Stanovanja za dijake. Začetek Solskega leta se zopet približuje. Marsikaterega dobrega očeta in blago inater, ki hočeta svojega otroka dati v masto v Sole, cbjema opravičea strah, da se njuni ljubček v mestu pokvari. Io kako tudi ne — saj pride otrok v tv)j<s roke in pri tem Se v mesto. kjer je tohko zapeljivotti. Zategadelj se predvsem vriva vpračaaje: Kam naj gre dijak stanovat? Odgovor na to vpraSanje je edino eden, nainreč, naj gre stanovat na dobro stanovanje. Dubro stanovanje pa je Ie tisto, ki je zdravo za duSo in telo. Kedaj je stanovanje zdravo za dušo? Stanovanje je zdravo za duSo, ako gofpodarji, kojim se dijak izroči v skrb, v resnici zavzemajo roesto dobrih stariSev. To pa se zgodi, ako predvsem giedajo naverski innravni razvitek jim izročene mladine. Gospodarji morajo biti verni in vostni kristijani, ki z besedo ia vzgledom vplivajo na mlada srca; kar pa bi seveda v tisti obitelji ne bilo, kjer je gospodar socijaldemokrat, neverec ali krivoverec, kjer se bsrejo protiverski časopisi in govore bogokletni govori. To bi na tistera stanoy8nju ludi ne bilo mcgoče, kjer je gospodinja, ki je samica, na slsbsm glasu in živi pohujšljivo, ali kjer so popačeni otroci, posebno drugega spola, ki premnogokrat nedolžno, z dežele prišlo mladino že v prvem cvetu zastrupijo. Nravno u^pežno razvijati se more mladenič le tam, kter vlada red v hiši. Red pa je le tam doma, kjer se ob zgodoji uri vstaja in pravočasno spat podaja, kjer sta točno in ob določeni uri obed in večerja, namreč kjer se ne trpi ponočevanja ia kjer vlada mir, ljubezen in edinost med domačini. Red zahteva potrebno h i š n o o p r a v o, ksmor se devajo knjig«>, kjer se shranjuje nbleka, kjer se uči 5n piSe. Red hoče imeti tudi svoj prostor, kjer se snaži oblačiio in obutf lj, kjer se uraiva, češe itd. Vsa hišna oprava in vsi prostori se morajo ohraniti snažni in zato morata gospodar in gospodinja zahtevati, da dijaki niCesar hudomuSno ne poskodujejo ali zamažejo in da ima vsak knjigs in oblačila na določenem prostoru. Kjer vsega tega ni in se na red ne gleda, tam ni stanovanje z* dijaka, da bi se versko in nravno razvijal. Česar se Janezek ni učil, tega ludi Janez nikdar znal ne bo. Deček se mora že v prvi rnladosti ufiiti reda, snažoosti i?i točnosti, sicer teh potrebnih Iastno3ti nikdar poznal ne bo. Kedaj je slanovanje zdravo za telo? Za telo je stanovanje zdravo, če ni vlažno ali mokro, zaduhlo in če se da zračiti. Dalje je potrebno, da gospodinja stanovanje in hisno opravo vsak dan snaži, redno menjava posteljno prtenino, da vsak teden obesi čisto obrisačo v sobo, pravočasno uraazano dijaško perilo opere, kar je raztrganega, po potrebi zaSije ia strogo gieda na to, da se dečki vsako nedeljo preoblečejo. Na mizo se morajo postaviti dobro pripravljene jedi in tudi v zadostni raeri. Nikdar pa naj hiSni gospodar ne pripusti, da bi dijaki kadili, pač pa mora gledati na to, da hodijo vsak dan vsaj eno uro na izprehod. To bi bili glavni pogoji za dobro stanovsnje. Deček pa ne pride v mesto le stanovat, aropak se uOit ia likat. Da pa ta smoter doseže, morajo stari.?! giedati aa macgovrstne okoiiSčine. Predvsem B3ora imeti dijak za-se takšao sobo, da ga nihče ne moti. Ako je soba v pntiičju, naj ne bo ob cesti, kjer se veliko hodi, govori ali vczi, kajti govorjenje ia ropot raztresata. Na eaem ia islem stanovanju naj ae bo veliko dijakov, kajti to je dfiioma nezdravo, deloma ovira proslo gibanj% ia kar je najhujSe, ovira učenj\ Vsak dijak narnrefi ima svoje posebaosti pri učerj'). Nekateri se glasno uči, drugi mora popolea rair irneti, da mu je nicžno učili se, zopet drugi rad sem ia tja hodi ali izgovarjaaje stavkov z mahaajem ali kretaajem rok spremlja itd. Na eaem ia istem stanovanju naj bi ne staaovali aikdar dijaki različaih zavodov, n. pr. glranazijci, realci ali učiteljiSčniki, ker potem le drug drugega ovira v učeaju. Nekateri se ima isti daa veC učiti, drugi maaj, tretji ima raorebiti celo prosto ia tako moti maaj z deiom obložeai druge z govorjeajem, norčijami, z gosljanjem itd. Ravno tako naj bi r.a istem staaovanju ne staaovali dijaki iz nižjih ia viSjih razredov, ampak kolikor mogoče oni iz nižjih skupsj in zopet oni iz viSjih skupaj. Brez vednosti gospodarja ali gospodinje bi no smel nobea dijak od doma, zato mora imeti vsak učeaec BataBčao sestavljen daevai red v hiši, da gospodar ve, kaj iraa dijak ob kateremkoli času opraviti ali kje se nahaja ia da se o pravem času vrne. Gospodar ima slrogo na to paziti, da učeaci v zgodnji uri vstajajo ia zvečer točao spat gredo. Posebao ae sme pripustiti, da bi pozao v aoč bedeli, ker se navadao takrat ae uče, ali pa so prei učenje zanemarjali, zaaašajoč se aa aoč. Sveta dclžaoat, ki veže nadalje oskrbaike mladine, je ta, da strogo pazijo, da dijaki jutranja ia večerae molitve opravljajo, da se ae sedajo k obedu ia k večerji brez molitve; kateri ai vestea v izpolnjevanju krSCaaskih dolžaost j, tudi v učenju vestea ne bo. Ravao tako mora biti gospodarjev sveta skrb, da cpominjajo deSke k učenju, da opazujejo, če se v resaici uče, posebno da se ne bavijo z drugiini rečmi, z nepotrebnim ali celo aevarnim berivom, da ne trat jo časa z igranjem, Nikakor so ne sme pripustiti, da bi se dijaki pogosto ia za daljSi čas sbajali. Gospodar ali gospodinja naj gre vsak mesec vsaj eakrat v šolo h g. razredaiku vprašat, kako njeni dijaki aapredujejo, vpraša naj za nasvete in omeni pogreske, katere je na učencih opazila, da lako domača hiSa v ediaosti s Solo na odgoji mladiae delujeta. Kar je v Soli zvedel ali zvedela, naj natanko poroča atariSem. Kadar pa stariši pridejo v mesto, naj nikar ne zamudip obiskati Sole ia pov- praSati gg. profesorjev, kako stoji kaj ž njihovim otrokom. Nikdar pa se naj stariši ne zanesejo na to, kar jim sin poroča, kaiti dokaj znano je, da se dijak rad preceni v svojera znanju, in da skuša na vse inogoče načine svojo lahkomiselnost in nemaraost prikriti ali opravičiti. Ako učeniki razsodijo, da deček ni za Studiranje, potem pa le hitro domov i njim, da se ne spndi. Nikdar naj se otrok ne sili k daljuemu učenju, če nima sam veselja, ker potem ne bo izhajal in zadušeni študenti so neka zme*, ki ni za svet, ker so za vse sposobni, le za dobro ne. Dijak pa bi se naj tudi 1 i k a 1 p o svojem obnašanju. Zato nastopi za gospodarja in gospodiojo še nadaljaa dolžaost, da pazno gledata na to, da so njuni dijaki pošteni v govorjenju in vedenju. Nikdar se ne sme pripuščati, da bi kleli, zmerjali ali celo nesramao gjvorili. Seveda morata gospodar io gospodinja sama lep izgled dajati. Ravno tako se mora paziti, da med dijaki ni prepira in sovraštva, Se minj, da bi bili surovi in robati ali da bi se med seboj pretepali. Strogo se ima nadzorovati, da se sramežljivo oblačijo in slačijo in da vsak leži v svoji postelji, da v sobi vlada mir in tisina, kakor hitro se luč ugasae. Kedar dijaki od stanovanja odhsjajo in prihajajo doinov, morajo spodobno pozdraviti in stopivši v sobo se odkriti; v sobi ne sme nihče klobuka na glavi imeti. Gospodar ali gospodiaja naj noben dan ne pozabita opominjati, da se deCki lepo počešejo, oblačilo in obutelj dostoiao osnažijo in naj pazita, da raztrgani ali z oblačilom brez gumb v 8clo ne hodijo, kajti Se tako borno oblačilo, Ce je seSito in saažno, ie lepo, nasproti pa oblačilo iz dragega blaga in po najnovejših vzorcih vrezdno, ni lepo, če ni osnaženo. Da pa bodo dijaki zadovoljao prejemali opomine svoiih gospodariev ali oskrbnikov, je treba, da stariži svojira otrokom ubogijivost strogo zabičajo, seve da morajo tudi oskrbniki se svojim obnašanjem in skrbjo to spoStovanje zaslužiti in čuvati. Pripomniti še bi bilo, da dsjak ne sme nikdar brez vedenja svojih stariSev stanovanja izpremeniti. Preden pa stariši v preselitev privolijo, naj se dobro prepričajo o fazlogih, ki vodijo njihovega sina, da hoče ioaeti drugo stanovanje.