Štev 28.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
13. julia 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Gospod veliki župan bi rad zvedo, ka želemo.
Iz zelenoga Maribora se je napoto naš g. veliki župan, šteroga je dala imenüvali Žerjavova orjunaška stranka, v žitno Slovensko Krajino, da bi zvedo za naše žele. Piše se dr. Pirkmayer. Po imeni sodeč je Nemec po rodi. Pa to je postranska stvar, glavno je, da je pošten krščanski človek, ki proti Bogi i ljüdem kak dober jugoslovenski uradnik spuni svoje dužnosti. Mi pišemo zdaj od njegovoga obiska v Slov. Krajini ali. v Prekmurji.
Prvo, ka ne bomo pitali pri njegovom obiski, je zrok, iz šteroga je prišo k nam.
Mi kak lojalni njegovi sodržavljani, komi smo zročili oblast ravnanja nad sebom, spunimo njegove žele i jasno a s poštüvanjom povemo, ka zahtevamo. Gospod veliki župan mi zahtevamo to le:
1). Občinske volitve v celom Prekmurji; mi nesmo najmre drüge vrste državljani; mi plačamo veliko dačo i damo najbolše vojake na oltar domovine, smo v pretežnoj večini Slovenci, zakaj nam ne dovolite zato izvršitev starih naših pravic, šterih nam je niti tüja madjarska vlada ne kršila, najmre da si sami volimo župane. Zakaj branite Slovencom tisto, ka se na Štajarskom i Kranjskom Nemcom dovoli?! Zahtevamo za celo Slov. Krajino ali Prekmurje občinske volitve.
2.) Dača naj se nam zniža, posebno v tistih krajih, gde so vremenske neprilike dosta kvara napravile. Dača, štero plačajo Prekmurci i carina naših carinarnic naj ostane doma za naše državne i upravne potreboče! — Mi smo najbole zavržena pokrajina v celoj državi. Pomaga naj se nam najbole.
3.) Železnica naj se nam odpre, kak je g. minister obljübo, s. 1. septembrom toga leta!	
4.) Ceste naj se nam popravijo i nove zgradijo, posebno ona z Radmožanec v Turnišče i z Domanjšavec do Hodoša.
5.) Ar je lepa šuma zglasana za regulacijo Müre i ta tüdi že razdeljena pri direkciji vod v te namen, zahtevamo, da se taki začne z bőranjom od Melinec do Kota i naj se začne popravljati nasijo tüdi od Petanec dol.
6.) Male klavnice, kak so bile pod madjarskov, oblastjov v veljavi, naj se smejo znova odpirati!
7.) Poštne zveze naj se popravijo, posebno v Gornjem Prekmurji!
8.) Odpravite najvekšo krivico, ki je zadela naše sirote: Dajte njim nazaj zemljo veleposestniško, štero njim je vzela nova vlada, ki Vas je imenüvala i jo razdelila deloma med Medjimurce deloma med dobrovoljce, ki majo v Srbiji pet milijon hektarov proste zemlje na razpolago. Naš siromaški narod, ki je jezero let roboto na toj zemlji, to že njemi za naselitov razmerjeno zemljo zgübi i jo dobi tisti, ki je prle niti vido ne! Popravite to v nebo kričečo krivico!
9.) Dajte na svetlo zakon, po šterom smejo dobrovoljci odavati tisto žetev, štere ne so sejali i tisto krmo, za štere zras so drügo ne včinoli, kak da so travo ogledali?! Mi ne govorimo proti dobrovoljcom, nego za zakon i naše sirote.
10.) Rešite ugodno pitanje naših dobrovoljcov!
11.) Ovadite nam, zakaj se ne plača našim sirotam, šterim je železnica razrezala zemljo, ta i njeni pov?! Zakaj ne dobijo te sirote tisto, ka je njihovo i krvavo potrebüjejo, gda vlada, ki je Vas imenüvala ma vnogo trošiti, kak čtemo po časopisih i na „Sokolsko“ i na orjunsko i drüga drüštva?!
12.) Naj se za šolske nadzornike imenüjejo te slüžbe vredni domači vučitelje i naj se poprek gleda na to, da domači ljüdje pridejo v kem vekšem števili do slüžb, štere njim idejo!
 13.) Verske šole naj vživajo popolno svojo prvejšo autonomijo! Vendar nam ne bo vzeo brat tistoga, ka nam je tüja vlast pri meri püstila! — Gimnazija v M. Soboti se ne sme ukiniti kak j meščanska šola v D. Lendavi ne. — če je potrebna meščanska šola v Soboti, naj se njej poskrbi za stan brez škode gimnazije!
14.) Uradništvi i vojski naj se zidajo stanovanja v M. Soboti i D. Lendavi.
16.) Drva za vojsko, žandarmerijo i uradništvo naj poskrbi država iz državnih šum, ka z domačih dobi domače prebivalstvo zadostno količino!
16.) Madjaskim sirotam naj se odvzeta zemlja povrne, naj se dajo vse pravice Madjarom i Nemcom, štere njim ido po določbi mirovnih pogodb, a ravno te pravice zahtevajte tüdi za naše Slovence v Rabskoj dolini na Madjarskom.
17.) Naj vlada da veliko podporo za našiva dijaškiva zavoda, v M. Soboti, ka se moreta kem prle odpreti!
18.) Taksa živinozdravnikov naj se določi i prebivalstvi naznani.
19.) Naj se da podpora od küge prizadetim prebivalcom! Dve leti že čakajo na njo!
20.) Z državnoga brezobrestnoga posojila naj dobijo naši siromaškejši ljüdje bar milijon dinarov posojila!
21.) Nepotrebne krčme naj se zaprejo, i naj bo od sobote večera do pondelka zajtra v vsakoj prepovedano alkohol točiti, zadosta je, če da hrano i prenočišče potrebnim. Pijanci, so privatne ali uradne osebe, naj se po zakoni kaštigajo i te drüge še bole ostro.
22.) Banke naj ne smejo prositi 40% intereša od posojil, gda davajo samo 5% od vloženih penez po ništernih mestaj! Obrestna mera od dugov naj se zniža pod polovico to je pod 20%.
23.) Že pet let trpečega pesjega zapora zroki naj se pozvejo, ljüdstvi naznanijo, i naj se pokrajina ednok že reši te kaštige!
24.) Naj se predlaga pri vladi razpüst orjunskoga drüštva, štero je kak iz zadnjih dogodkov z Sloveniji zvemo, deležno den za dnevom bitja i umora,
25.) Vsakoga kraja posebne zahteve naj se upoštevajo!
26.) V cenilno komisijo naj se nam ešče ednok razpišejo volitve, ar je narod ne zvedo zadostno za volitve i se jih zavolo preslaboga vremena ne mogo vdeležiti i ar so se delale v Lendavi krivice pri glasanji. Neide najmre to, da bi 10 jezero Madjarov melo tri zastopnike, nad 80 jezero Slovencov pa niednoga! Zahtevamo še edne volitve!
Ar ste g. veliki župan ljübeznivi bili izraziti želo, da bi radi zvedili za naše zahteve, smo drage volje radi vam je naznanili s tem popolnim vüpanjom, da je bodete tüdi spunili, keliko je le odvisno od Vas.
Z velikim poštüvanjo vdani prebivalci Slovenske Krajine (Prekmurja).
Kaj ne vidijo?
„Papa Janoš VIII. je opozoro Koclja, kneza panonskoga, da samovoljna ločitev hižnoga zakona se rávno tak nemre dopüstiti, kak zamenitev žene. Vse takše zadeve sv. Metod, kakti trdi ino neizprosen sodnik reši, ne gleda na to, kelko vala grešnik pred narodom, samo grešnika vidi v njem, šteri čaka na obsodbo. Nemška dühovščina pač zavolo svoje pokvarjenosti bliže stoji duši Slovanov kak apoštol slovenski, to je sv. Metod i njegovi vučeniki. I ravno to spoznanje razsveti strašno zmoto Svetopolka, šteri je vničo od sv. Metoda ustanovljeno slovanska cerkvo, poseganja vučenike sv. Metoda, latinsko mešo poslüšao i nemške dühovnike zbrao na svoj kraljevski dvor.
Razlika med slovenskov düšov i med ostrimi navuki katoličanske cerkve je tista ovira, štera onemogoči, da bi se razvila narodna kultura Slovanov i je glavni vzrok, zakaj je tak hitro razpadla komaj ustanovljena velka država Svetopolkova. (Büdinger. Oester. Geschichte)
K tomi citati nikelko reči v raztolmačenje:
Bili so časi, da je Slovan tüjca, Nemca bole razmo, kak človeka, šteri njemi je bio brat ne samo po jeziki, nego tüdi po pravoj lübezni.
Žalibog, samo miselno morem ponoviti, reči, štere sem čteo po nesrečnom lüdskom glasüvanji na Koroškom. Pisalo se je: „Malo domačih lüdij smo meli za propagando, to je tüdi eden vzrok, zakaj je propadla naša pravična i poštena reč.“
Samo pomislite, düševni velikan, kakši je bio sv. Metod, je bio premagan od lüdij, šteri — more biti po vučenosti, po poštenosti, po verskij gorečnosti — so daleč-daleč pod njim. Nemci so živeli takrekoč prek domačega plota, bili so „domačini“, — svetnik Metod pa, skoro ne vüpam zapisati, — je bio tihinec — „importiran !“
Več kak jezero let je poteklo od teh dogodkov, i da je na Koroškom prišlo do plebiscita, je zmagao tihinec „domačin“ — i prepadno — brat „importiran.“
Znam, vse to kaj sem dotec napisao, se da „inači“ razmiti. Lejko bi mi vrgli v oči, da gledajte, s kakšim veseljem nam meče v oči britke istine, zato pa: Križajte ga! Pa postojmo malo.
Iz povedanih bi lejko podčrtao tvoje reči. Prvo: „Mentaliteta naroda se more upoštevati, če delamo za — preorijentacijo.“ Drügič: Oni, šteri delajo za to preorijentacijo, so lejko več vredni, kak „domači“ voditelji, pa itak prepadnejo, če ne računajo z mentalitetov naroda.“ Tretjič: „Importiran je lejko brat, i domačin postane — tihinec. “
Jaz sem prvi, šteri iz celoga grla kričim: Krivično je, da je tak! Ali moje kričanje nikaj ne izpremeni na goloj istini.
No vidile, telko pomeni pomeni „importirana inteligenca“ — i da se tak more razmiti,
2
NOVINE
13. julia 1924.
to posvedoči tüdi düh članka, v šterom je bilo guča od takše inteligence.
Meni bi bilo v najvekše zadoščenje, če bi se ednok razmili, zato pa morem povedati ešče nikelko reči.
Prekmurje je zemljepisno, gospodarsko i jezikovno eden sestavni del Slovenije. Naj pride dobro ali slabo, naša usoda i usoda Slovenije ne bode kazala nikše razlike. Ali da je tak, to vsi ne vidimo. Mogli bi pa viditi i delati na to, da se naše mišlenje razširi v domačem kotički kak edna vrsta vere, proti šteroj se ne sme grešiti. Vsi tisti, šteri po svojoj vučenosti morejo skrbeti za Vodstvo naroda, morejo videti kaj nas veže že dnes i kaj nas loči.
Veže nas jezik, šteri je slovenski i če je pismena slovenščina „slavska“, potem je naša slovenščina tüdi slavska. To se pravi, vsi tisti šteri so s svojim ravnanjom pripomogli do toga, da eden del domačega tiska piše v dialekti, šteri je najdale od pismene slovenščine, oni so grešili proti najsvetejšim interesom naroda.
Veže nas vera. Vsi tisti, ki so, na versko razliko zidali i šteli priti do malovsednih političnih cilov, so grešili proti najsvetejšim interesom naroda.
Veže nas zgodovinska preteklost. To more zvediti narod prek dobro delajočih šol. Zato vsi tisti, šteri so podregali pitanje šolskih tipov, šteri na dnevnom redi držijo stvari, štere ne dajo mir šolam i vučitelstvi, delajo proti najsvetejšim narodnim interesom.
Samo tri smrtne grehe sem našteo, pa brezi toga namena, da bi tak med vrstami koga razžalo. Zato pa, odpüstite mi s poštenim namenom napisano „importirano intelegenco“ — i prepričajte me, da je moje mišlenje napačno. Samo ne se kolekom, ne s „kožoderstvom“ ar v Prekmurju je že tak, da:
Lepa reč srce odpira, ne straši nas pa-bat.“
. . . I vse to ništerni itak ne vidijo!
Julij Kontler.
NEDELA.
Po Ris. V. Evang. sv. Mataja V. 20—24. Od pravice pisačov i farizejcov pravi Jezuš, ka ta nikoga ne pripela vu nebo, i vu čem je obstajala ta pravica? Sebe so hvalili drüge zametavali, drüge gülili, sebe bogatili. To je farizejska pravica. V nebo ne more pelati, ar nema ljübezni do bližnjega.
Ljübézen do bližnjega.*)
Najprvo, že tisto govorjenje od slabosti, falingaj i grešnosti bližnjega, štere so že itak znane. O, kelko je toga govorjenja, razpravlanja! Po cele vöre vam lehko stojijo vküp ženske prijatelice, stare ali tüdi mlade, da hladijo düšo nad tov ali onov, nad tem ali onim. Pa tüdi moškov ne bom preveč zagovarjao. Moj Bog, ka se pri raznih govoraj vse znese vküp! Kelko se govori proti predstojnikom i tovarišom, dühovnikom, nasprotnikom, proti prijatelom, rodbini, ženam, proti vsakomi, šteri nam pride na
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
pamet! Gučijo različne stvari, dobre i slabe, toda zakaj? Ali za zabavo, za kratek Čas? Jaz ne vem, či nas pogovori, v šterih blatimo svojega bližnjega, istinsko morejo veseliti i osrečiti. Ali ne ostane po njih vse bole nekakša püščoba, praznota, tmica v düši ? Ali po takših govoraj ne čütimo, da smo vsigdar slabejši, kelkokrat pridemo med ljüdi? — Pa tüdi na hasek je ne takše zahrbtno šepetanje. Kelko več pomaga opomin v obraz tistomi, na koga ide — o kelko je že takši opomin dobroga včino i kelko božnoga je zabrano. Toda tisto tiho ogovarjanje med štirimi očmi ali štirimi stenami zakajene krčme — tisto je nigdar ne hasnilo. Pač pa je škodilo i ešče škodi ljübezni do bližnjega.
Toda vse hüše je stvar i krščanskoj lübezni vse bole nasprotna, či brez zadostnoga vzroka razodevamo, razglašamo istinske, a šče ne znane napake bližnjega; i ešče dosta, dosta hüje je, či pripovedavamo od bližnjega neistinske, izmišlene grehe, ali če njegove istinske pregrehe povekšavljemo. Či to dvoje delamo, ogovarjamo i ogrizavamo, smo obreküvalci.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Tretjerednikom Črensovske, törjanske i lendavske fare se naznanja, da se zdaj v nedelo 13. jula vrši vizitacija (pregled) tretjega reda z sledečim sporedom v Črensovcih: Visitator vlč. g. Eleki Hamler, franciškan od sv. Trojice prido že v soboto v Črensovce. Tü do meli pol sedmih večernice, pred njimi i za njimi do pa spovedavali. K spovedi naj stopijo pred vsem tisti, ki ščejo biti sprejeti v tretji red (najbole vabimo moške i dečke) i ki do polagali obljübo, za njimi pa drügi tretjeredniki. Drügi den v nedelo v navadnoj vöri bo predga, zaodevečara pol treh navuk z odvezov, po navuki pa večernice s papovim blagoslovom. Po blagoslovi je sprejem novih kotrig i polaganje obljübe. Ta vizitacija sliši samo za tri gori imenüvane fare. V drüge fare drügoč prido g. vizitator. Pridite v punom števili tretjeredniki teh treh far!
Beltinci. Mlin g. Pintariča je küpilo veleposestvo grofice M. Zichy za dva i polmilijona koron, odava pa svoj „mali grad“ i hišo doktorsko.
Nove sv. meše so dnes tjeden v Beltincih i v D. Lendavi!
Naglo sta vmrli od kapi zadeti Badera trgovca dekla v Törnišči i Zverova kmetica v Nedelici. Hvalevredno je od g. Badera trgovca, ki je izraelske vere, da je svojemi držinčati dao lepi sprevod napraviti od doma.
Pogorelo je gospodarsko poslopje 1. jula Žerdin Ani v V. Polani. Zgoro je siroti tüdi tisti rušt, šteroga je mela küpljenoga z teških trüdov moža Amerikanca za povanje nove hrambe.
Desetletnico smrti † dr. Franca Ivanóczyja, kak je določeno, bomo obhajali pri Sv. Bedeniki aug. 17. z velikov slovesnostjov. Spored se natenkoma objavi še.
Na „Martinišče“ darüvali v dinaraj: Horvat Janoš, glavni nabirač Trnje 64.26. To šumo so v štampariji v 26. št. vöpüstili kak i ime g.
Horvat Jožefa cehmeštra z Trnja ki je z bratom Horvat S. Ignacom, cehmeštrom iz G. Bistrice nabrao pri sabolskom cehi, kak smo objavili 101 Din. — Darüvali so nadale: Neka siromaškejša dovica petsto dinarov, Bedrnjak Janoš, glavni nabirač, D. Bistrica, izročo 47.25, Püvar Jožefa familija z Sodišinec 50, na gostüvanji Horvath Števana v Bakovcih nabrano 240, Cigan Ivan, glavni nabirač z Sr. Bistrice prekdao 59, N. N. z Hotize 25 Dinarov. — Bog lepo plati!
Ponavlja se stara pesem. Naši demokratje bi s pesnicami radi v vsakoga zabili narodnost. A to gorečnost nosijo samo tečas v srci, dokeč se njim žep puni. Če bi na škodo njihovoga žepa šla naprej dobra narodna stvar, oni so njoj prva ovira. Ministerstvo je odločilo, naj v Prekmurji naši vučitelje, kak je jedino pravo, prido do nadzorniške časti. Gda so to demokratski vučitelje zvedli, so začeli takšo gonjo proti njim, ka ne dopovedati. Pa zakaj? Nevoščeni so na bolši njihov položaj. — Pa madjarske šole, štere ido po mirovnoj pogodbi Madjarom, što drügi more nadzorüvati, če ne tisti, ki zna madjarski. — To naši demokratje ne uvidijo, ki ne vejo ni reči madjarski, ar njihova narodnost sega samo do žepa.
Na podporo „Novin“ je plačano iz herbije † Škafar Mihala z Beltinec 10 Din. — Hvala.
Proso je odpüščenje g. vučiteo Dujc i dao v „Učiteljskom Tovariši“ izjavo, ka je neistinske reči metao v oči našemi vučitelji Kontleri. — Liberalni vučitelje z Preka bi radi, se zna da ne vsi, mernih dobrih düš se ne tičejo te reči, bi radi neko nadvlado meli nad našimi i napadali so zato v osebi Julija Kontlera za njegov neki članek te vse. Nastala sta dva tabora i kak vidimo iz gornje izjave, prišlo je hvala Bogi do mira. Zmagali so domačini z mirnimi Prečani.
Prisrčen pozdrav pošiljajo svojim starišam, bratom, sestram i poznancom iz črnogorske Berane Kolmanko Jožef i Mihalič Mihal z Večeslavec, Grah Jožef z Vidonec, iz Dravskoga Eskadrona z Ljubljane pa Karol Lang z Nuskove, Alojz Hari z Krašča i Jožef Flegar iz Srdice.
Bakovci. Dneva 2. julija letos smo odnesli k zadnjemi počitki 24. letno mladenko Gombošovo Aniko. Pokojna je bila po vsoj občini i tüdi dalje jako priljübljena, to je pokazo njeni pokop. Na slednjo pot jo je sprevajalo nad osemdeset belo oblečenih deklin, drügi lüdi je pa bila ogromna vnožina iz Bakovec, Dokležovja, z Kroga, Satahovec, i ešče celo iz onkraj Müre iz Murskoga polja so jo prišli sprevajat k zadnjemi počitki. Sprevod se je vršo z dvema domačima g. dühovnikoma, bili so mil. g. kanonik Ivan Slepec, i vlč. g. Štefan Horvat, naš gimnazijski katehet. Doma na dvori so dekle spopevale poslednjo slovo domačim, i ravno tak tüdi na pokopališči. Pokojna je bila vzor i lepi zgled krščanske mladenke, bila je jako pridna, delavna i tüdi pobožna, vsaki mesec je opravila sv. spoved, bila je veselje starišom i tüdi dobromi Bogi, ki jo je zato vzeo i k sebi vu lepše življenje. Pokojno Aniko je pred dvema letoma dobo i premočo dešč i v tistom se je tak močno prehladila, da je dobila süšico (jetiko). Pol leta pred smrtjov je prebila v posteli
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Jaz bi mogla kaj več pozvediti od njij! Sebeščan gvüšno ne čini takšij hüdodelstev, kakše po navadi pripisüjejo krščenikom —; denok je vsi krvijo! . . . Mogoče pa je, da se krščeniki delijo v bolše i slabše. Ve je pri našij Epikurejcaj ravnotak. So navadni, šteri iščejo samo vživanja i mesenoga poželenja, pa so bole düševni ljüdje, olikani i dobri! Ka če, bi bio Šebeščan med bolšimi, šteri comper i drüge hüdobije odürjavajo.
To bi ešče bilo; ali ka, da njoj jo pa ne šlo v glavo, da bi takši dober bojevnik sploh bio med krščeniki i vendar je bio pripravlen vmreti za vöro krščenikov. „O kakša škoda, da sem ne več gučala z njim o tej reči“, si je mislila. „Pa zdaj je že prekesno — vütro ga že ne bo več med živimi!“ Ta miseo ji je ostro ranila srce. Vidilo se njoj je, da zgübi svojega brata, ali pa da more slovo vzeti od človeka, na šteroga jo vežejo nekše skrivne verige!
Hladen, Večerni mrak se je slegao na zemlo; ešče veliko bol so bile mračne njene misli v srci ... na enkrat jo vzdrami afrikanska slüžkinja Afra, štera je z lampašom vstopila v hišo, da bi pripravila sto za večerjo. Med svojim opravkom pa nagovori Fabiolo:
Gospodična, ali ste kaj čüli . . . kakšo novico?“
„Štero?“
   „Da bodo vütro zaran s puškami vsmrtili Šebeščana. Jako je škoda mladoga človeka !“
„Le bodi tiho, če mi ne znaš kaj več povedati!“
„O več, več, moja gospá, pa ešče jako čüdne reči. Ali znate, da je bio krščenik?“
„Lepo te prosim, bodi tiho, i ne guči toga, ka ne razumiš !“
„Seveda ne, či vi tak želite. Pa . . . mislim, da se ravno ne brigate preveč za njega! — Te je ne pravi oficer, šteroga so vstrelili moji Afrikanci; dosta so že jij postrelali; vnogo so jij pa tüdi rešili! To je se denok pa nekaj pripetilo !“
Zadnje reči je slüžkinja posebno močno povedala, tak, da je bistra glava Fabiole včasi lejko to zapazila i tüdi razmila zakaj; zdaj jo oprvim se vzglednola na njo i ostro oko je lejko obrnila deklici v obraz. Ali slüžkinja je ostala mirna, nobedne spremembe je ne mogla opaziti na njenom obrazi; pokladala je reč za rečjov na sto i se obnašala tak, da nebi nikaj gučali poprej. Tihoto prežene slab glas Fabiole:
„Afra, ka misliš o tem?“
„O nikaj, nikaj! Ka denok more včiniti, sirmaška slüžkinja, ali gde mora pomagati?“
„Pridi sem! S tvojimi prejšnjimi rečmi si nekaj mislila, ka jaz na vsakšo vižo ščem zvedeti !“
Slüžkinja se je počasi bližala, pogledavala okrog sebe i šepnila Fabioli:
„Ali ščete ohraniti življenje?“
„Gvüšno, da to želim“, veselo vzklikne Fabiola!
Dekla položi prst na vüsta i pravi:
„To bo vnogo koštalo!“
„Kelko ?“
„Sto sestercijov* i svobodo mi bote dali.“ „Naj bo, pa kakše svedoke mi daš?“ „Vaša oblüba naj vela, če bo 24. vör ešče živ, nato, kda ga vstrelijo.“
„Dobro, le brž, da ne bo kesno!“
„O ne, je ne tak velka sila“, dene dekla i opravla svoj poseo. Potem je pa šla naravnost v casarsko palačo, kde so imeli afrikanski strelci svoja bivališča, i je stopila pred njihovoga povelnika (komandanta.)
„Ka ščeš Jubala?“ jo nagovori, „i ob takšoj vöri? Ve dnes ne bomo imeli shoda!“
„Znam, do ne, Hifaks, ali važnejši poseo mi je pripelao sem!“ „Kakšen ?“
„Tiče se tebe mene i tvojega vjetnika!“ „Le poglej ga“, je dene afrikanec i njoj ga pokaže skoz okno na dvori. Što bi mislo, da bo te človek vütro streljen? Tak mirovno spi, kak da bi vütro šo na gostüvanje!
„Kak da va šla müva, ti i jaz, moj Hifaks !“ „Čakaj, čakaj nej de tak friško! — mnogo drügoga je potrebno ešče prle.“ „Ka denok.“
„Prvič, da se oslobodiš, sužnje ne maram!“ „To je že v redi.“
„Drügič mi moreš kaj prinesti, ne samo nikelko, nego mnogo . . . nikdar sem ešče ne bio v takšoj süšavi kak ravno zdaj !“
„Tüdi za to ne trbej več skrbeti; tüdi to je v redi! Kelko bi pa potrebüvao . . . tak okroglo !“
*) Sestercij: 5000 kj. (prešnjih).
3
NOVINE
13. julia 1924.
i vse bolečine je potrplivo prenašala. Žalüjoči oča, mati, brat, i sestre, želemo z Anikov svidenje tam v bolšoj deželi nad zvezdami! Molimo za njo, potolažite se!
Velika žalost je sela na črensovsko faro, ar so hüdobne roke dnes tjeden vlomile v cerkev i oskrunile Oltarsko svestvo. Vlomili so hüdodelniki v tabernakl, odnesli monštranco i dva keliha za prečiščavanje, sv. hoštije, bože Telo so pa ta zmetali. Dobre düše, jočite s črensovskimi žalostnimi düšami i neskončno razžaljeno Srce Zveličitelovo tolažite z njimi vred!
Slovenskim bratom i sestram v Ameriki! Naznanim vam, da sem sprejeo i uredništvi Novin pa Marijinoga Lista odposlao sledeče dare: Anton Farkaš 2, Salaj Ivan 2, Ivan Tumpa mlajši 2, Janoš Žalik 2, Matjaš Kustec 2, Ivan Hanc 2, Martin Gabor 1.50, Martin Hozjan Djiranov 1.50, Stevan Kolenko 1.50, Ivan Türnar 1.50, Janoš Lajnar 1.50, Martin Frank 2, Matjaš Hajdinjak 1.50, Štefan Ütroša 1.50, Tkalec Matjaš 1.50, Štefan Salaj 1.50, Franc Horvat 1.50, Janoš Rous za lansko i letos 2, Štefan Kozlar 1.50, Anton Špiclin 2, vsi iz Črensovec, Marko Vouri M. Polana 1.50, Matjaš Baligač Ižekovci 1.50, Ivan Špilak Nedelica 1.50, Ivan Žerdin V. Polana 1.50, Jožef Gjörköš Gomilica 1.50, Ivan Denša mlajši Brezovica 1.50, Matjaš Matjašec 2, Ivan Kolarič 2, Ivan Lebar Gomilica 1.50, Matjaš Gruškovnjak Žižki 2, Martin Prša 1.50, Jožef Kramar 1.50, Matjaš Cigan 1.50, Matjaš Farkaš 1.50, Štefan Žalik 1.50, Ivan Fujs 1.50, Štefan Tkalec Gomilica 2, Frank Mesarič 1, Ivan Markoja Beltinci 2, Frank Gjörköš Nedelica 1.50, Ivan Koroša Hotiza 1.50, Peter Vražič 1.50, Ivan Klajdrman Bistrica 1.50, Matjaš Prša Trnje 1.50, Ivan Toplak Nedelica 1.50, Štefan Petek V. Polana 1, Stefan Žapčič V. Polana 1.50, Jožef Raj Bistrica 1.50, Ignac Štaus Beltinci 1.50, Martin Gjura Bednjaj 1.50, Stefan Balažič Hotiza 1.50, Ivan Hren Sr. Bistrica 1.50, Štefan Žižek Sr. Bistrica 2, Ignac Hozjan 1.50, Jožef Tratnjek Turnišče 1.50, Štefan Gerič V. Polana 1.50, Janoš Balažič Trnje 1.50, Antonija Horvat Trnje 1.50. 92 Dol. 150 krej. Dragi rojaki! Lepo se Vam zahvalim, da ste moje nagovarjanje sprejeli i si naročili naše lepe slovenske liste, šteri nas ne vežejo samo k staromi kraji, gde nam je zibelka tekla, nego šteri nas vežejo predvsem k dobromi Bogi. Dnes den je svet tak zablojeni, ka če nemo meli dobroga čtenja, se tüdi naše familije pogrozijo vu motne vrtele zmot denešnjega časa i se časno i večno pogübijo. Zato pa li naročite si naše dobre liste, štere najbole razmite, Novine i M. List. Cena 130 dinarov ali dolar i 70 centov. Ki bi menje dao, naj doda, ki je pa več dao, se obrne višek za sirote v starom kraji, ka tam dobijo brezplačno čtenje i za povekšanje vsebine listov. Za to ceno dobite kalendar brezplačno. Do novoga leta pri meni plačajte i naročajte, potem pa se vam že naznani, ar jaz namenim iti domo. — Vsi dari na „Martinišče“ se naj tüdi meni izročijo. Vse dobljene sem že poslao v Črensovce, kak je v Novinah bilo objavljeno. Imena pa dam sledkar objaviti. O darüjte dragi rojaki na „Martinišče“! Mi Amerikanci napravimo fundament Martinišči i stem krščanskoj vzgoji naše mladine v starom milom rojstnom kraji! — Anton Horvat, 1844. V. 22. nd. Place, Chicago. Ill. Amerika. — Uredništvo naznanja ka je naročnino sprejelo kak i dare na Martinišče po izkazi Novin z najvekšov zahvalnostjov. Nešterni so nam pa naročnino naravnost poslali. Ki so menje dali Od dolar i 70 centov ali ki so ešče nikaj nej dali, je prosimo, naj kem prle pošljejo naročnino, ki so pa več dali, naj sprejmejo naš topli „Bog plati.“	Uredništvo.
Uradna naznanila.
Razstava goveje živine i konjov na senji v Ljubljani. Kmetiški odsek Ljubljanskoga velesenja, šteri trpi letos od 15—25 avgusta, šče prirediti letos tüdi velko razstavo goveje živine i konjov iz vseh okrajov Slovenije. Ar obiskava to senje dosta tihincov, bo razstava posebno za tükaršno živino, štero itak izvažamo v inozemstvo, velke važnosti. Priporočilo bi bilo, da bi poslalo Prekmurje na razstavo eden vagon najlepše goveje živine (bike, bikece, telice, krave) i eden vagon konjov, da pokažemo sveti našo lepo živino. Stroške za vožnjo i prehrano bi naj prevzele občine. Natančne informacije da sresko poglavarstvo v M. Soboti ino D. Lendavi.
Država.
List „Murska Straža“ je prenehao izhajati. Že prle je meo malo naročnikov i je samo na duge shajao; a zdaj, ka je zapüsto našo krščansko stranko, pa, čeravno je glaso, ka den za dnevom pridobiva nove naročnike, je prišo ešče v težavnejši položaj. Niti republikanski obleč njemi je ne pomagao, šteroga si je obleko; mogo je vmreti.
Jakosti Orjuncov. — V Viči so na vulici stavili nekšega delavca. Bilo jih je šest. Delavci so zvezali roke na hrbet, zavezali oči i ga odpelali. Zahtevali so od njega, da küšne orjunski znak. Toga je ne šteo včiniti, zato so njemi djali levo roko v navijalnik i so jemi tri prste zmüzgali. — V Ljubljani je orjunaš A. Horvat napadno od zadaj dr. Lemeža. Te se je šteo ognoti, a Horvat ga je tak süno, da se je opotekno i spadno. Horvati je prišeo na pomoč šče drügi orjunaš i dr. Lemež je komaj vujšeo.
Novi list radikalov. Radikali so začnoli izdajati v Maribori novi list pod naslovom „Narodni gospodar“. Vsakši naj pazi, da ga radikali s svojim „gospodarom“ ne spravijo na led. Naš list se imenüje Slovenski gospodar, ne pa Narodni gospodar.
Mariborska porota. Dne 10. junija sta sedela na zatožnoj klopi Štefan Hercan i delavec Leopold Bagari iz Malij Bakovec. Obtoženiva sta, da sta štela vmoriti verta Matijo Hercana. Obtožnica je spravila na den strašne razmere, štere so obstojale v drüžini Hercan. Te je bio oženjeni z Anov Rojner. Po dvema letoma pa se je podao v svet i je prišeo nazaj za 18 let.
Z njim je mela žena edno deklico, po njegovom odhodi pa nezakonskoga sina. V začetki je ženi nikaj ne pravo, sledkar pa je postao proti njoj hladen i je začeo lübavno razmerje s svojov hčerkov. To je sina spravilo do toga, da je Bagarija podküpo. Te je na Matijo Hercana strelo i ga rano. Oba sta obsojeniva na tri leta voze.
Na šest mesecov voze je bio obsojen Janez Lang iz Mustove, šteri je Godari vkrao iz žepa bankaš, v šterom je bilo 580 dinarov.
Kalman Smodiš, šteri je pobegno iz voze v M. Soboti, je bio obsojen na edno leto voze. Že večim je vkrao dolare i pri nekšoj Fani Peček iz Stanjovec, šteroj je odneso 475 dolarov, so ga zgrabili.
Ka dela alkohol? Pri Sv. Margeti so blagoslavlali nove zvone. Že predpoldne se je eden človek do besnelosti navlekeo alkohola. Zgrabo je sekiro i letao pa vesi, da bi koga bujo. Nazadnje so se trezni možje zbrali, ga zgrabili i zaprli v svinjski hlev, da v svojoj pijanosti ne bi mogeo nikomi škoditi. V pravo mesto je prišo! Iz Seonice poročajo. Nekšim zidarom se je jako dobro godilo. Pijače je bilo telko, da so se pošteno navlekli. Prišlo pa je do bitja, v šterom je nekši vert živlenje zgübo. V pijanosti sta se skregala tüdi dva brata. Eden je v čemeraj zgrabo nož i prerezao brati sapnik; za par minot je bio te mrtev. — V pijanosti tüdi žandarje pozabijo na svojo dužnost. V nekšoj srbskoj vesi so se napili i v pijanosti zvezali nekšega kmeta, šteroga so začnoli biti s puškinimi kopiti. Občinski predstojnik je šteo to zabraniti, podivjani orožniki pa so ga napadnoli z bajoneti i so njemi naslednje razbili glavo s puškami. Očo nesrečnoga predstojnika, šteri je prišeo sini na pomoč, so nevarno ranili z bajoneti. (Poroča „Straža“ mariborska bole obširno.)
Krvave posledice agrarne reforme. Nekša vogrska banka je mela z Vojvodini velko posestvo, štero je prišlo po prevrati pod agrarno reformo. Ta ga je razdelila dobrovoljcom. Banka pa je verstvo proti tomi odala. Tak je dobilo to dvojega verta: kmete, šteri so zemlo küpili i dobrovolce, šterim ga agr. reforma dala. Svoje dele so šteli zasesti oboji; pri tom je prišlo do bitja i strelanja. Na obeh stranej je bilo več ranjenih. Oboji so poslali v Beograd poslanstvo, da celo stvar razsodi.	
Skrunba cerkve i Orjuna. Na Velki petek so nekši šmrklavci vganjali v cerkvi na Oljskoj gori poleg Celja različne grde stvari. Med njimi je bio tüdi dijak, šteri je še te ostao v cerkvi, da so vsi njegovi pajdašje odišli. Te „junak“ je meo orjunski znak. Pošteni ljüdje so se nad takšim oponašanjom zgražali i eden je poslao po orožnike. Dva sta prišla i začnola pitati, kak je bilo. Med tem pa sta prišla dva drügiva orjunca, šteriva sta vzela dijaka v svoje varstvo, človeka pa, šteri je pripelao orožnike, sta štela zbiti.
Dva orjunaša sta se pri procesiji na Telovo v Celji režala iz ednoga kota na ves glas i kazala svojo kulturo rekši; „Da bi hudič zdajle poslao dež i točo...“
Toča brez deža je šla v okolici Vukovara i je poškodüvala gorice.
Krvavi dogodek na meji pri Sorici. Dne 2. julija so trije Italjani napadnoli tri Jugoslovane. Začnoli so na nje strelati, dva so bujli, tretjega pa - nekšega dijaka - na roki ranili.
Bomba v Horjuli. Na Telovo so se zbrali mladi dečki, člani Samostojne km. stranke, pred cerkvov i so šteli pred procesijov strgati nosačom zastave. Začnolo se je bitje, šteroga so orožniki ne šteli viditi, či tüdi so bili na nje
opomnjeni. Gda se je procesija začnola, so vrgli samostojni bombo v cerkev. Ta se je razpočila i od poka so popokale šipe na oknaj, ljüdstvo pa je bežalo na vse strani.
Velesenje v Ljubljani. Za senje je prevzeo pokrovitelstvo Nj. Vel. krao Aleksander. On se je že lani jako zanimao za slovenske obrtne proizvode. Tem bole včini to zdaj, ar je zagovornik. Zato morajo meti slovenski obrtniki skrb, da bo razstavlenoga vnogo slovenskoga blaga.
Amerikanci od nas. Amerikanec H. Tomson, šteri je dugši čas prebivao v Europi i študirao kontinentalne prilike, bio je i v našoj državi. Od prilik v Beogradi piše sledeče: „Visiko činovništvo prihaja na delo ob 10. vöri i začne svoje posle s törskov kavov. Večina inteligence najbole delavne vöre prebije po kavarnah v brezposelnih razgovorih. V kelko se v ovoj zemlji istinsko dela na polji trgovine i industrije, to delajo večinoma Židovje i Nemci, šteri punijo žepe, i izpod brk se smejejo brezposličarom. (Smotra z dne 13/6. 24. št. 37.)
Domača politika.
Pašičova vlada bo dala ostavko i se bo sestavila nova vlada brez Pašiča i demokratov.
Svet.
Kak postaneš hitro miljarder. V Ameriki je najslavnejši miljarder nekši Ford. Pred kratkim so ga pitali, kak človek lehko postane miljarderski bogataš. On je odgovoro: „Vzemite 60 procentov dela, 5 proc. pameti, 5% učenosti, 5 poštenja, 5 odločnosti, 5 vesele vole i 15 vstrajnosti, to vse dobro pomešajte i bo miljard, kelko ščete.“
Bolševiki odpravlajo nedelo i spravlajo v navado lenjinden. V svojoj mržnji do krščanstva so prišli ruski bolševiki tak daleč, da mesto nedele ščejo svetiti tak zvani lenjinden (Leninov den).
Ras Tafari pri papi. Meseca junija se je poklono sv. Oči etiopski vladar Tafari. Papi je poklono lepe dare: dva zlativa križa, dragoceno sv. pismo i lepo abesinsko preprogo (tepih). Sv. Oča je tüdi njemi dao drage dare, med drügim tüdi dve čisli na zlatih lancaj za casarovi hčeri.
Strašen ciklon v Ameriki. Na zadnjo nedelo v juniji je po Severnoj Ameriki divjao strašen viher, šteri je porüšo več varošov i bujo okoli 500 ljüdi. Vtopila se je tüdi edna ladja, na šteroj je bilo vnogo potnikov.
Nesreča v Vidmi. Dne. 2. julija se zrüšo letalski hangar, šteroga so delavci ravno podirali. Bujti so 4 delavci, ranjenih pa 20.
Svetovna politika.
Sestanek male antante je odložen, ar naša i češka vlada nesta pristali na zahteve Romunije, da bi to pomagale proti Rusiji.
Reparacijske komisije velike antante se sestane 16. julija v Londoni, da določi, kak mora Nemčija plačevati vojno odškodnino.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
III. Znanstvo.
Slovenski katoličanski shod pozdravla nastavitev vseučelišča (gde se zdravniki, dühovniki, birovje itd. včijo) v Ljubljani, ar se je s tem spunila davna žela slovenskoga ljüdstva, da bi melo svoj najvišešnji kulturni zavod. Najodločnejše pa terjamo, naj se vseučelišči z vsemi petimi fakultetami (oddelek, gde se kaj posebnoga včijo, na priliko bogoslovna fakulteta za dühovnike, medicinska za zdravnike itd.) kak je bila nastavlena, zagviša obstanek i mogočnost, da se vsestransko spopunijo, da de mogla slüžiti svojemu cili: Istini.
Katoličanski shod pozdravla resno znanstveno delo, štero so slovenski znanstveniki dozdaj zvršavali. Priporača, naj se podpirajo znanstvena drüštva i znanstvene knjige, s katoličanskoga stališča pa posebno Leonova drüžba i Bogoslovna akademija i njeniva lista „Čas“ i „Bogoslovni Vestnik“. Začnjena znanstvena knjižnica za ljüdstvo naj se nadaljavle kak najprle. Katoličanska založništva pa pozavlamo, da omogočijo izdavanje znanstvenih knjig.
Katoličanski shod opomina na potrebčino, dati mladini, štera se pripravla na znanstveno delo, mogočnost, da spopuni i poglobi na visoki šolaj i znanstveni zavodaj drügi držav. Zato najtoplejše priporača, da se z dari podpira Mahničova fundacija Leonove drüžbe, štera ma namen omogočiti mladim znanstvenikom nadaljavanje študija v drügi državaj, ali njim pa dati podporo za znanstveno delo v knjižnicaj, arhivaj (shrambaj za stara pisma) i drügi znanstveni zavodaj zvünski držav.
IV. Novinarstvo.
Politične novine (cajtinge) so najpriličnejše sredstvo za razširjanje kakši navukov i mišlenja
4
NOVINE
13. julia 1924.
i za povčenje ljüdstva od javni zadev. Nezmerna je škoda, štero so napravile krščanstvi nasprotne novine pa tüdi tiste, štere na prvi pogled ne pokažejo svoje farbe, ar rüšijo katoličansko osvedočenje i pripravlajo pot protikrščanskim novinam.
1. Zato je dužnost katoličanskih novin, da dosledno zagovarjajo katoličanske istine i navuke i te spravlajo v vse vrste javnoga življenja. Vse pa mora pri vsem voditi ljübezen do istine. Katoličanski novinarje (ki pišejo novine) naj gojijo bližanjo zvezo s katoličanskimi drüštvami i politiko. Iz novin naj mine grobjanski düh.
2. Dužnost vsakoga katoličana je, da po svojih močej podpira katoličanske novine s pisanjom v nje, naročanjom, širjenjom i oznanjüvanjom v nji. Tiskovna drüštva naj vzgajajo dobro šolani i zaneslivi novinarski naraščaj, naj mlade ljüdi, ki se ščejo posvetiti novinarstvi, prilično podpirajo v njihovom študiranji i njim dajo krüh, primeren njihovoj slüžbi i izobrazbi.
3. Proti božnim novinam je potreben neizprosen i dosleden boj. Katoličan je dužen skrbeti za spoštüvanje i napredek svojih novin.
4. Jako je potrebna nastavitev mednarodnoga dopisnoga urada (šteri po najhitrejšoj poti naznani, ka se je gde novoga zgodilo). Vsaki posküs za takšo nastavitev trebe podpirati.
V. Domača zgodovina i varstvo arhivov (shramb za stara pisma).
I. Arhivi kakšega kraja (arhivi farnih, občinskih uradov, izobražüvalnih drüštev, Orla itd.) naj se najskrbnejše čuvajo, vsi listi naj skrbno varjejo. V te namen:
1. naj ma vsaki arhiv posebno prav süho hišo, gde naj bo zbrano i vrejeno vse, ka ta spada, ločeno od vsej drügih zasebnih spisov. Gde pa je nemogočen poseben prostor za arhiv, naj se vse listine arhiva zberejo v močne omare, farni uradi naj se pri tom držijo püšpekovih predpisov;
2. potrüdijo se naj, da zberejo vse raztrošene ali mogoče posojene arhivalije;
3. pri vrejüvanji listin naj se pazi, da se kaj važnoga ne zapravi;
4. arhivalije naj se redno ne posojüjejo, mogoče samo znanstvenim zavodom, pa či se zavežejo, da je povrnejo;
5. farni uradi naj pazijo tüdi na vse drüge zgodovinske, umetne i kulturne spomenike, šteri se najdejo v krogi njihove fare ali se pa tam zasledijo, na priliko izkopajo;
6. starejše zbirke pisem i listin, štere majo zasebni ljüdje, naj se dobro varjejo i, či le mogoče, zročijo javnim zavodom v shranitev;
7. vojake, ki so bili v svetovnoj bojni, se prosi, naj skrblivo zapisüjejo svoje doživlaje, posebno tiste pri zrüšitvi na konci bojne, i te zapiske zročijo ljubljanskomi muzejskomi arhivi, kama naj se dajo tüdi starejše mape, podobe znamenitih možov, narodni noš (oblečov) itd. v bojni jako opüščeni krajov, na pr. na Goriškom (fronta pri Soči);
8. popišejo naj se tüdi starinske hiše, naravni (naturni) spomeniki (jame), drevje (veške lipe), križi, kapele, pili itd.; shranijo naj se tüdi njihove fotografije;
9. gde je mogoče, naj se zaznamjajo tüdi jezikovne posebnosti, redke reči i imena za mero, šker, za posamične dele korbletov, krosen, kol itd., pa tüdi izgovarjanje posamični samoglasnikov i soglasnikov. (Posebno v prekmurskoj slovenščini je dosta toga, naj se le požurijo, posebno vučitelje, ki živejo med ljüdstvom. — (Op. ured.)
II. Vsaka fara mej svojo kroniko (knjiga, gde še zapišejo vsi vekši dogodki fare):
a) kronika naj se kelko mogoče vörna piše i to v vezano knjigo vekše forme, da se ne zgübi ali kama ne premele;
b) naj se spiše tüdi kronika iz starih pisem i listin pripovedavanja štampani objav itd. Priložijo naj se k dogodkom risbe, slike (kepi), fotografije, razglednice (karte), plani, mape. Navodilo, kak se naj kronike pišejo, je izdalo Zgodovinsko drüštvo v Maribori l. 1905.: Zgodovinska knjižnica, 1. zvezek Krajevne kronike.
1. Arhivalije državni uradov v Sloveniji, štere so velke važnosti za zgodovino našega naroda, Vseširom raztrošene i nešterne tüdi neprimerno shranjene; njihova znanstvena uporaba je jako žmetna. Zato se nujno priporača nastavitev državnoga arhiva za Slovenijo, v šterom bi bile shranjene posebno arhivalije državnih uradov i bivše grofovske gospode pa bi bila omogočena vsakomi njihova znanstvena uporaba.
2. Včenje domače zgodovine na srednji (gimnazija, vučitelišče itd.) nema samo vzgojnoga pomena za narod i državo, nego büdi v dijaštvi zgodovinsko čütenje i veselje do bodočega znanstvenoga dela na zgodovinskom poli. Zatogavolo pa želemo, da se domača zgodovina krepko goji v srednji šolaj i naj se dijaki navadijo zgodovinskoga raziskovanja, naj se pomaga to prizadevanje dijakov z malimi ustanovami, dijaš-
kimi nastopi itd. po vzgledi bivši štajerski srednji šol.
3. Izdajanje farni zgodovin, ali v posebni knjigaj, ali pa priloženo k püšpekovim listom, naj se kem prle nadaljavle.
4. Pokrajinskim i krajevnim zgodovinskim drüštvam se priporača, da gojijo kelko mogoče medsebojne zveze, da z vküpnim delom ležej dosegnejo svoje vküpne cile.
VI. Glasba (igranje i spevanje.)
Katoličanski shod pripoznavle velki pomen glasbe za vzgojo umetnosti, zdravja, srca i tüdi poštenoga življenja i jo štima kak jako potrebno vezalje v naši izobražüvalni drüštvaj.
1. Zato naj se pa glasba, či je že cerkvena ali svetna, po naši drüštvaj i domačijaj kem bole goji. Dela naj se za kem vekšo dovršenost i v te namen naj se uporabi vsaki istinski glasbeni napredek.
2. Poseben sijaj davle božoj slüžbi glasba. Zato katoličanski shod pozavla vernike, naj svoje pevske zmožnosti posvetijo lepoti bože slüžbe. V vsakoj fari naj se nastavi dobro navajeni cerkveni zbor, šteri naj bo zednim tüdi jedro drüštvenoga zbora. Zbori naj ne nastoplejo posebi samostojno, nego naj s svojim sodelovanjom poživlajo tüdi drüge drüštvene prireditve.
3. Katoličanski shod terja, da se glasba po vsej šolaj obvezno i po stopnjaj vrejeno vči, ar de se tak občno glasbeno znanje najhitrej širilo.
4. Katoličanski shod priporača naj se petje goji tüdi po naši drüžinaj.
5. Ar je ljüdsko petje, svetno pa cerkveno (ljüdsko petje je tisto, štero ne spevle samo zbor z not, nego vse ljüdstvo), važna vrsta glasbe, neprecenjena vrednost izobrazbe za ljüdstvo i zmožen gojiteo narodnoga osvedočenja, naj se, gde šče žive, skrbno varje, podpira i goji, gde pa je izmrlo, naj se kem prle ožive.
6. Katoličanski shod pozavla glasbene zgodovinare, naj preiskavlejo slovensko glasbeno zgodovino i sad svojega dela kem prle objavijo.
7. Katoličanski shod pozavla, naj se narodne pesmi, na kelko šče neso zbrane, z vsov skrbjov zberejo, da ne prejdejo; tiste pa, štere so zbrane, naj se kem prle objavijo.
(Konec.)
Pošta.
E. Gederovci. Skrivnosti dobite v Cirilovoj tiskarni v Maribori, Koroška ulica 5.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	      316 Din.,
„	žita	308	   „
„	ovsa	285	   „
„	kukorice	236	   „
2. Meso:
 govedina: teletina: svinjina v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29 D. 28—32 D. v Ljubljani „	  21—23 D. 27—29 D. 27—30 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70.—100 D.
Zagrebečka borza
dne 11. julia 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 330.—
Austrijska krona 100 K	K —-.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K  9.72
20 kronski zlat	K 1180.—
Francoski franc 1 frank	K  16.80
Madjar. K 100 (nova em.)	   K	40.—
Švic. fran. 1 fr. 	  K	—.60
Talijanske lire 1 lira	K 14 20
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.66
MALI OGLASI
V najbolšem stanji se nahajajoči motorbicikli znamke „Puch“ 3 HP. se za polovično ceno oda pri FRANCI SERŠEN v	Ljutomeri
(pri cerkvi),
K odaji je nova hiša, funduš 350 kl2, tri sobe, kühinja, shramba, klet, štala i trije svinjski hlevi. Več pove Franc Novak, zidarski podjetnik. M. Sobota.
Kovačko vogelje vseh vrst blanje,
late, štaflne, cveke, cement
v lagvaj i vrečaj priporačata i odavata najfalej
I. LOVRENČIČ i DRUG
trgovina z mešanim blagom v Križevcih pri Ljutomeru (poleg cerkve).
Oglasi.
I. Jako dobro, močno vino, lastnoga pridelka oda v vsakoj vnožini od 150 litrov naprej
po 16 kron liter
FRANC SERŠEN v Ljutomeri. Krčmari dobijo tam tüdi drüga vina bole falo kak indri.
SLOVENSKA BANKA
podružnica
DOLNJA LENDAVA
plača najbolje
dolarje
    in
zlate peneze.
Podpirajte Novine!
Vsem onim, šteri že poznajo mojo podvorbo i blago, priporačam:
i TRAVERSE,
nadalje: Špolarijo, štedilnike, (šparherde) kak tüdi vse železne i ocelne potrebščine po jako ugodnoj ceni,
nazadnje pa moje prvovrstne po celom Prekmurji poznane
Garantirane kose.
JOSIP TOPLAK, trgovec železa v D. LENDAVI
Glavna ul. 59.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.