. Naročninii za Neintijo, Itosiio in rtnige erroiisko državo znaSn 3 K 5« li, za Ameriko 3 K. Dopise sprojema urodiiik, iiaroćniiio in :: oznanila pa tiskarna J. Krajec nasi. :: Znameniia glagolska starina v šentrupepškem župnijskem arhivu. Sjiisftl Ivan Steklaea. (Kouec.) Pravzaprav se je hrvaška narodna književnost precesla iz hrvaškega primorja v Dalmacijo, največ po frančiškanih, ki so osnovali tamkaj mnogo novih samostanov. Najznamenitejše mesto za hrvaško ktijiievnost jo bil že omejeni Vrlinik, kjer so moo^n duhovniki proučevali latinske in laške jùsatelje ter to vsebino porabili za svoje knjige, ki so jih spisovali v narodnem jeziku z giagolico ter jih narodu dcali. In to je bila zares narodna književnost, ker je bila najdsana za priprosti narod, dočim je bila dalmatinska hrvaška knjiga bo|j gosposka in le za izvoljence vsaj v prvih časih, Glagolica se zdaj ni rabila samo v cerkvi nego tudi v prav obilni meri v zasebnem živ-Ijenjn. GIagolica__ je bila v tem času pravo hrvaško pismo. Ž njo so pisali priprosti ljudje kakor tidi odlični, škofje, vojaški zapoveduiki, mestni župani in upravitelji. Ne samo po hrva-.škem prittiorju, nego tudi v zagrebški stolni cerkvi se je rabila starosloveiiščina dolgo časa, kakor tudi po mnog'h župnijah ; a kar je za nas posebno važno, je to, da se je razširila glagolica tudi po vseh župnijah ob hrvaško-kranjs^ki meji, kot: v Pribicu, Ozlju, Trgu, Vivodiui, Žakuuju, Kil)niku, Podlipniku ler Vrbovcih. Od tod je prešla na Metliško in čez Gorjauce na Dolenjsko, kjer so spadale neke župnije pod zagrebško škofijo do 14, stoletja. Tmii Slovenci so rabili glagolico kot narodno pismo vse do ri'fonna-cije (Linhart, Geschichte v. Krain. 1791. II. 357), a znano je, da je bila v Črnomlju še 1. 1575. àoia, kjer ae je učila poleg latinice in cirilice tndi jilagolica. češ, da je le-ta neobhodno potrebna T živ^enju. V Črnomlju in Metliki so poznali glagolico izvrstno iie samo mnogi duhovniki nego tmii meščani šo v 16, stoletju ter so celo presojevali prevode sv, pisma na hrvaški jezik, ko jih je predložil preso-jevalnemn odboru Stefan Konzuí napisane tudi v glagolici. Tudi župnik Lamela v Novomeških Toplicah je bil veščak v glasrolskem pismu (Trubarjev Zbornik 1908. Str. 77—79). Gotovo so bili pa tudi še po drugih slovenskih krajih duhovniki, ki so jw^nali (jliigolsko pismo. O tem piše Josip Benkovič (Voilitelj. 1901.) takole: „V 13,, 14, iti 15. stoletju je vladala v slovenskih krajih velika svoboda. Takrat niso bile cerkvene bogoslužne in obredne knjige enotne, saj so bile ie, pi.sane in strogo nadzorstvo ni hilo mogoče. Škofov ni bilo in vizitatorji so več skrbeli za druge zadeve nego za dušno pastirstvo po deželi. Prav verjetno je tedaj, da se je služba božja opravljala marsikje v slovenskem jeziku, V kodeksu v c. kr. knjižnici na Dunaju stoji zapisano: „Maša se bere v slovenskem jeziku zaradi silnega razširjanja in splošnosti, in ker prav noben jezik ni tako razširjen, nego je slovenski." Zato se tiidi somtertje najdejo ostanki glagolskih rokopisov. V Lancovem pri Kadovtiici se je še koncem 18. stoletja hranila glagolska mašna knjiga, in Škof Hren je 1. 1617. prepovedal duhovniku gíagolašu v Križih pri Tržiču čitanje glagolskega besedila pri maši. Ako pomislimo, da je šele 1. 1595. oglejska sinoda prepovedala rabo glagolice v cerkvenem bogoslužju, je prav verjetno,,da ee je pred tem rabila slovenščina tudi v Sent Hupertu. Vrnimo se k našemu glagolske m 11 spomeniku v Sent Rupertu. Kdaj in kako je prispel semkaj? Po našem menja gotovo ne slučajno. Treba vedeti, da je spadala šentruperška župnija poti oglejsko diecezo, odkoder so dohajali tudi duhovniki v naše kraje. Dohajali pa so k nam v posebno velikem številu Hrvati iz Primorja, ki so bili, kakor znano, sploh glagoiaši. Sicer nimamo za najstarejše case popisanih duhovnikov ter tudi ce moremo določiti, od kod so bili doma. Sodeč pa po kasnejših zapiskih iz 16. stoletja moremo sklepati, da so semkaj zares dohajali Hrvati že od nekdaj, posebno iz Istre. Tako imamo zapisano v poročilu oglejskega generalnega vikarja Bizancija iz 1, 1581., da je bil takrat v Šent Rupenu župnik Martin Farmentario (/žitnik) iz Novega grada (de Citta Nnova), a ravno tako tudi kaplan Jurij Arde. V Šmarjeti je bil kaplan Preveč z otoka Paga (da Pago). Novomeški kapitelj je bil takrat skoraj ves hrvaški. Prost je bil Jurij Petre-vina iz Zagreba, Jurij Gusič iz StrniSinca (Ongaro, Oger), Anton Vuranec iz Zagreba, ravno tako Ladislav Djiven, Gašper Gorišič iz Strnišiiica; Mihael Petričič, kaplan iz Šent-liupcrta, je bil bržkone tudi Hrvat. Če so bili Hrvati v tem času v tolikem številu nameščeni po slovenskih krajih, so bili gotovo tudi v poprejšnih časih. S takim duhovnikom iz Istro ali hrvaškega primorja je prispel morda že v 14. stoletju tudi omenjeni mlsal v Sent Kupert, kjer so ga rabili, če že ne pri sluábi božji, kar je ])a sicer verjetno, vsaj za svojo porabo pri oznanjevanju božje besede, ker se je lahko iz njpga prirejalo besedilo za nagovore. Žo v 16 stoletju je začela glagolica nazadovati in sicer najprej v Slavoniji, kjer so jo zatrli Turki v j)rvi polovici, v drugi pa tudi v Bosni. V iztočnih delih Hrvaške in na Kranjskem so jo zatrli v 17. stoletju, v Istri v 18., a istotako v severni Dalmaciji, v južni pa žo poprej. Najdalje se je držala v hrvaškem primorju, posebno na otoku Krku; tukaj je popolnoma prenehala še le 1, 1835, Na Kranjskem so giagolico preganjali največ radi tega, ker so duhovnike gl«gi>laše sumničili, da so se poprijeli nove ])rotestant-ke vero, kar je bilo deloma tudi resnično. Od takrat se je pozabilo na glagolico in duhovniki je niso nič več poznali. Potem tudi ni čudno, da so porabili stare knjige od pergamenta za tivez uradnih knjig. Tako se je zgodilo tudi v Sent Rtipertu. Le škoda, da se nam je oliranil le en list z glagolico popisanega pergamenta, dočim se jo ostalo razne.slo diugani, ali.pa jo projjalo z drugimi starimi ktylgami. Gospodarstvo. Važno za vinogradnike! V zadnjih letih, zlasti leta 1912, nam je poleg peronosfiore (rje. paleža) napravila veliko škodo tudi (desnoba (oidij), ki se pri nas pojavlja vsako leto, posebno pa, ako je vreme bolj vlažno, deževno. Proti peronospori imamo izvrstno sredstvo v modri galici, proti plesno!)! pa v žveplu. Žveplo pa ^mora biti čisto, jako flno zmleto in sveže. — rimešamo v to tekočino (na 10 litrov vode) še 10 dg (deset dek) žvep-lene kisline, ki so je dobi v vďjih trgovinah, drogerijah, lekarnah, ozIr. tndi pri gori imenovani tvornici. Z žvepleno kislino, ki je zelo jedka, se mora previdno ravnati. Vliva se jo polagoma v tenkem curku v tekočino (nikdar ne narobe 1) in se pri tem pridno meša. Ko smo si napravili tako raztopino, vzamemo kak količek, ga ovijemo s cniqo, ki jo dobro z beko pritrdimo, in namaiemo— kakor že rečeno — ves stari in mladi trtni les. Kakih 14 dni pozneje delo ponovimo, najbolje malo prej predno se začnó trtni popki (očesa) napenjati, Z mazaiyem trt se ne samo zatirajo razne trtne bolezni, ampak opazilo se je tudi, da mazano trte dosti pozneje odganjajo kot nemazane in to je gotovo za naše neugodno spomladne vremenske razmero zelo dobro. Cr. kr, vinarski nadzornik: B. Skalický. Skrbimo za naše vinograde! Naše vinograde je treba dobro gnojiti, bolje kakor smo hill dosedaj vajeni. Sicer nam bodo prej opešali kakor si mislimo. Za novo vinograde je gnoj glavni pogoj rodovitosti. Naj bodo trte šo tako dobrih vrst in naj bo lega še tako ngodna, nikdar ne bomo dosegli popolnih vspehov, ako ne bomo trtam dobro gnojili. Najboljši gnoj za trte je hlevski gnoj. Izvrsten je tudi kompost. Le žal, da nam manjka enega in drugega. Prvega za to, ker ga zvozimo na pjive, drugega pa sploh nimamo, ker imamo še premalo smisla za skrbno pridobivanje takih gnojil. To pomHnjkarge enega in drugega gnoja pomeni ogromnoškodo za naše vinograde in veliko izgubo pri naših dohodkih. V teh razmerah se moramo zatekati k umetnim gnojilom! Moramo! Vprašanje je le h katerim? Z umetnimi gnojili nimamo dosedaj še nobenih izdatnih izkušenj. Na travnikih smo glede teh gnojil že precej na jasnem, v vinogradih pa ne. Nekateri celo trdijo, da umetna gnojila niso za vinograde. Drugi jih zopet hvalijo. Resnica je, da se na Nemškem umetna gnojila močno rabijo. Na vsak način je treba, da se tudi mi prepričamo o njih vrednosti. Zato je pa nujno potreba, da delamo z njimi poskuse, tako kakor smo jih delali n. pr. pri ajdi. TI poskusi naj bodo čisto priprosti in ceneni, take da jih lahko napmvi' vsak vinogradnik. Čim već jih bomo »liredili, tem prej bomo na čistem. Ti poskusi naj se napravijo po vseh naših vinskih goricah in sicer v mali meri t. j. na malem prostoru. Za tak poskus zadostuje popolnoma 100 štirjaških metrov, tedaj košček vinograda, ki je 10 metrov dolg in 10 metrov širok. Kot pripravno gnojilo za ta poskus se priporoča tako imenovano vinogradniškognojilo, ki ga prodaja c. kr. kmetijska družba. To gnojilo ima vse potrebne redilne snovi v sebi in sicer v takih množinah, kakor jih potrebuje vinska trta. Za vsak tak poskus je treba 10 kg vinogradniškega gnoja, nič več. Ena vreča, ki tehta 100 kg, zadostuje toraj za 10 poskusov in ker stane 100 kg gnoja 17 K 50 h, bi stala vsaka poskušnja samo 1 K 76 h, Tuliko zmore vsak' Poskus se napravi priprosto na ta način, da se v zgodnji spondadi teh 10 kg gnojila na odmerjenem prostoru raztrosi in poiikoplje s prvokopjo. Pripraven prostor za tako poskusijo je poiskati pri večletnem nasadu, ki je v polni rodovitosti. S skrbnim opazovanjem in primerjanjem je čez poletje in jeseni dognati, kake vrednosti je bilo umetno gnojenje. Ako se ta poskus, ki stane prav malo truda in prav malo stroškov, splošno napravi, pa bomo hitro na čistem, kake vrednosti so umetna gnojila za vinograde in posebej kake vrednosti je tako-imeijovano vinogradniško gnojilo. Tako kakor stno pri ajdi dognali vrednost rudninskega superWfrtta, tako bomo s tettii poskusi tudi pri naših trtah dognali, kake vrednosti je vinogradniško gnojilo. V okolišu novomeško kmetijsko podružnico je ona priprav^ena potrebno množino vinogradniškega gnojila za te poakušnje preskrbeti, treba pa je, da se vinogradniki takoj priglase s svojimi naročili. Potrebna gnojila je treba namreč člmpreje dobiti. Kmetijska podružnica je pripravljena oddajati jih potem v vrečicnh po 10 kg in proti plačilu pravih stroškov. Toisto luhko store podružnice po drugih vinskih krajih. Na ta način bomo naj-(>reje izvedeli, kake vrednosti so umetna gnojila za naše vinograde. —r— Licenciranje bikov. Vprašatqe glede zboljšanja nase bikorejo je Še zmeraj odprto. Dobili smo zakon, ki ga imamo že dvajset let, vpeljali suio licenciranje bikov, toda bikov nam slej ko prej primanjkuje iu slej ko prej so rabijo tudi slabi in ne])ripravni biki. Vse to nam kaže, da so z najboljšim zakonotn no da nič doseči, če se ne izvaja, in da nam v takih razmerah tudi licenciranje dosti ne pomaga. Vse to nam pa tudi kaže, da se reja bikov toliko časa ne bo popolnila, dokler se naši živinorejci sami ne bodo za rejo zavzeli. Živinorejci se morajo sami zavzeti za zbuljšaige bikoreje, potem se bo na bolje obrnilo. Zavzeli se bodo pa za to rejo, ako se bodo sami pri svoji živini prepričali, koliko vrednosti je dober bik in kako lep zarod jim prinaša zadostna reja takih plemetrjakov in ako se jih bo pri vsaki priliki na to tudi opozarjalo. Največ se je doseglo pri reji bikov v takih krajih, kjer se pečajo gospodarji v večji meri s kravjo rejo. Tukaj so najprej izpoznali ugodni vpliv dobrih in zadostnih piemen^akov, ker so se tukaj najprej pokazali ugodni vspehi take reje. Najmanj se je pa doseglo v takih krajih, kjer je reja volov doma in kjer so z živino kupčujo. Tam je v obče manj smisla za rejo bikov in manj zanimanja. Zato je pa tudi reja po teh krajih najbolj pomanik(jiva. Sicer se tudi jio takih krajih težko občuti pomaiykanjo bikov, toda stori se vse premalo za povzdigo te reje, iz enostavnega vzroka, ker je vsa reja premalo stalna, ker manjka prave domače reje in ker so z živino preveč haranta. Mnogo dobrega se bo dalo pri bikoreji doseči z živinorejskimi zadrugami, če se jih bodo naši živinorejci oklepali s potrebnim zanimatijem, kajti prav tem zadrugam je glavna naloga, da vplivajo na izboljšanje reje pleme-1^'akov. Ako ne bodo mogle naše živinorejsko zadruge nič drugega storiti kakor samo to, da skrbe v svojem okolišu za potrebne plemc-njake, pa bodo v naših razmerah lahko zadovoljne s svojim delovanjem. Sicer je pa treba pri vsaki priliki, ki se nudi. vzbujati med živinorejci zanimanje in smisel za rejo zadostnih in dobrih plemenjakov. Naši živinorejci bi se morali za to rejo saj toliko zanimati, da vetlo, kje se v qjihoTQin kraja redijo biki in kakšni BO ti biki. Saj to bi moral vsak vedeti! Če pomislimo, kako malo poznajo živinorejci rojo pleraenjakov v svojem kraju, potem se nc smemo čuditi, da ne pridemo s to rejo naprej in da so vspelii pri tej reji se tako pomanjkljivi. Da se naši živinorejci pouče o kakovosti bikov, ki se redijo po naših krajih, zato bo treba bo^je skrbeti kakor se je doaedaj skrbelo in sicer pri vsaki priliki, ki so nam nudi. Prav ngodna prilika za to jc na primer tudi vsakoletno licenci ran je. To licenci-ranje se vrši sedaj le ob navzočnosti uradne komisije in dotičnega bikorejca. Po našem mnenju naj bi se dala pri takem licenciraïqu prilika, da si živinorejci iz prizadetih občin sploh ogledajo pripeijane bike in da se s primerjanjem poučujejo o vrednosti posame^nih bikov, bikorejci sami pa, da so sjtodbujajo za rejo lepih in pripravnih plemenjakov. Živinorejska zadruga za novomeško okolico se je obrnila letos na vse merodajne oldasti s prošnjo, da se priredi licenciratye bikov iz tega vzroka za ves zadružni okoliš, ki obsega občine Smihel-Stopiče, Novomesto, Prečna, Št. Peter, Mirnapeč in Brusnico, skupno in sicer na sedežu zadrugo v Kandiji. Pri tej priliki namerava razdeliti za lepe piemenjakc tudi nekaj premij. Na ta način upa po svojih močeh vplivati na to, da se zanese več zanimanja med naše živinorejce, in da se roja potrebnih bikov tudi na ta način pospešuje. — )■ Gospodarske drobtine. — Oltini zi)or kiiiotijske jiodruinice v Novem mestu bo v pondetjek dne 3, marca (na sejmico) 1.1. ob 2, popoludne v drsištvenem prostoru (pri g, Jakšetu v Novem mestu) s sledečim sporedom: 1. Poročilo o delovairju podružnice, H. Poročilo o računih. 3. Predlogi za občni zbor v Ljubljani. 4. Volitev novega odbora, 6. Predlogi in nasveti. 6, Nova podružnična pravila. Poročevalec ravnatelj V. Rohrman. Opomnja: Če ob zgoraj določenem času ne pride zadosti udov, se bo občni zbor vr.šil pol nre pozneje z istim vsporedom ne glede ni število navzočih, — Kletarsiki tečaj v Semiču. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek dne 3, in torek dne 4. marca v Semiču dvodnevni kie-tarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in igenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjeiijii, pretakanju, čiščenju in filtriraigu vina, O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih vina in zdravljenju ])okvarjenega vina. Pouk bodo teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi tečaja udeležiti , naj se takoj priglasi po dopisnici t, 1. pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija), Pristop k ])raktičnim demonstracijam se bode dovolil le omejenemu Ětevilu udeležencev. — "Vinarski iii kletarski tečaj na Gnmi. Kranjska kmetijska šola ta Grmu priredi 10, in 11. marca 1.1, vinarski tečaj in od 12. do 14. marca pa kletarski tečaj na Grmu. Vapored tečaja bo sledeči: V pondeljek, dne 10. marca popoludne od 2. do 4.: Cep^eige trt. Siljerije trt v silnicah, gorkih lehali in drugih prostorih, Ravnanje s cepljeckami in v trtnici. Saditev novih vinogradov. Od 4, do (j. ure; Razkazovanje silnice in cepilnih strojev. Vaje v cepljenju. — V torek, dne 11, marca do-poludne od 8. do 10. ure: Obrezovanje trt. Jiavnanje z mladimi trtami v vinogradu. Po-jiiladanska dela v vinogradu. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoludne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. — V sredo, dne 12. marca od H. do 10. ure dopoludne: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipeiya na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina, Od 10. do 12. ure: Preiskava vina. Popoludne od 2. do 4. ure: Itavnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov,^ Poraba in vrednost žvepla in kipelne kleti, — V četrtek, dne 13. marca od 8. do lO. ure; Pretakanje vina, čiščenje vina z raznimi čistili. Od 10. do 12.: Praktične demonstracije v vinski kleti. Popoludne od 2. do 4. ure ; Filtriranje vina. Od 4. do 6. ure: Praktične vajo v vinski kleti. V petek, dne 14. marca od 8. do 10. ure dopoludne: Napake vina. Od 10. 12. ure: Vaje v vinski kleti. Popoludne od 2. do 4. ure: Bolezni vina, — Ker je udeležba osobito pri kletarskein tečaju omejena, je dovoljen pristop le tistim, katere ravnateljstvo izrecno sprejme. Priglasila (po dopisnici) se sprejemajo do 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija pri Novem mestu). Oddaljenim in revnim udeležencem s Kranjskega — vinogradnikom — povrne ravnate^-stvo potne stroške do Novega mesta in tudi podpore 2 K na dan za prebrano. Za to pod-jioro je treba v priglasilu izrecno prositi. Politični pregled. Vojiia lia Balkanu. Tri tedne je preteklo, kar se jo pričel zopet strašni krvavi ples ua Balkanu. Vse spletke diplomatov niso nič pomagale, Bulgari so udarili x v.so silo na Turke, da jih prisilijo do ugodnejšega miru za balkanske državo, kakor so ga hoteli Turki skleniti. Neprestana pogajanja so Bulgare izučila, da Turkom ni nič verjeti, zato so sklenili mir „podpisati na bobnu". Takoj v začetku vojne je prišlo do krvavih spopadov na Ga-lijiolskem polotoku. Biilgari so poizkusili zasesti važno postojanko Bulair in so zato žrtvovali mnogo vojakov. Res so izrinili Turke iz važnih pozicij, a Bulaira še niso dobili v svoje roko. Zelo važno pa je, da se je Bulgarom posrečilo preprečiti izkrcanje turške vojsko pri Šarkeju. Turki so hoteli tam na snho postaviti močno armado, ki bi Bulgare obšla in jih od zadaj napadla, a Bulgari so jim to preprečili in jih pošteno potolkli. Zadtgi up sedanjih turških oblastnikov je Sel po vodi: Mariiiarska armada jo razbita. Le Odrin se še drži. To je trd oreh, ki bo sImI Bulgare Se tisočo in tisočo življenj, predno bo rgihov. éukri paša je odločen pove^nik in pravi, da bo raje mesto popolnoma razdejal kakor da bi se udal. Bulgari imajo pred Odrinom velikansko vojno moč do 180.000 mož in 900 topov namerjenih v mesto. Njihovo krogle so v mestu napravile silno škodo. Ljudje se prestrašeni skrivajo po kleteh, kopfjejo si jame v zemljo in oudi živé, ker se boje stanovati v hi.šah. Poleg tega vlada v mestu huda lakota, ki se ji družijo razne bolezni. Mrtvih nič več ne pokopujejo, ampak trupla mečejo kar v Marico, da jih ona odnese. Ta položaj v mestu je nevzdrž|jiv. Podobno kakor pri Odrinu je položaj tudi pri Skadru, šo vedno neugoden za Črnogorce. Važna postojanka je Brdica, Če to Črnogorci, ki so jim prišli na pomoč Srbi, osvoje, je Skader odrezan od ostalega sveta. Vendar se Srbi po noči vedno bo^j bližajo postojankam pri Brdici. Splošen napad na Skader se pa zavlačuje vsied meter visoke povodnji. Pri Čataldži se tudi vrše večkrat ostri spopadi med Bulgari in Turki, do kakega odločilnega boja tu še ni prišlo. Kaj delajo Grki pri Janini, pa ni znano, najbrže se mesto ne preda še tako hitro. Kakor vse kaže, vojna traja lahko še dolgo, Kandidat S. L. H. za deželni zbor mestne skupine Kamnik-Eadovljica-Tržič jo dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani, Ta mandat je imel prej dr. Vilfan iz Radovljice. Ustrelil je li, t. m. zvečer vodjo dunajskih socijalnih demokratov, državnega poslanca Schumeierja na Dunaju, kovinski delavec Pavel Kunschak, iz maščevalnosti, ker so ga socijalni demokratje tako preganjali, da ni dobil več dela. Umor obsojajo vso stranke. Seveda socijalnodemokraški listi bo izrabljali ta umor in ga podtikali krščansko-socijalni stranki. A še isti dan so jo priklatil iz Mo-nakovega strasten aocijalen demokrat Franc Freiberger, da umori morilčevega brata kršč. soc. poslanca Leopolda Kunschaka. — Drugi krščansko socijalci so pa tudi dobili grozilna pisma. Zato naj bodo gospodje „rdečkarji" kar lepo tiho. Dopisi. Prečiua. K zadnjemu dopisu iz Prečine še mal dodatek o slovesu, katerega jo napravil naš lepi Bršljin odhajajočemu novemu g, župniku šniihelskemu. Lep slavolok je stal sredi vasi. Pri njem pa so se zbrali vaščani, bršljinski možje. V slovo je govoril g. Anton Globeluik, vrl, izobražen gospodar, in poudarjal, da bodo vedno spolnovali nauke, katere jim jo gospod delil, ter si ga ohranili v trajnem spominu! Ginjeu se je zahvalil g, župnik rekši, da mu ostane Prečina nepozabna, „zato ker ste Vi naši, mi pa Vaši." Solze ^ubezni so zaigrale v očeh vseh dobrih možl Čast brsljinskim možem ! Sedaj imamo začasnega duh, pomočnika častitcga P. Franc Ambroš-aoz frančišk. reda, ki jo že mnogo deloval v dušnem pastirstvu, zadiha leta na Štajerskem v težavni samostanski župniji „Nazaret'', prav zadnji čas pa v Smihelu pri Novem mestu. Pri nus je res vedno mnogo dušnopastirskega dela! Imamo mnogo bolnikov in po novem letu že devet mrličev! — Letos bo tudi v našem dekanatu sv, birma, pri «as v Prečini na dan farnega patrona sv. Antona Pad. dne 13. junija. Za lepo slovesnost se moramo dostojno že zdaj [iripraviti, otročiče lepo podučiti, pa tudi zunaj cerkve vse lepo urediti, posebno še pot do i^e in okoli nje. Prosvitli g. knezoškof ostanejo pri nas dva dni, zato da bodo mogli pogledati podružnice in pokopališča. Tudi tu je treba marsikaj urediti, pa zapuščene kapelice ali znamenja ob potih in vaseh prenoviti. — Protialkoholuo gibaiijc gojimo nekoliko pri šolski mladini, pa tudi pri odraščenih, a o tom drugič. Za danes pa omenim druge vrste abstinenco, namreč od tobaka ! Kaditi je res sama razvada! Slabi zgledi kvarijo že |judskošolsko mladino. Grede v šolo in iz nje nekateri taki paglavčki kar javno kade — cigareto! ponav-ijavni učenci pa še skoraj vsi! In tako se navadijo že otroci zapravýati. Kako pa je z zili-avjem njihovim'? Poglejte jim obraze; upadlih, kar velih l'c njih oko jo pa mrklo; puJobni so cvetlicam, katere je poparila slana, ?>koda mladega naraščaja! Potem pa še pomislimo, koliko nesrečnih požarov se zaneti z nesrečnimi cigaretami! Starši, duhovniki, učitelji, šolsko gosposke, pozor! Nikotin je drugi demon za alkoholom, ki nam uničuje naše sicer dobro ljudstvo telesno, duševno, moralno in financijolno — tedaj boj tudi tobaku — nikotinu! Od vavtovaške Straže. Naš zadnji dopis je vzdignil, kakor se vidi, veliko prahu med onimi oznanjevalci ^.pravega evangelija", ki so tako vneti ,,za ljudski blagor- in „sveti mir," Nagromadili so toliko nesramnih laži in grdih obrekovanj v „Slovenskem domu" in „Slov. Narodu" na našo pošteno gasilno društvo in njega člane, da bi skoraj sami verjeli, da je res, kar so zapisali. Na te izrodke bolne domišljije se nam ne zdi vredno odgovarjati, le to nas veseli, da sruo enkrat zadeli na pravo struno. Gasilno društvo bo šlo mirno svojo pot naprej, katero jo sedaj hodilo, in si ne bo dalo ničesar predpisovati in ukazovatiod človeka, ki nima ničesar in torej tudi gasilnega društva ne potrebuje, njegovi člani pa tudi no bodo še v doglednem času pristopili k pravoslavju, kakor on želi, ampak bodo ostali verni katoličani, ki bodo vrgli z zaničevanjem vse one umazano liste v poč, kateri jih tako grdo sramote. Konštatiramo pa še to, da smo se zadnjič pregrešili, ko smo govorili o penzijoniranem profesorju, zakaj v kratkem postane zopet resničen aktiven profesor in mislimo, da bo imel odslej bolj verne poslušalce kakor jih je imel doslej in jih ne bo smel tako vleči kakor dosedanje. — (Op. uredništva.) Naprošeni od g. Ivana Rakošeta izjavljamo pri tej priliki, da on ni dopisnik zadnjega dopisa „Od vavtovaške Straže" v našem listu z dne 10, t. m. Iz Vavtevasi se nam pišo: V nedeljo, dne 9. ťebr. t, 1. smo imeli v naši novi Šoli roditeljski sestanek. Zbrali smo se v velikem številu zlasti matere, pa tudi nekaj očetov. Gospod topliški zdravnik dr. Konvalinka nam je predaval o kužnih boleznih otrok. Popisoval nam je postavim grižo, škrlatinko, davico, oslovski kašelj, jetiko in dr. Povedal nam je, kako se te bolezni pri otrocih javijo in kako se uspešno zdravijo. Povdarjal je zlasti snago in sicer vsestransko v hiši, pri otroku, v obleki, potem prezračevanje tistih prostorov, kjer bolnik leži, ter dal še druga navodila, kako se tem boleznim v okom pride. Gospod doktor je Čeh in v govoru semtertja močno zavija po češki, a govoril je tako poljudno, da smo ga vsi dobro razumeli. Zeleč, da bi se še katerikrat videli pri predavanju, kličemu gospodu doktorju: Prisrčna zahvala za vse besede, ki ste jih nam govorili! Iz Miru« peèi. Dopis, objavljen v zadnji številki „Dol. Novic", nas MirnopeČane vendar malo preveč črne slika, kakor da bi bili ros bogvo kako slabi ljudje, toda temu ni tako. Dopisnik nas je gledal samo po slabi strani, ker ni dobro poučen o naših razmerah, zato blagovolite, g. urednik, še od druge botj zanesljive strani sprejeti par vrstic od tukaj. Res je, da se je naklada na opojne pijače od občinskega odbora odbila, to pa zato, ker se je predlagala naklada tudi na vino; taka naklada v vinorodnih krajih kakor n. pr. na Do-lei^skem, res ni na svojem mostu in to z ozirom na vinsko trgovino, pač pa je vsega priporočila vredna naklada zlasti na žganje, deloma tudi na pivo, da se boli omeji žganjejutje, ki se je začelo v zadnjem času radi slabih vinskih letenj čezdalje bolj širiti po teh krajih. Iz tega pa še ne sledi, da bi bili pri nas sami žga-njarji, četudi imamo nekaj notoričnih pijancev, brez katerih pa nobena občina ni. Nezavednosti v političnem oziru nam tudi ne more nihče očitati, saj smo se izkazali pri zadnjih deželno-oziroma državnozborskih volitvah v ogromni večini kot zvesto pristaše S. L. S. in v tem oziru z nobeno sosednjo občino ne zaostajamo. Kavno tako tudi prebiramo dobre krščansko časopise, ki so pri nas, hvala Bogu, precej razširjeni, zlasti Domoljub, Bogoljub in Dol. Novice. Tudi občinski odbor z vrlim županom na čelu kaže dobro voljo in si prizadeva, da bi se zanemarjena občinska pota prej ko prej v dober stan spravila. Da se je konkurenčna obravnava za zidanje župne cerkve po tolikih ovirah srečno in pravilno končala, se je zahvaliti tudi sedanjemu občinskemu odboru, Bog daj skorajšen pričetek. Res je, da ni vse v redu, kakor bi moralo biti, pa sčasoma vse pride na vrsto, tudi naklada na žganje, kakor jo imajo po vseh sosednjih občinah upe|jano, in še kaj druzega koristnega. Iz Radovicc nam pise g. župan Kramarič: „Resnici na ljubo glodo poročila iz ,metliške okolice" o volitvi v krajni šolski svet v Metliki v zadnji št. Dol. Novic odgovorim sledeče: Iz občine Eadovica je všolana v Metliko vas Siamnavas, potemtakem imajo voliti tudi naši občinski odborniki zastop v krajni šolski svet iste Šole. Res nas je več volilo gosp. zdravnika in župana dr. Weibel a za uda v krajni šolski svet metliški..." — Dostavek uredništva: Na-daljnega Vašega utemeljevanja pa ne objavljamo, ker bi Vašemu ugledu kot županu občine, ki je v taboru S. L. S., nikakor no bilo v prilog. Saj veste, da pri volitvah ne gre za kako osebo, ampak za načela kake stranke. V tem slučaju je nastopila S. L. S. po svojih odbornikih iz radoviške, rosalniško-božakovske in lokviške občine proti liberalni stranki met- liške občine, in prva bi bila zmagala ter tako dokazala liberalnemu odboru metliškemu, da ne sme prezirati okoliških občin — a to jo Vaša taktika preprečila. In to so zadnjič „Novice" konstatirale. Tako lahko sami presodite, ko bo volitev v c. kr. okrajni, šolski svet v Črnomlju, da bi taka taktika lahko povzročila poraz S. L. S. Ali bi bilo to v korist belokranjskega ljudstva? (iaiionsburg Pu., Amerika. Popišem naj nekoliko tukajšnje delavsko razmere. Ameriški delavci živimo v dobi, ko se neprestano dražé vsa živila. Moka je vsak dan dražja, sladkor, riž, olje prav tako, delavsko ljudstvo pa stoka pod temi bremeni. Stokanje pa seveda ne pomaga mnogo, poiskati jo treba potov, ki vodijo do boljšega obstanka. Veliko vlogo pri draginji igra visok carinski tarif, ki omogočuje raznim oderuškim trustom tirati cene kviško kakor se jim poljubi. To, kar potrebujejo delavci najbolj, kruha in mesa, jo v združenih državah toliko, da BO obojo izvaža v velikih količinah iz države. Dokazano je, da se ameriško moso in moka na tujem trgu ceneje kupuje, kakor ga pa kupujejo ameriški delavci. Iz tega je razvidno, da nas je vlada prodala raznim oderuhom, ki nas sedaj hrez usnii|ionja izkoriščajo. Na drugi strani pa podjetniki odstranjujejo pridno delavce, ter jih nadomeščajo z vsakovrstnimi stroji. Tam, kjer jo danes še 20 delavcev zaposlenih, stoji jutri že stroj, delavce pa odslove, ker njihovo delo opravlja stroj. — Tukajšnja slovenska naselbina prav lepo napreduje in živimo v lepi slogi. DomaČe in tuje novice. Volitve v krajne šolske sveto. V Mirni so bili izvoljeni 6. t. m. z vpliko večino: za občino Mirna Ěiolar Anton s Trbinca in Bule Jožef iz Mirne, za občino ilokronog g. Henrik Bukowitz, župnik; za občino Trebnje Janez Novak iz Račjega sela in za občino Trebelno Franc Bevc iz Debenca, vsi pristaši S. L. S. Na Krki so bili izvoženi : Gačnik Jožef z Vidma, Matej Koželj, kaplan, Jožef Mestnik iz Krške-vasi, Franc Papež iz Korinja in Jožef Zabu-kovec iz Zagradca, tudi vsi pristaši S. L. S. Za žii[iaiiii v Mestu Višnjagora je bil izvoljen 16. t, m. g. Janko Zupančič, trgovec in posestnik, ZalKivni večer. V nedeljo marca ob polu 8. uri zvečer bo priredilo „Rokodelsko društvo" zabavni večer po sledečem vsporedu: „V ječi", enodejauka; „Kmet in avtomat", enodejanska burka; „Dolgi tanki Longin in mali debeli Benjamin", kuplet. Društvo vabi k obilni udeležbi. Vstopnice pred vhodom v dvorano. Cesar je poiiiilostil 1. 1907 pred novomeško poroto obsojeno Marijo Žabkar iz Drno-vega pri Krškem, ki je imela zaradi posku-šenega zavratnega umora na svojem možu prestati 8 let ječe v Begunjah. Hranilnica in posojilnica v Kaiidiji je meseca januarja imela prometa 276.407 K 61 h. Dana posojila 65.643 K; 213 strank vložilo 56,114 K, vzdignilo 210 strank 64 660 K 74 h. Novih članov 27, ujilačani deleži 1196 K 40 h. Knjigovodski tečaj v Novem mestu. V Novem mestu se je že pred loti izražala želja, da je tu nujna potreba, da se vršé knjigovodski tečaji, ker je tu sedež trgovskega sodišča, mnogih uradov in se obrtniki po veČini ukvarjajo tudi s spečavaipem tvorniškega blaga. Da se ustrežo tej občni potrebi, je priredila tukajšnja obrtna zadruga s pomočjo zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem tak knjigovodski tečaj za obrtnike v času od 14. jan. do 16. febr. t. 1, Pouk v tem tečaju obsoga nauke o knjigovodstvu, kakršno je potrebno za vodstvo trgovskih knjig sredqih obrtov, V spopolnitev tega pouka služijo ponovitev znanja v sestavi poslovnih pisem, računov, vlog na urade, občevanje s pošto in poštno hranilnico, bolniško zavarovanje, zavarovanje proti nezgodam itd,, slednjič pouk v meničnem in trgovskem pravu, ki je zelo potreben obrtniškemu stanu. Pouk v knjigovodstvu, račun-stvtiin obrtnem dopisovanju je prevzel g. adjnnkt A, Lapajne, onega v meničnem iu trgovskem pravu pa g. dr. I, Malnenč, koncipijent pri g, dr, V. Žitek-u. Knjigovodskega tečaja se je redno in mar|jivo udeleževalo 15 tukajšnjih obrtnikov in med njimi so bile zastopane štiri soproge obrtnikov, ki vodijo v svojem obrtu trgovske knjige. Dno 16. februarja t, 1. se je knjigovodski tečaj zaključil ob navzočnosti predsednika zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem g. I. Kregarja, ravnatelja tega zavoda g. ing. V. Remca, načelnika obrtno zadruge v Novem mestu g. I. Sedlarja, udeležnikov tečaja in nekaterih obrtnikov, ki so se odzvali vabilu. — Popoldne ob 2. uri se je vršil po obrtnikih dobro obiskani shod v gostilniških prostorih g. L Sedlarja v Kandiji, kjer ao v obrtnih zadevah govorili gg. I. Kregar, ing. V. Remec, drž. poslanec E. Jarc in so naši obrtniki izražali svoje predloge in nasvete z namenom, da se povzdigne tukajšnji obrtni stan v svojem težavnem boju za svoj obstoj in napredek. Pri tem se jo poudarjalo, da služi ravno izvršeni knjigovodski tečaj prav v ta uameii in štev. 4. POLEN,TSKR NOTICE Stran 15, Ic želeti je, da bi se teh tečajev obrtniki iz Dolenjskega sploh udeleževali. — Ob sklepu omeirjauio, da je iiovouicáko županstvo podpiralo izvršitev tega tečaja na ta način, da je dalo v starem gimnazijskem [joslopju potrebno učno sobo brezplačno na raxjiolago. V župniji Šiiiiirjeta je v 1. 1912 umrlo 67 oseb in bilo rojenih 73 otrok. Porok je bilo deset. Umrl je v Kostanjevici v sredo dne 12. t. m, g. Otmar Sever, c. kr. nadporočuik v p. in posestnik. N. p. v m. ! Umrla jo 14, svečana v ženski bolnici v Novem mestu žena posestnika Janez Kocjana na Dol. Straži St. 31, Marija roj. Kramaršič, po hudi bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 47. lotu svojo dobo. Zapustila jo šest nedoraslih otrok. Pokojna je bila sestra gosp. Vinko-ta Ivramarsiča, revizorja v Zadružni zvezi v Ljubljani. Ker je bila raiqka dobra žena in mati ter usmiljenega srca do ubogih, smemo upati, da bode tudi ona dosegla usmi-ijenjc pri Bogu. V Novem mestu so umrli: 13. t. m, Marija Kocjan, posestnikova žena, 47 let, 19. t. m. gospa Avgusta Knder, soproga g. Antona Kuder, c. kr. sodnika, ki so ji pred tremi tedni pokopali mater, stara 36 let, in Barbara Jescheunik, delavka, 72 let. Oliiviii nabor novincev v I. 1913 za politični okraj Novo mesto se bo vršil dno ÍÍ1., 23., 24., 25. in 26, aprila. Izgubil je od hiše dr. Globcvnikove do kresijo listnico s 320 K ubog Črcvtjar Janez Petcrlin, župnije Škocjan pri Mokronogu, v ponedeljek dne 13. t. m., skiipiček za edino kravo, ki jo je imel. Pošteni najditelj se naproša, naj prinese denar v kapitelj g. vikarju ali pa naj ga izroči župnému uradu v Škocjanu, saj dobi zato primerno nagrado. Izpred iiorotuoga sodišča v Novem mestu. V ponedetjek 17. t. m, je stal pred poroto cigan Rudolf Hudorovič, star la let, zaradi tatvine. Obsojen je bil na 18 mescev ječe. V torek 18. t. m. je stal pred poroto zaradi težke telesne poškodbe Anton Trkaj, hlapec iz Ilerinje vasi, Prizadjal je vsled nekega prepira z Janezom Tekstarjem, meše-tarjem, temu s sekiro smrtnonevarno rano na čelu. Obsojen jo bil na dve leti ječe. Isti dan je bil tudi pred poroto obsojen pismonoša Franc Ilnikar iz Žužemberka zaradi tatvine po pošti poslanega denarja na šest tednov zapora. S tem ao bile končane porotne obravnave prve sezone. Dve nesreči en ilau ata ae zgodili v ponedeljek, dne 17. t, m. Na novomeškem trgu pred trgovino Grm je bil okolu poldneva nek voznik iz dmarjete s svojim vozom. Ko gre voznik v prodajahto po otrobe, se mu splasi konj, ker ae je del Springerjeve atojnice v bližini podrl. Konj zdirja z vozom, na katerem sta bila dva prešiča, po trgu proti mostu. Najprej je ranil a le ho^ lahko, gospo Springerjevo, ki je hitela k svoji stojnici, od katere se je malo prej podala v neko trgovino. Nato pa je pri-dirjal proti mestni hiši in tn podrl na tla posestnika Peica iz Srebrnič, ki je govoril z mestnim slugo Majerjem. Majer se je še pravočasno umaknil, Pelca pa je koq spravil pod voz in ga vlekel nekaj časa seboj. Pri tem je Pele zadobil hude rane. Voz je šel dvakrat črez njegove noge, globoko rano je dobil tudi na glavi nad desnim očesom in tudi roke je imel vse opraskano in krvave. Prinesli so ga v mestno hišo, kamor so hitro poklicali iz samostana p. Akvina, ki je dal ponesrečenca v sv, oije. Na lice nesreče poklicani zdravnik dr. Buh jo Pelca obvezal, nakar so ga odpeljali y bolnico v Kandijo, Med tem pa je zdivjani konj močno poškodoval tudi voznika Kocha iz Bršlina na roki in glavi. Tudi tega je dr. Buh obvezal. Peljal se je potem sam domov v Bršlin. Koiij je dirjal še naprej in so ga vstavili šele pred mostom, kjer bi lahko zopet napravil še večjo nesrečo. Pred mostom jo namreč stalo 5 dečkov, ki ao bili v veliki nevarnosti, da jih podere koiij in povozi. Voza ne bi bilo mogoče vstaviti, da se ni razbil nad zidom pred mostom. Ratijenci bodo sicer okrevali, a PeJc najbrže ne bo vec za delo. Druga nesreča se je pa zgodila v Birčni vasi. Posestnik Zupančič iz Šniihela je šel z vozom v gozd po trske. Med Ruperčvihom in Eirčnovasjo, ko gre pot navzdol, je hotel Zupančič kar na vozu sedeč zavreti voz, medtem se pa voz nagne in Zupančič pade pod voz z glavo navzdol ter obvisi tako na vozu. Konji ga vlečejo cel četrt ure daleč, potem šele ga reši iz tega mučnega položaja nek voznik iz Prolog, Peljali so ga domov, in se je šolo tu zavedel. Prosil je takoj za gospoda, in ko je bil previden, so ga pedali v bolnico. Hudo raiijen je na glavi, ker je z iijo tolkel ob tla ves čas, ko so ga vlekli koqi seboj. V sredo, 17. t. m, je kot^j udaril Windi-scherjevega hlapca Antona Zagorca tako močno po glavi, da so le-tega morali prepeljati v bolnico uam. bratov. Svarilo. Nek Maximus Xeumayer namerava naseliti v državi Pari. Brazilija, na Bra-ganza-železnici (Estrada de Ferro de Braganza) avstrijske izseljence. Ta kraj je zaradi tamkaj vladajočih^ slabih zdravstvenih razmer popolnoma neprimeren zaovropejakeizseljence; neka Španska družina se jo namreč v kratkem času že izselila ravno zaradi slabega podnebja iz toga kraja, kamor se je pred loti naselila. Zato se resno svari pred izseievapjcin v ta kraj. Prvo žrebe letos se je poleglo 28, jan. marljivemu posestniku g. ïranc Grabnarju na Velikem Gabru,^ Dolenjsko. Keiiniji. Županstvo na Studencu pri Krškem naznanja, da se bodo semnji za goved, koige in svinje, ki so se doslej obdržavali v vasi Kovišče, zanaprej vršili v vasi Studenec in sicer 31, marca, 16, maja in 8, avgusta vsakega leta. Letuj in živinski 'semenj na cvetno soboto v Žužemberku se odslej naprej ne bo več vrĚil. Sejmovi: 27. febr, v Toplicah, 1, marca živinski sejm na Krki, 3. marca sojmica v Novem mestu, 8. marca v Mokronogu, 10, marca na Raki, Smuki, Zdenski vasi in Kostanjevici, Priloga. Današnjemu Jistu prilagamo navodilo o uporabi Thomas-ove fosfatne moke, katerega naj blagovolijo ceiyeni bralci pri spo-mladnem naročevanju umetnih gnojil upoštevati. Lurški prizori so izšli kot „Šmarnice" preČ. g. A. Žiogarja, kanonika v Novem mestu, z dodatkom primernega molitvenika, nanaSajočega_se na pobožnosti v Lurdu. Lepo opremljena knjižica iz tiskarne J. Krajec nasi, v Novem mostu se prav toplo priporoča no samo kot „Šmarnice" za majnik, ampak sploh za vso čase in vsem častilcem „Tjurške Gospe" kot zelo pripraven molitvenik na potih k lurškim svetiščem, kakoršnih imamo tudi na Slovenskem več, na primer pri preč. 00. frančiškanih v Novpm mestu, v Rajben-burgu, v Rakovniku pri Št. Jerneju itd. Takšna kii^ižica je gotovo najlepši in trajen spomin božjo poti. Cena je 2 kroni, po pošti 10 v. več. Naj ta ktyižica nikjer no manjka v slovenskih družinah! V priporočilu dr.'Joršetovih „Šmarnic" omenja „Slovenec" d, 20. febr. t, 1., da se za prihodnje leto pripravljajo nove šmarnice o Mariji in najav. Zakramentu ter pristavlja: „Ako bi kdo čč. gg. duhovnikov nameraval prihodnje leto (1914) izdati kake druge šmarnice, naj blagovoli takoj naznaniti, da ne bomo imeli zopet dvojnih šmarnic eno leto, kajti dvoje šmarnice so nikdar ne izplačajo, imata izgubo dva založnika". — Naj k temu tudi miobjavimo dejstvo, da gre /Glogarjevimšmarni-cam „Lurški prizori" prvenstvo tako po njih naznanilu v naših Časnikih že meseca avgusta kakor po njih natiskn začetkom adventa, — Oba gospoda, pisatelj in poslovodja Katoliške Bukvarne, sta bila o vsem pravočasno obveščena, a sta vk|jub temu izdala še druge šmarnice. Naj bi torej čč. gg, duhovniki in vodi-to^i Marijinih družb te okoliščino blagohotno uvažovali tembolj, ker jo bila v tem slučaju konkurenca neumestna proti podružnici istega tiskovnega društva. Darovi nove farne cerkve sv. Antona P. v Pi-ečini v kronah od svečana daljo: Gr, 25, B. M. 8, Kastelic M. 1, Beriic M. 1, Jakše I, 1, Marcelan M, 1, Krampi Fr. 1. 2, iz obljube 2, Doberdrug M. 1, Jerala Ana 8, Črvan Ana 1, Stefane Giv, 1, Ban P. 1, Gpjidovec Iv. 1 20, Žitnik Pr. 1, Hrastar M. 1, Kapš Jožefa 3, Golob M. I, LukŠič Kr. 1, Črvan Ana 1, Trebuc M, 2, Pavlič Al. 1, Plut Jer, 1, A. Z. 040, Kovačič J. 1, Saje A, 2, Tomič Jož. 1, Novak Jan. 1, Dar sv. Antonu 4, Spolie M, 2, dar sv. Ant. 1, Ban P. 2, A. Može 1, Kostrevc A. 20, Kocjaž A. 1, Zupančič M. I, KapS M. 5, Z. I. 4-08, G. M. Gikl 13'40, St. F. 1-20, Dar sv. Antonu 10, Srebotirjak Fr. 3, Zadnik I. 1, Bojane Fr. 1, sv, Antonu 1, I, Fr. O 80, dar. sv, Antonu 2, Može Fr. za oltar 10. Plut Jer, za kipe 5, Schiffrer M. 2 50, A. Može 1, R. II. 1, po mil, g, proštu 20, MišiČ Mar. 10, Vidic Jan. 6, P, M. za kip 4+1, Pavček Fr. 2. Poroka Derčar-Poglavc 13'39, sv, Antonu 7, Rome N, 20, Krevs N. 3, Spelič J. 1, M, R. 1, Brajer Fr. 2, Rifelj A, 1, Starič J. 1, Pelko J. 1, dar sv. Ant. 10, Bojane A. M. 2, dar sv. Ant. 1, Fifolt J. M, 2, L. N. 1, Jančar Joz. 2, Besal M. 1, Drenik A. 2, Globolnik A. 2, Pire L. 1, Iv. Oklešeii lO, Derčar Jernej 2 90, Tome Joi. 2, Oklešen J, 2 01, poroka Lobe-Poglavc 672, g. v. S. 2, Jerman Fr. A, 3 80, Potočar Joz, 1, Lavrič Ant. 2, Erjavc Jož. 1, Skubic A. M. 2, A, Č. 1, g. A. Dolinar, žup, 10, Krevs J. I, g. Št. Trškan 6 21, Fr.^ Trškan 1, dar sv, Ant, 2 33, Lavrič A. 1, Setina Florijan 100, Potočar Jož. 1, Kastelic Fr. 2, K. M, 5, Kastelic M. 1, K. Al. 30, Kovačič Jož. 3, Novak A. 1, Jerman J. 1, J. N, 1, Gričar M. 1, Može A. 2, Murgelj A. 1, Kastelic A. 1, Drenik Fr. 4, Kolene Rum. v. 5, A, Gačnik 2.02, D. Fr. 0'80, Ljubi Marija 800, Krevs-Kovačič 2, Može J. 50, Zupančič M. 1, Vintar J. 210, g. M, Z. 2'80, M, O. 1, Šimic M, 1, dar sv. Ant. 3-20, Poveni A. 5, Kram. M. 5, Markovic J, 1, Kepovš A. c. 2, g. žup. M. Polak 5, Jon M. 2, Smole n. 2, Goleč Fr. 10. — Daljo pri-hodt^ič. — Bog povrni stotero! KratkoČasnice. Šaljivo vprašanje; „Komu so podobni odvetniki V" Odgovor: „Škarjam". ,Zakaj?" „Sami sobe no režejo, pač pa kar pride mednje 1" Kdo je bolj srečen. Zdravnik vrne krojaču sukiijo, ker mu no ugaja. Kmalu nato ae snideta oba na pokopališču pri pogrebu človeka, ki ga je zdravil zdravnik. „O, gospod doktor, kako ste vi srečni", reče krojač. „Zakaj?" vpraša zdravnik. „Ker vam nihče no vrne nazaj, kar vi skazite", odgovori smeje krojač. Ustnica uredništva: ťodpisnno iirftdúištvo izjavlja, đa Tvau Nepužlaii, Oïganist v Mírnipeííi, ni dopisnik niti v zvozi z dopisnikom dopisa i/ Miraepoii v zadnji (3.) fltovilki „Dol. Novic" z dne 10, t, tn. Uredništvo „Dol. Novic". Loterijske številke. TRST, 12, februarja 63 84 87 7 37 GRADEC, 19. februarja 71 30 47 57 55 Iščem stalno otljemalce za ceno meso! Prve vrate govedina, teletina in bravina 5 ig za 4 K, avinjtiko mCBO b kg za 4 80 K, prekajeno svinjsko 5 kg za 5.50 K, svinjska tnast 5 kg z» 7-50 K, poaiiSono meso 5 kg ti lïî K, slaniua 5 kg (i lO K, salame 5 kg za 0 K, poâilja v poštnih zivojiti poStnine prosto proti povzetju Herskovlts GIzi Herincse Nr. ZOZ, Ungarn, Prosi HO natančnega naslova. Najboljše urejena TISKARNA no DolBnjshem, fíi izgotavljii usahourstnB tisiiouinB točno :: in llino, jB tvrdlio :: 1 Krajec nasi, v Novem mestu, fti ima tudi prou dobro :: :: urejBno :: :: hnjigoveznico, Ifi izuršuje uso nai/adna, hahor tudi m najfinejša delo solidno, točno in ceno. Ne 11/13 1 Dne It. marca 1913 dopoldne ob 9. uri se bo V Uor. .Straži na javni dražbi ])Todnjalo: Ilazliéuû ipeeorijeke in gHliintcrijBkol)lagotceÍa šoobatojořa.šlacunBka zaloga). líeri se Bniojo ogledati dne II. niarca 1913 med 8. in 9. liro dopoldne v Gor. Straží. C. kr, okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., due 19, Evei'iana 1013. 41 Joi'a Canijiel v Podgori priiJ I'reiini ima na prodaj obtesan les za gruší 12 metrov dolg in 7 metrov širok, -ifi-S-i Steckenpferd-ovo lilijino mlečno milo :-: od Bergmaiin & Co., Teschen a. Elbe ostane wlcj ko prej nedoseg-ljivo sredstvo proti pégatii, kakor tudi neobhodno potrebno za racijo-nalno (gojitev kože ter nežnosti, kar neovrgljivo dokftKiije nebro], veak dan nam do^lib zahvalnih pisem. l1obi se po 60 v komad v lekarnali, droieri-jab, jtrodnjalnah dišav i.t. d. Istotako Bopriporofa Bergmiinnova lilijinik krema „IHanera" kot ůndO' vito sredstvo za gojenje nuioib rok; dobi se v tubah à 70 v povsod. 45-24-1 Oražbeni oiilic. Dne 11. marca 1913 dopoldne Ob polu 10, url bo pri Hjiodaj oznanienjeni sediiiji, v izbi it. 8 dražba zem-Ijiši 1) vi. št. 735 k. o. Golobinjek obstojefiega iz hiše §t. 5 v Gor. Podborštu, svinjaka, iíupe, gospodarskega ITDslopja in 8 njiv in pritikline 3) vl. Št, 653 k. o, Hirna-peě obstojeĚe iz 1 njive, 8) vl, St. 046 k. o. Mirnapeii obstojeie iz 2 gozdov a pritiklino vred, ki sestoji iz 1 slamoreznieo, 1 gnojnih vil, 1 grabelj, 1 kose, 1 rovnice, i brente, 1 kadi, 2 Cobrov, 1 stiskalnieo, 1 putriha, 2 inotik, 1 jaTniiěa. Kepreiničninam, ki jih jo prodati na draibi, je določena vrednost ad 1) 2023 K 52 h, ad 2) na 4Ď3 K 75 b in ad 3) na 246 K 04 h; pritiklînam na 17 K 90 h, Najmanjši iionudek znaša ad 1) 1361 K, ad 2) 303 1Í ad 3) IW K, pod tem zneskom se no pi'odaje. Dražbone pogoje in listine, ki eo tiiojo neprotniiiniti Bmejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj ozna-menjcni sodniji v izbi št. 5 med opravilnimi urami. C. kr okrajna sodnija Rjdolfovo odd II., dno 20, jnnnarja 1913. 4S Pri parni žagi v Gor. Suhadolu se prodajajo odpadki lesa po 3 K voz. Steckeiipferdov BAY-RUM od Bergmann & Co., Tetschen a. Elbe ostane slej ko prej najboljSe sredstvo za pospeševanje rasti las, proti prhljaju, prediasneniu oeivljenju iu izpadanju las ter okrcpèiije Insne korenine. Mnogobrojna priznanja. Dobi se v steklenieab ii 2 in 4 K T vseh lekarnah, drožerijah, prodajalnah diSav in brivnirah, 45-10-1 • • • • Prodaja se od danes naprej^ pri opekarni v Žabji vasi v vsaki množini cela zaloga 4b-o-i zarezane in navadne strešne opehe kohor stavbene opeke 48-0-1 Pojasnila daje: Jos. Ogofoutz, Nov« mesto. TOMASOVA ŽLINDRA Stei se spomladi z najboljšim učinkom rabi na vaaki zemlji in sicer ravnotako za jare-nino in strnino, kakor tudi za počesno gruojeiye tla jeacnakc sotve, katerim se ob setvi ni gnojilo s fosforovim gfnojilom. Dobavljamo jamćeno èisro, visoko-odstotno Tomášovo žlindro z varatv. znamko na vrečah in plombah. Dobi se povsod, kjer so naši lepaki in pri c. kr. kmtït. družbi. Thomasfosphatfabriken G. m, h. ![., Berlin W. i}. ]. 700. 47-4-1 l'red manj vrednim giiojiloui se svari! 18831650 DOLENJSKE >íOvrnR Stov. -I. i]oni zdravijo Kašalj gabeza hripavost, katar, zasliženje, dušljivi in oslovski kašelj - S KaiserjBuimi prsnimi liîipomeltimi -„s tremi smrehaml". ÎÎO^O poverjenih izpričeval od zdravnikov jn privatnih osel) dokazuje gotoT uspeli. — Bonbončkl jako dobro prijajo in so tig^odnef^a okusa. 2-0-4 raket 20 iii 40 vin., ovojčok GO yÍh., se dobiva i»ri lokariiarji]!: Kari Andrijanić in J. Bergmann v Rudolfovem, Lepo posestvo se proda iz prosto roke. Posestvo jo v Žabji vasi par minut od Novega mesta. Več se izve pri Ignaciju Murn," mizarju in pos. 30-3-3 Lepo stíinovíin] se da v najem s 1. marcem : zraven kolodvora v Kandiji : št. 31. Več so izvo v prodajalni i,', C. (Jet-ma v Novem mestu. 35-2-2 Bencin-motor tvrdke Langcii k Uolt^ z 8 PS, najnovejše konstrukcije, malo rabljen, še v obratu (bo ga lahko ogleda) se proda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje J. Rozman, Kranj. (Reklamne zadeve). 4i Kovaškega Kavkaškegaf iitiH p« proliuj 10 koitmJov za 20 v. _ z zavoj brez iioKtaiuo, po povzetju, iili to BO deonr naprej poáljc. (Glej spie v Kmotovulcu àt. 3, 1. 1911), Pošilja tio tudi ])o zimi, ]jotcii> prodajo l^nnmniV* ^^ moévírno zemlje „Solanutn Comersonii Uruguay 5 Itg z« 2K, 2 zavojem liro/poStaino, tasepoSiljMamouaspomlad, fv. Poleiiek, delovodja drž. trtniee v Črnomlju. 31-8-2 Svinjske piče, korenja in pese je Se v večji množini dobiti pri Avg. Knafelc-ti v Kandiji. 23-8-3 217-lO-e Singer Ko. del. drullba za šivalne stroje Od dobrega ■ nojbollše! " Novo mesto, Veliki trg št, 4.5. izvrstno zaraSfEnE in uhorenlCene Cepljene trte )rodaja kmetijska šola na Grmu (pošta Kandija Arabsko) sledečih vrst: silvanec, velilincc, aški rizling, kraljevina, žlahtnina (španjol), žametasta črnina (kavščina), portugalka. Tudi biifo ripario portalis in aramonXi'upestris. Oddaja se tudi sadno drevje, viaokobclno in pritlično. Cene po dogovoru. Na prodaj iz proste roke je v Črnomlju štev. 178 tik ob cesti na kolodvor, z obsežnim vrtom, pripravna tudi za vsako obrt ali skladišče. Pojasnila daje lastnik Anton Jeršinovič, Ljubljana, Škofja ulica. :i2-3-l I BRZOJAVI Usojain si slavoo občinstvo iz Novega mesta ter okolice opozoriti na ravnokar došlo svetovno-ziiauo_Čistilo za Cfevlje NEW-CREAM" v črni ter rujavi barvi. Se priporoča z odličnim spoštovanjem ALFONS OBLAK tppuina z mkm blagom na drobno in debelo. Vedno velika zaloga „NEW-CREAM". 3-8-5 I — vajenca čez petnajst let starega in poštenega vodenja sprejme Jožef liraiijčiČ, Tozovski in pod-kovski kovač v Gor. Kartcljevem št. 15. Pošta Mirnapeč. ! Učenca za kleparsko-inštalacijsko obrt sprejme Ig. Zalokar, Brežice ob Savi. Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kandilo in ohoiicn reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kanđiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je rgen nd ali ne, ter obrestuje po -»i na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilno vlo^o kakor m vse posojilniCno obveznosti — jftmCi poleg rezervnega liaklada in deležev Oez 2200 zadruř-nikov z VBOm svojim promožeii,iem. Iz tcf^a se razvidi, da iiialokateri denarni zavod nudi toliko variioEti kakor kandijanska hranilaica. I Ježelni odbor kranjski, ki si prizadeva, liako bi porabil vselej vse, kar je prebivalstvu dežele Kranjske v prid, je sklenil, kakor Koroška, Predariska, Zgornja Avstrija in Šlezija, ustanoviti v Ljubljani sporazumno z nižje-avstrijskim deželnim odborom kranjsko deželno podružnico IP^ Nižjeavstrijske deželne zavarovalnice za življenje in rente. Storil je to v ta namen, da bi se prebivalstvo laglje zavarovalo pri dobro upravljenem, javnem, gotovo varnem zavodu. Premije nižjeavstrijskcga deželnega zavoda so nizke, pravila sestavljena na najtrdnejši podlagi in najčlovekoljiibnejša, varnost, pa najvetja, ker je zavod javen in pod nadzorstvom deželnega odbora. Tej zavarovalnici ni skrbeti za delničarje in upravne svetovalce. Domalega ves prebitek se namreč porabi v prid udom, zato jih stane zavarovanje znatno manj. Taka uredba je gotovo ljudstvu v največjo korist. Pred nekaj desetletji si je življenje zavaroval še malokdo; v sedanji kapitalistovski dobi pa bi bilo napačno, ako bi se kdo ne poslužil v kulturnem in sodjalnopolitičnem ozirii silno važnega zavarovanja za življenje, rent in doto, saj se ga udeležujejo že vsi stanovi človeške družbe, visoki in nizki, bogati in siromašni. Da se v zadnjih letih povsod udomačuje zavarovanje ter da ga smatrajo za potrebno in važno reč, jc očividno iz tega, da je bilo leta 18S0. za 500,000.000 K zavarovanj, I. 1911. pa že za 5.450,000.000 K. Kdor namerava skleniti zavarovanje, naj se v svojo lastno korist obrne do naše podružnice, ki se nahaja v Ljubljani v Stritarjevi ulici št. 7, in zahteva zavarovalni načrt (prospekt). Zavod prevzema zavarovanja že za 400 K pa do najvišjih glavnic. Sposobne osebe, hi sd zmožne slouensliegíi in nemsiiEgn jezliia, se sprejmo za potovalne uradnllfe z ugodnimi pogoji. Oglase naj se pri intenoutinl podruiSnIct 40