MÏH1VI XX 199/ iz. arhivskih fondov in zbirk 217 Partijsko solstvo v Sloveniji pu letu 1945 nAR INK A DRNOVŠEK V Arhivu republike Slovenije v Referatu za dislocirano arhivsko gradivo 1 (večino gn.diva tega referata predstavljajo fondi in zbirke bivšega Zgodovinskega arhiva Centralnega komiteja Zveze komunistov Sfovcnije) je ohranjenega tud nrcccj arhivskega gradiva o izobraževanju članov kom1, ni stične partije oz. zveze komunistov v Sloveniji. Naj\eč tovrstnega rndiva je seveda v fon J- Poetične m\c pri i entralnem komiteju ZKS] Fond obsega 8,5 Im gradiva za obdobje od 1972-1990 m ga je arhiv prevzel po ukinitvi šole januarja 1990. Gradivo šc ni arhivsko urejeno in popisano, se pa kol pripomoček uporabljajo delovodnik' Fond obsega naslednje gradivo: prijavnice študentov 1972 1989, gradivo zaključnih izpitov 1973 1989, poročila in programe o idejno p Mitičnem izobraževanju v 7,KS 197?-1989: kro-n;kc Enoletne politični' šole 1987 1989. dnev-n kc in redovalnicc \9n2 1989. pogodbe o delu 1987-1989 matične knjige, kartoteko študentov, ^ključne naloge EPŠ 198» 1989, dopise 19721990, seje sveta in pedagoškega sveta 1982 1989 ter Jclovodnikc 1975-1990.' Podatke o ostalem partijskem izobraževanju oa laliko iščemo predvsem v fondu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS), in sicer v gradivu Kadrovske komisije CK KPS, 'dcološkc komisije oz, komisije za dmžbe-nopoliiičn a in idejna vprašanja znanosti, prosvete >n idejno političnega j usposabljanja kcmunjslov (komisije so v različnili obdobjih imele nekoliko različne nazive). Te komisije so skrbele zn partijsko izobraževanje v organizacijskem Ln vsebinskem smislu, mnogokrat v povezavi z delavskimi univerzami, Centrom za marksistično izobražena nje oz. Marksističnim ccntrom CK ZKS tur Centrom za družbenopolitično izobraževanje pr' akulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Občasno je bila ta pronlcmalika obrav avan» ludi na sejali Centralnega komiteja KPS/ ZKS ter sejali njegovih izvršilnopoliličn. i organo- (predsedstva, izvršnega komiteja, sckrcLri aia). Tako najdemo v gradivu razna poročila, programe in informacije o delu partijskih šol in tecijcv, razne teze in analize pohtičneg; izobra-f:<- ^anja, statistična poročila o opravljenih tečajih, seminarjih, šolah itd, ter statistična poročila in analize slušateljev, sezname udeležencev, dopi— Sol. razne informacije, razprave o nalogah poiitičnib Šol, kadrovske /adeve v zvez: z izborom slušateljev in predavateljev ipd, Program je poleg spoznavala osnov poliuke Arhiv Rcpublil ; Slovenije (AS). IMcrai ¡fH dislocirano arhivski, gradivu ] (Referai I). Prrv/cmni zapisnik / dno Ifr. I. I!ii>. in delovanja ZK ter aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih tem obsegal, priiagojen za posa mezne obliko m stopnje izobraževanja, šc temeljna poglavja iz. marksizma m )cnini/,ma, zgodovino delavskega gibanja ZKJ, politično ekonomijo, osnove sociologije, mednarodne ekonom ske in politične odnose, ekonomiko SrRJ, osnove samoupravnega družbenopolitičnega sistema SFRJ, aktualne prohlemc socializma, splošni ljudski odpor ter družbeno samozaščito ipu. Zveza komunistov Slo vernic je razvila raz lične ob'ike legij izobraževanja z namenom dvignili kvaliteto polit.čncga dela svojega članstva, ga usposabljati za irgnnizacijske, vodstvene in aktivislične naloge. Šolanje je imelo namen doseči čimvečjo ideološko ■■! politično enotnost zveze komunistov V prvem obdobju po nastanku Komunistične parlijc Slovenije je bil poudarek predvsem na s a m oi zobraže v a n j u. s prebiranjem in šludijem tujejezične literature s poudarkom na razlagi družbenega razvoja in nujnosli njegovega revolucionarnega razvoja Veliko so študirali tudi v zaporih, mnogi pa so ilegalne odšl." na politično šolanje v Sovjclsko zvezo (z.) asu na Komuni stično univerzo narodnih manjšin Zahoda -KUNMZ). Pred drugo svetovno vojno je Centralni komite KPJ ustanovil svoje šole v Ma karski in Dubravi pri Zagrebu m so jih obiskovali ludi slovenski komunisti.2 Med okupacijo je Centraln. komhc KPS za načrtno izobraževanje komunistov ustanovil Partijsko šolo pn CK KPS, ki je s prvim tečajem pričela junija 1943 na Kočevskem Rogu Do konca vojne je bilo organiziranih 12 višjih in srednjih tečajev, ki jih je obiskovalo 557 slušateljev. Vsak tečaj Jc trajal približno dva me-seča. Učili to se o osnovah marksizma, razvoju delavskega gibanja, o nacionalnem vprašanju, izgradnji socializma v Sovjetski zvezi, zgodovini VKP(b), strategiji in taktiki parlijc in NOP iid.3 Oktobra 1943 je bila ustanovljena tudi Pokrajinska partijska šola pri Pokrajinskem komiteju KPS za Primorsko. Obiskovali so jc ludi tečajniki z Gorenjske. Po napadn na šolo, januarja v Cerknem je bila začasno ukinjena V sedmih tečajih jc '.odclovalo čez 390 tečajnikov. Ponovno jc začela z delom septembra 1944 in organiziranih je bilo šc devet srednjih in nižjih tečajev z. okoli 300 udeleženci.4 Podobna jc iclo- 2 Pulil ifnn i/i)bra,"cvanjc. Endklrpcdija Slnvcnijc. knj. 9. sir. Ljubljana 1995. 3 AS. Referat I f. Partijska solil pri CK KPS. 4 AS. Rcleral 1. f. Pokrajinska pirlijsKa sol a pri PK KPS /a rritlinrski). 218 I/, arhivskih functov in zbirk ARHIVI XX vm vala lcla 1944 ludi na Štajerskem s prek» 160 tečainiki. Poleg tega jc bilo organiziranih še vc-_iko divizij ;kih, okrožnih in okrajnih tečajev. ki se jih je udeležilo preko 2000 slušateljev. Na Kočevskem Rogu in v Beli krajini jc od avgusta 194? do osvoboditve delovala še višja] skojev.ikr. .šola. Erajrl tečajev se ic udeležilo okrog 2^0 skojevcev.5 Po vojni jc Partijska šola TK KPS najprej nadaljevala s partijskimi tečaji (13., 14., 15. knrz. od junija do deccmbrn 1945)/' obenem pa si jc Komunistična partija Slovenije prizadevala, da bi pomanikJjp-o izobrazbo, kot nos led i co vojne, čimprej nulokn.idiii z. raznimi oblikami izobraževanja, kot so bile VEČERNE PARTIJSKE C1MNAZIJF (1949-50), DOPISNE IN REDNE PARTIJSKE ŠOLE ŠTUDIJ PO KROŽKIH VEČERNI IZOBRAŽEVALNI TE ČAJI (poljedelstva, vinogradništva ipd.j. SEMINARJI ZA KULTURNO-PROSVETKE DELAVCE itd Za horcc-koir.unislc. ki so ostali brez poklica, ¡e Svet zn prosveto m kulturo L RS na pobude Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije (CK KPS) organiziral v Icbh 1953 1955 leča¡c za opravljanje PRIVATNIH IZPiTOV za srednjo kmetijsko in gozdarsKo šolo. ki jih jc orga.uzirala Ekonomska srednja šola v Ljubljani Tcčap so bili internega značaja in so trajali dve leti. V tem ¿asu so predelali program, štiriletnega šolanja.7 V pnzadcvnnju za d vi;; idcinc ravni svojega članstva, jc partij, poudar jala ludi pomen samoizobražc vanja. to jc študija marksistične literature, del Edvarda Kardelja. Borisa Kidriča, programa in statuta Zveze komunistov. raznih pisem izvršilnih organov KP/ZK itd. Poleg tega jc organizirala izobraževanje raz ličnih oblik (krožke, tečaji., dopisne in redne par tijr.kc šole, aktive komunistov posameznih strok, obiske iuiikeionarjev na tcrrnu. seminarje v.a vodstva ipd.), ki so omogočali ideološko z obrazbo velikega števila članstva Decembra 1945 jc Centralni komite Komunistične parliic Jugoslavije (CK KPJ) sprejel odlok o NIŽJIH PARTIJSKIH ŠOLAH pri centralnih komitejih KP (104^-1950), ki so trajale po 3 oz. 5 moL>cccv.K Končalo jo jc 578 ndclc žcnecv.y Oktobra 1948 jc bila ustanovljena enoletna SREDNJA PARTIJSKA ŠOLA, ki jc v različnih oblikah delovala vse do leta ly90. \ ietih 13481953 jo jc končalo 313 komunistov,11, Fcbniaria 195? ic bila preimenovana v POLITIČNO ŠOLO PK1 K ZK?. Uveden jc bil vpis na podlagi Pnlîlîèmr ¡/iibra/evanje Encîklnpedija Slnvcnîjc. knj. 9, sir. 9":, Ljubljana 1991. f> AS, Releral 1, f. CK ZKS.pan.jskn .\nlMvn, i. 31. 7 AS, Referai I. f. CK ZKS, kailmvska knmisîja 1955, S. 69. " AS, Referai I, f. CK ZKS, Organi/jcija i prngniin nî/ih partijv kih :.kiila 19-15. S. 30. 9 AS, Reicral 1. f CK ZKS, partijskn ïnhlvo 1949, S. 30. Trciji ki.ngrcsZve/e knniunîslnv Slnvcnijc, Mr. M. 1954. javnega razp.sa in prostovoljnih pnjav." Šola jc hila namenjena predvsem delavcem iz. proizvodnje, Ki so bili člani Jelavskih svelov. ter poli-'■čno aktivnim članom kmetijskih zadrug, poli ličnih organizacij in ljudskih odborov. Lcla 1959 c ni I sprejel nov kriterij za sprejem slušateljev: izbrani kadri, k so ¡meh že določene pohticne ■ /.klisnjr (vodstva osnovnih organizacij ZK, občinskih komitejev, delavskih svetov, sindikatov, predavateljskih aktivov itd).12 Za ostale naj bi bil! VEČERNE POLITIČNE ŠOLE. to jc ob-čmsKc politične šole. ki so delovale v različnih ohliKah do leta 1990. Za te večerne politične šole jc Politična šola pri CK ZKS prevzela inšlruk torske naloge, organizirali pa so jih občinski komiteji v sodelovanju z delavskimi univerzami. V začetku šcsldcsclih let se je zelo povečalo tudi število političnih sol. ki so jih organizirale delavske univerze. V obdobju od 1959 do 1964 jc h:lo organiZ.irr.nin 460 političn-h šol s 11.211 slušatelji. Za vodstva političnih in družbenih organizacij so komiteji Zveze kemunistov oi a-nizirali še ?00 seminarjev z. 8783 udeleženci 1 Leta 1960 je pričala z delom ENO L.ETNA POLITIČNA ŠOL \ v Ljubljani namesto prejšnje Poulične šole pri CK 7KS. Po sklepu Sveta za šolstvo I RS o verifikaciji Politične šole z. dne 6. 10. 1960 jc kola dajala slušateljem srednje in višjo stopnjo izobrazbe.1'1 Z ustanovitvijo VISOKE SOLE ZA POLITIČNE VEDE lcla 1%1.15 ki je imela možnosl organiziranja tečajev za uspoi.ab Ijanjc kadrov s srednjo strokovno izobrazbo, jc ČK z-KS kot ustanovitelj Politične šole v Ljubljani izdal konec leta 1962 odlok o prenehanju nj;nega delovanja kol samostojne usta nove m njer.: vključilv v dejavnost VoPV kot enoletni oddelek pn VŠPV Enoletni oddelek pri VŠPV jc bil ukinjen lcla 1964.1fl VŠPV jc vzgajala visoko izobražene kadre za delo v družbenih in političnih organizacijah, organih oblasti in državne uprave, v tisku in publicistiki ter predavatelje za predmete družbenih ved na dnigih pedagošk h zavodih. Toda lo m hla šola samo za partijske potrebe. V drug' polovici scstdcselili let jc bilo vse manj sistematičnih ohlik političnega izobraževanja (večerne politične šole, interesni in problemski seminarji itd.), več pa je bilo krajšega, piaktičnun potrebam prilagojenega usposahljanja članov Zveze komnnistov (seminarji za člane vodstev, za delo v samoupravnih organih, mesečni seminarji za sekretarje občinskih komit- jcv. sem nar]i za predsednike komi ' I AS, Rcfcul 1, f. CK 2KS. kadrovska kom.sija 1953. '2 AS, Rcfcral I f. CK Z.KS, lilentnška ki.nilsij.n, i. 77. Peli kungrcs Zv:/c kiiiiiunfslnv Slnvrnijc, sir. 52. Ljubljana 19(15. M AS.RrfcMl t, f.CK ;!KS, ¡ilcnloik.i k.....isija 1961.!. 143. U.l.LKS,si.4/19fil. Ifl A5 Rcfcral I, f.CK ZKS, kadi., -ka komisija IfJM.š. I3fi. 17 AS, Keferal I. f. CK ZKS. Anali« j.1u* t 1 urni) tirnim ni m pi, ru un ., ((.,, o ti. 10.,' u u t ip J 1 l (t t ' i 1 11 1 ( t* ) n H ] • u l 1 wm MSP:¡H) t&L rti CM UPS 11.11. IV . i ■ »1 n i» th i ( t t t ? t 1 > IT ti ]( n n t t i* l ¿ • HltlSm Kuli ¡vmin/it {tu tSt CM UJ>¡ M k-i..( JC . , M Ü t t i ic 1 J t i 1 > > IC ra ( ra U u IT *> S irm. M nun fna.uki J nt a ttt 'tt M M 1.1.1 (■ Í4.4.4I 11 (] t t i H ( t C t t i 1 J U n n> U n D le _ K f Hi- IpHA . VljA PAltjttli idiA nt ctt tri ** ÍI.4J..Í ;< te 1 i i K T t % j 1 i 11 n t n n O M » 7 i ruitčjrt Mili PIP JVÍM idi «j C t Y H H 14.1.>T 11.1,1 >i t* t t i ic 1 t ■ i i 1 ■ ]■ i 1 T H 1 u u (] II IT 10 SKjfAl . o i>i (t ■ 9 31 C it, C T a 4T1 ■¡c i te» H" n M lit 1 ÉÉ^JJ r "Vntno lifcsin/v -Mfam» se miirm casnnxijj pfi/.iw MtHXl &*t: M*w.t)K ''JtMiU Poročilo CK KPS Centralnemu komiteju KP Jugoslavije z« leto 1947 Ar!in1 Republike Slovenije, Refera! I J'. CK ZKS, .v. IS dj, za delo z mladino itd.).lff Kmalu sc |c po k¡ Kalo, da Zveza komunistov potrebuje si;;tcma-titno n kortinuirano izobraževani članstva. zatq|| CK ZKS 10 julija 1972 ponovno sprejel sklep o ustanovitvi POLITIČNE ŠOLE CK 7'KS.|1J katere ustanovitev je temeljila na sklepu Sveta za šolstvo iz. leta 1960. in sicer zato. da jd hila s tem družbeno verificirana šoli. in je daiaia priznano srednješolsko izobrazbo, kijub temu da je trajala le eno leto. Ta ugodnost je prav gotovo vplivala na to. da sc je marsikdo vpisal na to šolo z željo čimprej priti do srednješolske izobrazbe V prvli petih letih jo je končalo 885 r.luša-teijcv.211 Namenjena pa ji; bila predvsem mlajšim -biavccm z neposredne ptoizvodnie. Z rednim delom je pričela 2 oktobra 1972. Sola jc delo valj kot pusebna delovna enota Centralnega komiteja KPS. V šolskem letu 1973/74 je hi'o í'tanovljemh sest oddelkov, in siccr dva v Ijn-" ta ni m po eden v Celju, Mariboru, Kopru in Novem mestu, v naslcdnicm letu pa še pc en oddelek v Ljubljani in Mariboru. V jeseni leta J 9/7 je bile ustanovljenih tudi 12 mcdobunikih ¿indijskih središč kot dislociranih enot poetične ple. ki so usklajevala m organizirala izobraže vanje v regijah.2' Predsedstvo CK ZKS jc 16. 3. Scm¡ ¡cunares Zve/i* KiimuniMtiv Slnvcuijc, .sir.16, I.jub'jana '1J AS, K t feral I, f. CK ZKS. Ecj« CK ZKS K). 7. 197"!. Omuí kiinjircs Zvc/c kiiniunisliiv Slnvcnijc. .sir !)7 Ljubljana 7'AS. Referat 1. f. CK ZKS, «I. seja predsedstva CK ZKS 9. 1981 sprejelo sklep, da sc PŠ CK ZKS preoblikuje v kadrovsko šolo ZK, brc? uradne vc-rifikac-ic. to je pndob'lvc srednje izobrazbe.'2 Imela je dva oddelka v Ljubljani in enega v Mariboru. Pr litiena šola CK ZKS ju bila nkinjnna 1 2. 1990 23 Po letu 1974 sc jc razvila ,šc ena oblika iz ooraževania. Vodilr-i delavci Zveze komunistov so večkrat obiskali vse občine in mn^gc delovne organizacije ter imeli lam svoja predavanja. Poleg lega pa so bili uvedeni tudi seminarji za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. V začetku sedemdeset'!! let sc jc v orga nizirariih oblikah usposabljalo okrog 9% vseh članov, nato pa ic število začelo padali. Tako sc jc leta 1985 usposabljalo le Se slabe 5% članov.24 ta odstotek pa sc jc v naslcdni: b Icih šc nižal. Na to so vplivale predvsem splošne družbene razmere in kriza, v katero |c Zveza komunistov rasla in kf jc leta 1990 pripeljala do njene ukinitve. Z;i easa oblaitr:h komitejev v letih 1949 in 1950 jc delovale tudi 6 nižjih partijskih šol. ole so organizirali oblastni komiteji KPS. Po rccr ganizaciji oblaslrib komitejev jc bilo odločeno, I9H1 a.c. 3947 22 AS. Re feral 1, f. CK ZKS, 21. seja predse d siva CK ZKS 29. 12. I!>K2, a.". (¡646. AS, RcTcnt 1, f. CK ZKS. 2. neja CK 7.KS 16. 1. j9red na«ln(lnjíj rreduvar.jun, ' Ufiruvnieai Rnzpored predavanj Nižje pnrlijsku íole pri C K KPS v Gornjem Logatcu, Arhiv Rrpublike Slovenije, Referati,/. CK7KS parVjr.ko xoi.stvo 1945-195/ .i. 30 da se te šole vodijo centralno, in organizirane so naloga ko bile organizacijski, kadrovski in vse- bile tri oblastne (ljubljanska, goriška, mari binski probfemi večernih političnih šol ter kad boisk?) ter mestna za Ljuhljano, ki jc začela rovñka in programska vprašanja cnolclnc poli- delovali maja 1949.M tiene šole k -mpleks zadev v z.vczi z začetknm Za izboljšanje splošne izobrazbe vodilnih par delovanja V.>PV, Poleg tega jc njegov delovni liiskih kr.drov na lerenu s bile v šolskem lelu program zajemal ludi družbenopolitično izibra- 1949/?950 organizirane VEČERNE PARTIJSKE žc vanje v okviru rednega šolskega sistema.27 GIMNAZIJE/' v okviru katerih jc bil predviden Člani ZKS, ki so se že uveljavili v dniž, Študij nižjih g'm nazi jc v dveh šolskih letih, in bcnnpoliličnem živlicn-u, so se lahko usposab sicer 40 oddelkov, Kandidati za višjo gimnazijo Ijali ludi na šolali, ki "uh jc ustanovil GK ZK.1 pa so (mcB mo?.nosl obiskovati tofcernc delavske fVIŠJA PMiTIJSKA ŠOLA DJIJRO DJA g-mnaziie,ki obstojale v vseh večjih centrih. KOV1Č v Beogrirdtr (1946-1954), ki jo je kon V letih 1959.1963 jc za part sko šolstvo čalo 98 udelež-mcc" iz Slovenije,21 \JSOKA skrbel OhNTEK Za MARKSISTIČNO IZ ŠOLA ZA POLITIČNE VEOL v Beogradu OBRAZEVANJE KADROV, ki je de'oval v (1960-1975) ter POLITIČNA ŠOLA ZKJ JOSIP okviru ideološke komisije CK ZKS Njegove ilROZ TIT J v Kumrovcu (1975-1990). 25 Referat I. f. CK ZKS, partijsko ínlstvo IUSI, S. 31). 26 AS, Referat I.f. CK ZKS, kadmvska komisija I y M. AS. Referat I, T CK 'ÍKS. kJcolnška kninisija im.i. II«. 2tl AS, R-ífcrat I. T CK ZKS, partijsko Šolstvo I954,J 10.