SLOVENSKA ZEMLJA
Glasilo slovenskega kmečko - delavskega ljudstva
Leto II.
Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trnovski pristan 14/1. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren: L. Mikuš. — Kdor želi, da mu neobjavljen rokopis vrnemo, naj priloži znamke za poštnino. — Naročnina mesečno Din 3’—, četrtletno Din 9’—, letno Din 36’—. — Čekovni račun št. 16.782. — Plača se lahko tudi v nerabljenih poštnih znamkah. —
Oglasi po dogovoru. — Za konzorcij: izdajatelj in urednik Pavel Kreutzer v Ljubljani.
Ste v. 1.
Da smo na jasnem
Sklepi kmečko-demokratske koalicije z dne l. avgusta 1928. 1. so vsakemu, ki ni za politično zvijačo, popolnoma jasni. Po teh sklepih je stala KDK na stališču, da je potrebna preureditev države
Če je takrat s tem sklepom bilo postavljeno hrvaško vprašanje, bilo je istočasno samo ob sebi umevno postavljeno tudi naše slovensko vprašanje. Ne postavljamo torej slovenskega vprašanja šele sedaj. To stališče smo zastopali neprenehoma ves čas,
Dokaz temu so volitve 5. maja 1935. leta in velika manifestacija v Zagrebu dne 27. oktobra minulega leta.
Da je naš slovenski del KDK imel veliko odpadnikov (Kramerjevci, Pu-celj-Marušičevci), to je — kolikor žalostno — z druge strani tudi razveseljivo, ker smo se na ta način v teh sedmih hudih letih znebili bremena, razširili gibanje tudi na delav-
Razlagajte znancem in prijateljem program
»SLOVENSKE ZEMLJE"
ce in tako 'pomnožili svojo moč. Sicer so imeli' tudi Hrvati in Srbi take odpadnike (Šuperina, Šibenik, Kovačevič, Demetrovič, Svetozar Popovič, Brankovič).
Nimamo se sramovati KDK; saj je ves ta čas visoko in častno držala zastavo svobode in narodnih pravic ter boj tudi častno izvojevala. Če so se neki voditelji slovenskega dela KDK izneverili načelom in sklepom iz 1928. leta, se ne morejo radi tega blatiti verni ali pa zavedeni kmečki pristaši, ki 'so v duši ostali zvesti
kmečkemu programu.
Hočemo, da se slovensko vprašanje poleg hrvatskega razčisti in uredi m v tem smislu je usmerjeno tudi naše prizadevanje. Vabimo slovenski narod v skupen boj na podlagi kmeč-
ko-delavske in demokratične miselnosti zoper reakcijo
V	tem boju smo Slovenci popolnoma samostojni in zaradi tega nimamo za potrebno, da se osnuje »samostojna slovenska fronta", kakor je tudi na Hrvatskem nimajo; toda, ker se zavedamo, da sami ne moremo izvojevati svojih pravic, nastopamo na osnovi KDK in nadaljujemo boj, ki je bil pretrgan s 6. januarjem
1929.	leta, pod vodstvom dr. Vladka Mačka, ki ima trenutno izključno vodstvo vse^a gibanja.
Ker obstaja KDK iz HSS kot predstavnice hrvatskega naroda in SDS kot predstavnice Srbov - prečanov, mora biti tudi naše kmečko-delavsko gibanje kot predstavnik slovenskega naroda popolnoma enakopravno in samostojno v tej skupni bojni verigi.
Jarenina, 11. januarja 1936.
Stane Lubienski.
Dr. Vekoslav Kukovec:
Pot »Slovenske zemlje**
Zdi se mi potrebno objaviti nekaj odstavkov iz govora, ki sem ga imel na sestanku v Celju dne 22. decembra 1935. leta.
Jemljem vprašanje preureditve države v smislu sklepa kmečko-demokratske koalicije z dne 1. avgusta
1928.	leta kot narodno, ne pa kot strankarsko zadevo. Opozarjam pa tudi na sklep poslancev dr. VI. Mačka z dne 3. junija 1935. leta, s katerim so odklonili sodelovanje z nesvobodno izvoljeno narodno skupščino ter zahtevali svobodne volitve, da se obnovi demokracija in rešijo odprta vprašanja, med njimi tudi priznano nujno vprašanje zadovolitve Hrvatov v tej državi. Rešitev slo-
venskega vprašanja je torej v zvezi s splošno preureditvijo države.
Ime dr. Mačka mi ni samo ime vodje hrvaškega naroda, ampak velik kapital, 'ki ga neobhodno potrebujemo pri rešitvi jugoslovanskega državnega, kakor sploh srednjeevropskega vprašanja.fče smo se Slovenci pridružili dr. Mačku, smo storili to zaradi programa, ki ga ta politik tako dosledno zastopa. Straše-nje Slovencev s hrvaško nevarnostjo imam samo za prozorno strankarsko spletko. Našemu, to je gibanju dr. Mačka, dajejo vsebino socialni in gospodarski problemi, ki jih je za podlago svoje politike izbral Stjepan
Radič. Nam zadostuje za zdaj to gibanje in se nam za ustanovitev stranke še nič ne mudi, ker se nam policijsko registriranje v ta namen ne zdi nujno.
Zato pričakujemo, da se v vsej državi zganejo tisti, ki so za svobodo in samoodločbo naroda ter izvo-jujejo zmago narodne volje, katera naj postavi' res narodu odgovorno vlado1.^ V tem boju nam je vsak dobrodošel, kdor je pošten, in prijateljsko ga bomo podpirali, pa tudi če bi svetovni nazori ne bili skladni. Sami pa hočemo natočiti ljudstvu čistega vina brez pretiranih sanj ali fašističnih načrtov. Ker nam je skoraj vsako politično delo v Sloveniji preprečeno, delamo vsaj s skromnim listom, ki zaradi pičlih sredstev sicer ne more tekmovati z listi, katere vzdržujejo stranke ali pa kapitalisti, ki pa nikdar ne bo puščal javnosti v dvomu o tem, kaj hočemo in kaj delamo, oziroma česa nočemo ali kaj odklanjamo.
Tesna spojitev z drugimi skupinami to pot miselno ni bila čisto dosegljiva, a za naše gibanje tudi ni nujno potrebna. Mi vemo, da nam vsaj tega nikdo ne bo zlepa prepovedal, da s »Slovensko zemljo“ vzgajamo ljudstvo v boju za pravo politično svobodo in socialno pravico.
Ljudstva ni mogoče od danes do jutri vzgojiti in naše prizadevanje tudi ni v zvezi z mandati, ki nam niso bili nikoli prva in edina stvar. Vemo pa, da bo naše prizadevanje zapustilo v narodu trajne in blagodejne sledove, ki jih ne bo mogel nihče več zabrisati. Sami pa bomo imeli zavest, da smo s svojim deilom dobro hoteli in dobro storili, najsi žanjemo za to kako priznanje ali ne.
Pavel Kreutzer:
Državljanska vzgoja
Referendumi
Referendum je ustavna določba, ki daje ljudstvu pravico, da neposredno z glasovanjem potrdi ali odbije od parlamenta predlagane zakone ali pa samo neposredno daje parlamentu pobudo za sprejetje določenih zakonskih osnutkov, ki jih ljudstvo hoče imeti. Beseda je latinskega izvira in bi se po naše rekilo: »nekaj, o čemur naj se poroča11. To ustavno določbo državljanskega sodelovanja vsega ljudstva vsebujejo ustave švicarske zvezne države, severnoameriške zvezne države, nekaterih avstralskih držav, irske, češkoslovaške in avstrijske države. Tudi nemška Wei-marska ustava je vsebovala določbo
o	referendu.
Bistvo referenda je v tem, da ljudstvo lahko tudi mimo svojih izvoljenih poslancev pove in uveljavi svojo voljo. Zato je referendum največje jamstvo res prave demokracije.
Domovina referenda je Švica, kjer je ljudstvo že od nekdaj samo o svoji usodi odločalo. Tam je bila še v starih časih navada, da so ljudstvo vprašali za mnenje, preden so sklepali o važnejših državnih zadevah. Švica je zvezna (federalistična) država, obstoječa iz več državic, imenovanih kantoni. Poslanci, ki so jih kantoni pošiljali v zvezni zbor, so dobili od volilcev točna navodila in če v zveznem zboru niso mogli delati na podilagi teh navodil, so se morali vrniti domov in ljudstvu poročati ter ga vprašati za svet.
Poznamo dvojen referendum: obvezen ali obligatoren in fakultativen, to je tak, ki se izvrši iz proste volje. Obvezen referendum je tisti, ki je ustavno določen, ki se torej mora izvršiti za določene zadeve. V Švici je n. pr. predpisati referendum za zvezno ustavodajo in za ustavo-dajo v kantonih. Deloma je v kanto-
nih predpisan referendum tudi za zakonodajo. Fakultativni referendum ni predpisan, temveč se izvrši tedaj, kadar ga iz lastne volje in po lastnem preudarku zahteva določeno števili o volilcev. V Švici je v navadi naslednji postopek. V zveznem zboru sprejeti zakon se ljudstvu objavi in ljudstvo ima pravico v določenem roku zahtevati splošno ljudsko glasovanje o tem zakonu. Če poteče ta rok brez take zahteve, postane zakon veljaven. V nasprotnem primeru pa se izvrši ljudsko glasovanje o zakonu. Referendum se mora izvršiti, če zahteva to 30.000 volilcev ali pa osem kantonov. Še važnejši pa je referendum zaradi tega, ker sme po tej določbi ljudstvo samo predlagati zakonske osnutke, ki se mu zde potrebni. V Švici je to dovoljeno glede spremembe kantonskih ustav in deloma tudi glede spremembe zvezne ustave. Za referendum o celotni ali delni spremembi zvezne ustave je potrebno, da zahteva to spremembo 50.000 volilcev.
V	Zedinjenih državah severne Amerike imajo referendum za spremembo ustave posameznih zveznih članic. Ni pa določen referendum za spremembo ameriške zvezne ustave. Nekatere zvezne članice imajo tudi refrendum za zakonodajo, predvsem za finančne zakone.
Tudi prejšnja^ nemška Weimarska ustava je določala 'ljudsko glasovanje o predloženih zakonih, če je to zahtevala dvajsetina volilcev. Desetina volilcev pa je imela pravico predlagati državnemu zboru zakonske osnutke. Če jih je le-ta odklonil, se je moral izvršiti referendum. Tudi članice bivše nemške zvezne republike so imele v svojih ustavah določbo o referendu.
Kakor smo iz tega kratkega opisa videli, je referendum nekaka izpopolnitev demokratičnih vladavin. Važen je predvsem zato, ker je to uspešno sredstvo, s katerim ljudstvo lahko hitro in brez prelivanja krvi zatre morebitno samovlado parlamentov.
Kaj je bil naš namen?
V	zadnji številki smo priobčili iz hrvaškega lista ,Dom4 člančič o Ra-dičevcih in Mačkovcih, ki je nanj odgovoril zagrebški ,,Obzor“ z dopisom iz Ljubljane z dne 3. t. m. Mimogrede omenjamo, da ga je „Ju-tro“ spravilo v zvezo z gospodom dr. Kukovcem, ki ni imel z njim nobenega posla. Povedati hočemo naravnost, zakaj smo priobčili ta člančič. ker nimamo prikrivati ničesar.
Znano je, da je obstajala v Sloveniji od 1924. do 1925. leta slovenska politična stranka, ki je bila posestri-ma Radičeve kmečke stranke na Hrvaškem. Ta stranka se je potem združila s »Samostojno kmetijsko stranko11 in postala del »Kmecko-demokratske koalicije", dokler ni nastopil 6. januar. Vodje nekdanjih »samostojnih kmetov14 so sprejeli avtoritarno vladavino.
Po volitvah 5. maja 1935. leta je padla Jevtičeva vlada in vodje bivših »samostojnih-4 so se znašli pred vprašanjem: Kam sedaj? Poleg njih pa tudi drugi, ki so hodili doslej razna pota. V tem položaju so se mnogi zopet spomnili Hrvatov, ki so jih prej zatajili, in Radičevega naslednika gospoda dr. Mačka, da bi prišli pod njegovo okrilje. Začelo se je govoriti o »slovenski fronti11; pred 5. majem ni bilo pri njih te »fronte", ampak „jugoslovenska“.
Tisti, ki so že prej imeli politično zvezo s pokojnim Radičem, so ustanovili list »Slovenska zemlja11, da nadaljujejo gibanje, ki je bilo pretrgano. Njim so se pozneje hoteli pridružiti »bojevniki11 in list »Ljudska pravica11, kar bi se bilo zgodilo, ako bi bili v t. i. celjski izjavi priznali politično vodstvo gospoda dr. Mačka in nato skupno glasilo »Slovenska zemlja“ ter poslali določeno število udov v skupni konzorcij.
Položaj je danes na Slovenskem tak, da so nekdanji Radičevi zavezniki previdni nasproti mnogim t. i. Mačkovcem, ki so to mišljenje pokazali šele po 5. maju; previdni so zato, ker jih uči izkušnja iz polpreteklosti, kako je to potrebno.
Ne spuščamo se v presojo razmer na Hrvaškem. Ali je politično ocenjevanje »Domovega44 dopisnika, ki je svoj članek podpisal, pravilno ali ne,
0 tem se damo vedno radi poučiti od ljudi, ki so za to poklicani in stvarni. Iz ljubljanskega dopisa v „Obzoru“, ki pravi, da »Slovenska zemlja44 ne bo uradno glasilo Mačkovega gibanja, pa zveni znan glas kakor svoje dni iz „Jutra“ pred izidom »Slovenske zemlje11, češ da je list zasebno podjetje urednika.
Prehajajoč preko tega, podajamo svoje naziranje v naslednjem. Na Hrvaškem je gospod dr. Maček vodja ne le kmetov, ampak vsega naroda; a v Radičevem smislu organizirano kmetovstvo je tako močno, da bi ga ne mogel nihče speljati na drug tir. Na Slovenskem je položaj drugačen, ker se po 5. maju pri-glašajo različni ljudje, ki hočejo baje tudi voditi politiko gospoda dr. Mačka. Kdo so ti somišljeniki? Kakšna je njih resnična miselnost? Ne more se brez premisleka pustiti opozicijsko slovensko gibanje slučajem, ampak se mu mora dati neka določena smer. V 1. številki »Slovenske zemlje11 smo to povedali. Politika se ne vodi sama, ampak jo delajo ljudje; zato ni vse enako, kakšne so te osebe po mišljenju in delu. Z miselno popolnoma enakimi skupinami je mogoče zlitje v 'j vsakem oziru, s sorodnimi s o d e - j
1 o v a n j e v dogovorjenih prizadevanjih, z nasprotnimi pa ločitev
Volja ljudstva proti samovolji posameznika
Ameriški predsednik Roose-i v e 11 je poslal zakonodajnemu zboru znamenito poslanico glede italijansko- a'b esi n s ke vojne. V njej je razglasil nevtralnost Amerike in obsodil avtoritarne vladavine.
Amerika je kapitalistična država prve vrste; vendar ne zatajuje tiste misli, ki se je iz nje sama rodila: svobode. Tam velja enakost pred zakonom, volja ljudstva odloča, vere in narodnosti se prosto razvijajo. Sredstvo je dano, da se slabo lahko
izpremeni in nadomesti z boljšim. Ves način življenja je svoboden, ker osebnosti ne zasužnjuje.
Rooseveltova poslanica se po pravici primerja z Wilsonovim nastopom med svetovno vojno, ki je pomenila oddih in upanje. Danes je podobno ozračje kakor ob svetovni vojni; tri velike države ogražajo namerno mir drugih: Italija, Japonska, Nemčija. Fašizem je nasprotnik miru sploh in obstanka malih narodov posebej. Zato se morajo posebno ti ve-
seliti odločne besede mogočne Amerike, ki je namenjena proti vojni in samovolji posameznikov. Kakor je Wilson pospešil konec svetovne vojne, tako je upati, da isto stori glede italijansko - abesinske Rooseveltova poslanica.
Poleg velikih fašizmov je polno malih in prikritih. Pri tem opažamo zanimivo dejstvo, da delajo marsikje ljudje doma prav za prav isto, kar grajajo pri tujini. V tem je ta neskladnost, ki ovira uspešen boj za vlado ljudstva proti samovolji. Do- i
klej bodo veliki in mali samosilniki načelno in dejansko teptali svobodno voljo ljudstva, toliko časa nimamo pričakovati mirnega življenja in sodelovanja med narodi. Zato je pa potrebno, da povsod brezpogojno pobijamo samovoljstvo v velikem in malem doma in v tujini. Vsak posameznik mora zagovarjati terjatev po svobodnem izražanju vsake misli in svobodnem sodelovanju v okviru skupnosti. Vsak pa mora to ne le terjati od sosedov, ampak najprej delati sam. Ni drugega zdravila zoper samovoljstvo.
Glas iz celjskega okraja
Ko čitamo razne časopise in poslušamo gospodarske in politične govornike, pogrešamo zmerom jedra. Čutimo, da večina teh, ki pišejo in govore, nima čuta za kmeta in za delavca, še manj pa pojma o njegovem življenju. Z različnim novimi besedami, pa naprednimi in modernimi obljubami nam slikajo najlepšo bodočnost, rajsko življenje, pravičnost, svobodo in bratsko ljubezen. Dolgoletna izkušnja nam je pa pokazala, kaj se skriva za tako politiko. Narod naj bi se nevede sam vpregel v tlačanski in suženjski jarem.
Ljubi kmetje, delavci in sploh davkoplačevalci! Spreglejmo vendar jasno svoje žalostno gospodarsko in politično stanje, združimo se res v bratovsko skupino in pokažimo svetu sami, da imamo zdrav razum in pošteno srce. Pustimo gosposke in 'Oblastne stranke, zakaj kdor še dosih-mal ni spregledal, kam plovemo, je politično mrtev in mu nihče ne more več pomagati. Zato ne verjemimo njih voditeljem in njih sladkim praznim obljubam. Bodimo možje in ne iždajajmo svojega stanu.
Skrbimo, da bo vsak dobro poučen
o	namerah političnih skupin, ki se imenujejo enkrat tako, drugič drugače, ki govore o demokraciji in zboljšanju gospodarstva in od katerih
tista, ki je spodaj, vedno vpije na drugo, ki je ravno zgoraj, ki so si pa kljub temu tako podobne, kakor se-strici-dvojčka. Če gospoduje ena bolj z nasiljem, druga pa bolj z vcepljanjem ponižnosti, je razloček vendarle majhen; zakaj obe delata enako proti davkoplačevalcem. Ker kmetje in delavci ne pod eno ne pod drugo ne bodo mogli več dolgo obstati, si morajo napraviti sami svojo politično skupino, če hočejo sploh še živeti.
Zato se moramo zanimati za prihodnje volitve in zlasti za novi volilni zakon. Sliši se, da bodo imele tudi ženske volilno pravico. Če jo dobe, je prav; samo skrbimo, da bodo tudi ženske pravilno poučene o tem, kaj hoče dr. Maček.
Ne smemo tudi pozabiti, da drže danes nekateri velik del ljudstva na vajetih z raznimi zadrugami, društvi in organizacijami, kjer odbori sklepajo to, kar je nekaterim gospodom prav ter pravijo potem, da je to ljudska volja.
Seveda, hinavskih kimovcev je še povsod precej. Tak način posiljevanja ljudstva smo videli pri komasaciji mestnih občin. Kaj pomaga, če je zakon dober in lep, če pa narod ostane slep.	I.	L.
(Dalje prih.)
Domača politika
Občinske volitve na Štajerskem. V
občini Št. Ilj, ki je zgubila prejšnjo malo občino Sladki vrh (s tovarno vred) in dobila od občine Pesnica malo staro občino Kanižo, bodo dne 19. januarja občinske volitve. Predsednik volilne komisije je g. Zebot in vložene so tri liste. Nosilec liste JRZ je prejšnji župan g. Svvtetv. — Druga lista z nosilcem g. Karlom Herzogom je nestran-
Nekaj podobnega poznamo tudi v našem društvenem življenju, kjer ima določeno število društvenih udov pravico zahtevati sklicanje izrednih občnih zborov in predlagati kakršnekoli spremembe. Seveda se pri nas tudi ta stvar izrablja, pa to le zaradi tega, ker se članstvo raznih društev premalo briga za društveno delovanje.
Razumeli pa bomo, da je treba o tej stvari razpravljati ravno v sedanjem času, ko skušajo fašistične skupine tudi pri nas zanesti med ljudstvo napačno miselnost, da je demokracija že preživela oblika državne uprave. Ti ljudje vidijo edino rešitev iz sedanjih družbenih in gospodarskih zmešnjav v močni roki ali fašizmu. Trdovratno vztrajajo v tej miselnosti še celo danes, ko so jih vendar pretekla leta fašističnih vladavin morala prepričati, da si narodi pod nasilnimi režimi gospodarsko in kulturno prav nič ne opomorejo. Pravilno
je, kar je o demokraciji dejal Tomaž j Masaryk, da demokracija še premalo j časa živi, da bi mogli govoriti o njeni preživelosti. Demokracija je pogoj narodne svobode; kjer pa ni svobode, tam tudi ni poštenja, pravice iti napredka.
Res je, da je demokracija, kakršno smo doživeli pred 6. januarjem, marsikoga razočarala. Toda razočarala nas je zaradi ljudi, ki demokratičnih načel niso dosledno izvajali in izpopolnjevali ter tudi ljudske volje niso spoštovali. Lanskoletne volitve so nam pa dokazale, da jugoslovanski narodi odklanjajo nasilne vladavine in da hočejo popolno demokracijo v vseh panogah javnega življenja. Ljudstvo dobro ve, da mu bo bolje šele takrat, kadar bo samo odločalo o svoji usodi.
Prej ali slej bomo postavljeni pred važno nalogo, da si določimo novo, potrebam in razmeram ustrezajočo ustavo. Ta ustava bo morala
varovati načela demokracije in vsebovati bo morala tudi določbo o re-ferendu. Seveda pa s tem ni rečeno, naj v ustavo sprejmemo referendum v tej obliki, kakršnega poznajo druge državne ustave. Tudi referendum je treba spopolniti, tako da bo ljudstvo z njegovo pomočjo res lahko branilo in varovalo svoje koristi.
Še prav posebno pptreben pa je referendum pri nas, kjer imamo žalostne izkušnje, kako so narodni zastopniki večkrat delali proti ljudski volji, ker pač niso čutili nobene odgovornosti in ker ljudstvo ni imelo možnosti, da si pomaga iz tega stanja.
Zavedati se moramo, da ni popolna demokracija že v tem, če si izberemo svoje zastopnike, ki potem lahko delajo, kar se jim zljubi. Demokracijo moramo spopolnjevati in dosledno izvajati v vsem javnem življenju. Ljudstvo hoče in mora pri vodstvu državne uprave sodelovati.
k a r s k a in to bodo podpirali tudi naši somišljeniki, ki jih pozivamo, da glasujejo za znanega starega somišljenika kmečko-demokratske koalicije g. Karla Herzoga. — Tretjo listo so vložili osebni pristaši trgovca g. Hamerja.
V	občini Jarenina, katera se ustvarja iz občin Pesnica in Sv. Jakob, bodo verjetno tudi tri liste, to se pravi poleg JRZ in JNS še naša; zakaj občina je važna in je prav, da si naši somišljeniki postavijo svojo listo, ne glede na volilni red, ki je tak, da dobi lista z enim samim glasom večine dobrih 90% odbornikov. Podrobno o svoji listi za to občino bomo še porčali.
Gospod Aca Stanojevič je razdrl svoje prijateljstvo z vlado. Pravi, da se ne strinja z dosedanjim načinom organiziranja stranke in vodstvom državne uprave.
Skrb „Jutra“ za našo slogo. Tudi ob priliki objave, da »Slovenska zemlja41 nadaljuje samostojno kmeč-ko-delavsko gibanje v Sloveniji, si ni moglo »Jutro44 prihraniti opazke o borbah za vodstvo pri nas. Mi nismo stranka in nas strankina pravila ne vežejo. Mi smo gibanje, ki ga vodi dr. VI. Maček. Kar smo storili, se je zgodilo iz svobodnega prepričanja in z njegovim odobravanjem. Nikdo ni za to ničesar dobil, kvečjemu je vsak žrtvoval po svojih močeh v skupno korist. V koliko!- pripravlja-
mo za volitve svoje pristaše, ki sami nastopajo, ne da bi jih bilo treba pridobivati, smo med seboj vsi enaki in nihče ne občuti, da hoče kdo imeti prvenstvo. Te bolečine imajo le tisti, ki so popolnoma pogoreli in jih je strah, to je »Jutrovci11. List izdajamo, da vzdržujemo vsaj neko skupno vez. Seveda nam mora biti do tega, da vodimo načelno politiko in ne tržne.
O t. i. celjski izjavi. Ker je »Ljud-ska pravica" v zadnji številki lanskega leta sprožila vprašanje, da nismo takoj priobčili t. i. celjske izjave in še to z opazko, ki je prišla iz Zagreba, ugotavljamo: Obema pogajajočima se skupinama smo povedali, zakaj je ne priobčimo takoj in jima rekli, naj tudi počakata z objavo, ker: 1. na izjavi ni bilo enega našega podpisnika, o katerem se ni takoj vedelo, ali je ni podpisal slučajno (odšel je bil namreč z zborovanja pred koncem) ali namenoma; 2. ker je nekaj dni po celjskem sestanku Zagreb izrekel željo, da se dostavi: pod vodstvom dr. Mačka. Drugi dve skupini nista upoštevali tega. Mi smo z objavo počakali, dokler nismo
izvedeli, da je manjkajoči podpis nastal slučajno, in smo kot opazko uredništva prinesli tudi dostavek o Mačkovem vodstvu; zakaj petomaj-sko, resnično opozicijsko gibanje v Jugoslaviji je stalo pod dr. Mačkovim vodstvom in mora ostati še dalje vsaj za prečanske kraje. Završujemo s tem poglavje o t. i. celjski izjavi; ako se pa pokaže potreba, priobčimo njeno zgodovino.
Nov slovenski dnevnik. Z novim j letom smo dobili Slovenci nov dnevnik »Slovenski dom“ ki ima najbrž nalogo, da razbremeni glavno slovensko glasilo JRZ. V uvodni besedi po-Uudarja, da sta ga poklicala v življenje čas in potreba.
Agitirajte za
„SLOVENSKO
ZEMLJO“
in odkrito ostal v vrstah kmečko-demokratske koalicije in je čisto naravno, da sem danes v vrstah dr. Mačka.
Ne da meni očka prehod, naj gospod dr. Albert Kramer raje javnosti razloži, zakaj je zapustil kmečko-de-
mokratsko koalicijo, kasneje pa še iz SDS prestopil v JNS in v hudo nasprotje z demokratičnimi načeli in vsemi nekdanjimi političnimi zavezniki.
Maribor, dne. 4. januarja 1936.
Dr. Vekoslav Kukovec 1. r.
Koga je šteti
fP
Upravno sodišče v Celju je izdalo j na tožbo nekega kmetovalca, zastopanega po g. dr. Vekoslavu Kukovcu, važno odločbo o pojmu »kmeto- , valeč11.
Neka davčna uprava je s plačilnim nalogom predpisala tožitelju kmeto-valcu od njegovih zgradb zgradari- j no. Pritožbo proti temu plačilnemu j nalogu, v kateri je tožitelj izpodbijal j davčno zavezanost sploh, je dravska finančna direkcija v Ljubljani kot ne-osnovano zavrnila, 'ker tožitelja po čl. 32., točki 15. zakona o neposrednih davkih ni šteti za kmetovalca, ker niti tožitelj niti njegova žena pri obdelovanju posestva fizično ne sodelujeta, to se pravi, ne delata sama na polju, v hlevu itd.
Proti tej odločbi je tožitelj pravočasno vložil tožbo na celjsko upravna sodišče. V tej tožbi je navedel, da za obdelovanje posestva ni imeti samo fizičnega soelovanja, temveč vsako delo, ki je v zvezi s kmetijskim gospodarstvom, kakor razdeljevanje
za »kmetovalca*1
dela, nadzorovanje, vnovčevanje poljedelskih pridelkov itd.
Upravno sodšče je z razsodbo z dne 22. XI. 1935., F 1006/35—6 odločilo takole:
Iz navedenih zakonskih določil in pravilnika ne izvira, da je za pojem kmetovalca potrebno fizično sodelovanje pri obdelovanju posestva; 'kajti pod izrazom »sodelovati pri tem delu11. ne smemo razumeti samo fizičnega sodelovanja, temveč vsako delo, ki ga izvršuje v okviru svojega kmetijskega gospodarstva lastnik sam ali pa njegovi rodbinski člani, kakor razdelitev dela, nadzorstvo nad delom, skrb za pravočasno po-setev in pravočasno spravilo, prebiranje poljedelskih pridelkov itd.
Stališče finančne direkcije, da tožitelja ni imeti za kmetovalca, ker pri obdelovanju posestva sam in tudi njegovga žena fizično ne sodelujeta, je torej nepravilno. Zato je upravno sedišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt zaradi protizakonitosti razveljavilo.
Meseca julija 1926. leta sem prejel pismo, katero mi je pisal g. dr. Al-bret Kramer po gg. dr. Lipoldu in dr. Rapetu. Pismo, datirano z dne 29. VII. 1926., je vredno, da se ohrani -naši politični zgodovini, ter se glasi:
Velecenjeni gospod dr. Vekoslav Kukovec, minister n. r.
v Mariboru.
Eksekutiva ljubljanske in mariborske organizacije SDS je na svoji seji dne 29. VII. 1926 z obžalovanjem vzele na znanje, da ste s tem, ker ste Pisali gospodu Stjepanu Radiču pismo z dne 19. V. 1926. in s tem, da ste se udeležili aktivno shodov HSS v Mestinju in na Moti, opetovano 'kršili strankino disciplino in dolžnosti organiziranega Člana SDS, in je ugotovila, da Vas radi tega, žal, ni mogoče več smatrati za člana SDS.
Z odličnim spoštovanjem: za eksekutivo ljubljanskega in mariborskega oblastnega načelstva SDS dr. Lipold 1. r, Rape 1. r.
Iz naših krajev
Potrebno pojasnilo
Deset let sem molčal o tem pismu in bi molčal do groba, da me ni šef „Jutra“, g. dr. Albert Kramer ob priliki objave mojega popravka z dne 21. decembra pr. leta izzval z opazko, češ da sem pozabil povedatu da že skoraj deset let nisem več član bivše SDS, temveč sem že zdavnaj prešel v vrste nekdanje SKS. Iz gorenjega pisma javnost najlažje spo-j zna, kako je bilo s to stvarjo. Jaz i sem bil zaradi sodelovanja s HSS iz-i ključen iz dr. Kramerjevih vrst, gg.
I dr. Kramer in dr. Gregor Žerjav sta pa leto kasneje sama v Belgradu sklenila koalicijo s Stjepanom Radičem, katerega politični naslednik je danes dr. VI. Maček. Prešla sta s celotno organizacijo SDS na Radičevo stran, kjer sta bila tedaj gg. Pucelj in Marušič s svojo SKS.
iKako so gg. Kramer, 2erjav in Marušič pozneje zapustili kmečko-ue-mokratsko 'koalicijo in izdali politična načela pok. Stjepana Radiča, je javnosti dovolj znano. Gospodu dr. Albertu Kramerju mora biti pa tudi dobro znano, da sem jaz prepričan
Iz celjske okolice.
Od prvega dne, ko smo ustanovili »Samostojno kmetijsko stranko", sem bil njen član in precej časa tudi odbornik pri raznih njenih organizacijah. Prebili smo hude boje z bivšo SLS in imeli vedno več nasprotnikov. Naš vodja g. Ivan Pucelj je postal kmalu minister v Belgradu in ne morem mu odrekati pridnosti. Takrat nam je pripovedoval marsikaj, o čemur mi preprosti kmetje nismo bili poučeni, ker nismo poznali razmer v Belgradu. Pri sejah in sestankih nam je g. Pucelj razložil vse: ta je takšen in hoče to, drugi gleda spet le nase itd. Toliko imen, ki so vsa končavala na „ič“, nam je natresel, i da se že nismo več spoznali. O „vi- ; dovdanski ustavi11 je dejal, da mora j zanjo glasovati, da bo mogoče ustva- | riti veliko kmečko stranko za vso državo. S tem smo vsi soglašali, ker smo vedeli, da bo le tedaj prišel kmet do odločilne besede v državni upravi. O pokojnem Stjepanu Radiču takrat ni vedel ničesar dobrega povedati, pač pa je dejal, da je Radič sanjač. Ko so 1923. leta prišle nove volitve, smo izgubili vse po slance in ostal je samo še g. Pucelj. Tu na Štajerskem smo veliko izgubili proti bivši SLS in Radiču. Toda dosti mož je še naprej vztrajalo in kljub vsemu nismo obupali.
Kar naenkrat se je začelo šušljati, da bi bilo dobro, če se približamo Radiču in Hrvatom sploh. V parlamentu ni imel Pucelj nobenega 'kluba, ker je bil sam in se je vrnil zopet k ,.zemljoradnikom“, ki jih je 1. 1921. že zapustil. Tudi to ni bilo dobro, ker vsedržavne kmečke stranke 'kar niso hoteli ustanoviti. Radič pa je imel za seboj vse hrvaške kmete in veliko slovenskih.
Dobro se še spomnim tiste prve majske nedelje v Celju 1926. leta. Vršil se je ustanovni zbor združene »Slovenske kmečke stranke11. Ime »samostojna11 je odpadlo, ker je gospod Radič tako hotel. O novem programu stranke je govoril navdušeno g. Albin Prepeluh. Dolgo in lepo je govoril tudi g. Pucelj, ki si je izbral za predmet svojega govora »zlaganega človeka11. Opisal nam je človeka, ki ga vodi laž in se po njej ravna, ter je posebno poudaril slovenske liberalce, ki vodijo zlagano politiko. V politiki se delajo napake, je deja!l; toda, ko jih spoznamo, jih je treba moško, prav po kmečko popraviti. Priznal je, da je sicer glasoval za vidovdansko ustavo in centralizem; toda bil je še mlad v praktični politiki in sedaj je prišel do spoznanja, da je 'napačno storil in obžaluje ta svoj korak. Spoznal je pa tudi, da mora slovenski krnet iti skupaj s hrvaškimi kmeti qo končne zmage. Res, lepo je govoril.
Potem je govoril tudi pokojni Radič, ki smo ga poslušali tako pazljivo, da bi se čula miš v dvorani. Ob zaključku je izrekel upanje, da prinese nova stranka Slovencem povsem novo politično dobo, kmečko državo in zmago človečanstva.
Ves zbor je bil navdušen in vsi smo mislili: odslej bomo neomajno hodili skupaj s Hrvati in posebno s hrva-
škimi kmeti in končno morajo priti tudi še srbski kmetje v našo zvezo. Lepo je bilo; zato pa je tudi naše razočaranje tako veliko.
Spominjam se tudi še shoda, ki sta ga imela skupaj dr. Kramer in Pucelj po Radičevi smrti. Kako sta se oba tadva gospoda hudovala nad Bel-gradom, nad »čaršijo11 in nad prevlado Srbijancev. Potem je bil nekaj časa molk, toda ne dolgo. Zopet je postal g. Pucelj minister; toda ne več kmečke stranke, temveč n a c i o n a 1 n e. Od imena naše prvotne stranke sta izginili besedi »samostojna11 in »kmečka11. Pucelj je postal celo podpredsednik »Jugoslovanske nacionalne stranke" in je menda to še sedaj.
Mi kmetje seveda, ki danes hudo trpimo zaradi slabih cen, pa smo ostali še zmerom — kmetje. Zato nam pa ne kaže drugega, kakor da pustimo g. Puclja in Marušiča tam, kjer sta. Mi pa gremo v kmečke vrste in skupaj s hrvaškimi kmeti v boj »za staro pravdo11.
Iz Bele Krajine.
Nedavno se je »Domoljub11 zopet spravil nad slovensko mačkovsko glasilo in njenega belokranjskega dopisnika. Po glavi mu gredo še zmerom zadnje volitve in jih spravlja v zvezo z »željami slovenskega voditelja11. Mi Belokranjci smo šli na volitve in pojdemo v bodoče še števil-neje; verno pa in »Domoljubov11 dopisnik tudi ve, kdo ni šel. To so bili tisti ljudje, ki hočejo po vzorih »svojega11, ne pa nekega »slovenskega11 voditelja še naprej v temi tavati, in držati belokranjskega kmeta na vrvici ter ga voditi kakor cigan medveda. Toda naš obubožani belokranjski kmet se je sedaj naveličal vsega tega, nasprotno odločno hoče dela in človeka vredno življenje. Spo-i znali smo, da nam ne bo nihče sko-i val srečnejše bodočnosti, če se sami j ne bomo pobrigali in vzeli političnih i vajeti v roke. Kakor orjemo svoja polja in obdelujemo svoje vinograde, moramo obdelati tudi svojo politično miselnost, da bo res koristila vsakemu posamezniku in vsemu slovenskemu narodu. Škoda, da se že pred leti nismo zbudili iz svojega poJitU tnega spanja, danes bi bili že mnogo na boljšem.
Gospod dopisnik bi nadalje rad videl, da bi sedanji naš kandidat ne kandidiral več, in mu očita neko njegovo izjavo, češ da v primeru Koroščeve vlade ne bo kandidiral. Toda le počasi. Če bi bil šel dr. Korošec v vlado na čelu SLS, ki bi bila izvoljena od slovenskega ljudstva, bi bila stvar druga; toda SLS sedaj mirno v grobu počiva in se ne bo več prebudila.
Zato pa je dolžnost dosedanjega belokranjskega kandidata, da ostane zvest svojim volilcem in programu dr. Mačka ter nam še naprej pomaga do popolne zmage. Značajen človek se bori do konca in tak tudi je naš kandidat.
Sicer pa mi belokranjski kmetje dobro razločujemo pravo delo za ljudstvo od praznih obljub. Tudi »Domoljubov11 dopisnik dobro ve, da so
..voditelji dragega slovenskega naroda" kmeta in delovno ljudstvo sploh pač na debelo in pridno z obljubami pitali, sedaj nas pitajo že z obljubami od obljub. Siti smo že obljub in zato odklanjamo take vrste prehrano. Od teh voditeljev nimamo ničesar več pričakovati in sami bomo poskrbeli, da se bo to njih „po-časno boljšanje“ pospešilo, čeprav nekaterim gospodom abstinentom to ne bo všeč.	Šr.
Iz Slovenske krajine.
Slovenska zemlja, to je naša mati zemlja. A list „Slovenska zemlja11, to je pa naše glasilo štero nam lepoga tanača davle. V ednom pa je tudi glasilo našega vrhovnega voditelja dr. Mačka. Zato pa, da je Hrvatska, Srem, Banat in Bačka, tak smo tudi
i	mi vsi za doktora Mačka. Pa nej samo mi prosti lidi, kmetje, delavci, obrtniki in trgovci na deželi, liki pre-zvišeni gospodje piišpeki in vsa hrvatska pobožna duhovščina. Ar je to liiben, cerkveni in Boga poštiivani človek.
Kaj pravijo naši romarje?
Naši romarje, šteri so hodili letos na božjo pot k blaženoj Devici Mariji Bistrički — našoj pomočnici, pravijo od lepoga dara, šteroga je dr. Maček daruvao na čast bi. Devici Mariji za Alduo, štero je tudi proso za pomoč, ka bo se borio za pravico našega maloga človeka do skrajnosti. Če je ravno za toga volo bio že dosti preganjan.
Zato pa prosimo Svegamogočne-ga, da njemi podeli liibo zdravje in da ga obvaruje vse nevarnosti. Za nasprotnike in sovražnike pa tiidi prosimo Višnjega, da njim dara Duh sveti, naj pamet razsvejti.
Po Novom letu pa bomo nabirali nove naročnike za naše glasilo »Slo-vensko zemljo", da se bole združimo in sporazumimo in za pravico odločno nastopimo. Vsem naročnikom in čitateljem želimo srečno Novo leto.
Š. G.
Iz Jafenine.
»Slovenec11 z dne 4. t. m. omenja dejstvo, da ni prišlo do združitve skupin, ki so se v Celju posvetovale. »Slovenski zemlji11 prerokuje kratko življenje, ker po njegovem mnenju njena politika ne sloni na svetovnem nazoru, pri čemer gotovo misli krščanstvo, oziroma katoličanstvo.
»Slovenec11 pozablja, da je gibanje ..Slovenske zemlje11 nadaljevanje politike v smislu sklepov kmečko-de-mokratske koailicije od 1. avgusta 1928. leta, kakor je politika nekdanjih voditeljev SLS tudi le izvrševanje blejskega pakta in niškega sporazuma. Kako je prišlo do krnečko-demokratske koalicije, ve vsak, kdor se je zadnjih sedem let za politiko brigal; le tisti slovenski kmetijci in demokrat je, ki so že tako kmalu zapustili Radiča in Pribičeviča, so stvar nekoliko pozabili. Ni pa pozabilo njih početja ljudstvo, med katerim živi še dovolj ljudi, 'ki so ostali kmečko-demokratski koaliciji zvesti do danes, čeprav se razni gospodje izmenoma že sedem let trudijo, da bi nas prisilili na kolena. Vsem bi bilo seveda ljubo, če bi ves slovenski narod hotel še naprej hlapčevati kakor je nekdaj. Toda naše ljudstvo noče več na kolena in tudi hrvaški in srbski kmet ne marata več hlapčevati. Vsa politika zadnjih sedmih let in tudi politika, ki jo danes izvaja J. R. Z. in zagovarja, je imela le ta uspeh, da se je kmečko-delavsko ljudstvo od Triglava do Vardarja prebudilo in zahteva vsak dan bolj glasno svoje pravice. Ljudstvo noče več hlapče-
vati in kmetje združeni z delavci in drugimi delovnimi stanovi prav lahko pogrešajo tiste gospode, ki jemlje denar, vrača pa samo obljube. Ce je ta gospoda sedala k skledi leče, žalostna ji majka;-ljudstvo ni več naprodaj in slovenski narod hoče biti svoboden in enakopraven med svobodnimi in enakopravnimi, ne pa žandar nad zatiranimi in brezpravnimi. Zato danes v Sloveniji, na Hrvaškem in v Šurnadiji enoglasno kličemo: „Živio dr. Maček“.
Rado se trdi (tudi „Slovenec“ dela to časih), da nihče ne pozna progra-grama dr. Mačka. Kar ponatisnejo naj tisti dokument.
Dr. Maček poudarja še danes vse, kar stoji' v tem dokumentu.
Stane Lubienski.
Iz ljubljanske okolice.
Vesel sem bil, ko sem v zadnji številki »Slovenske zemlje11 čital dopis z Iga, v katerem se dopisnik^ pritožuje nad neusmiljenim izkoriščanjem nekaterih meščanskih stanov. Med drugim je imenoval zdravnike, ki so v svojih računih res dostikrat pretirani, posebno še v teh hudih časih. Tudi štolnina se preveč zaračunava. Nedavno sem čital v nekem listu pritožbo dopisnika iz Bele Krajine, ki je moral plačati samo za trikratni oklic 130 dinarjev. Ne bi se oglašal, če ne bi bil pred kratkim tudi sam doživel nekaj takega. Ko sem se pred kratkim ženil, sem plačal za oklice kar 177 dinarjev in to dvema župnikoma. Župnik iz tiste vasi, kjer je doma žena, mi je računil 127 dinarjev, čeprav bi bil imel za trikratni oklic pravico računiti le 42.50 dinarjev; župniku iz svoje vasi sem pa plačal za enako delo 50 dinarjev. Ker sem se poročil v neki tretji župniji, sem moral tudi tukaj plačati in sicer za vse skupaj, poroko in poročno mašo 45 dinarjev. Čeprav je imel ta gospod največ dela z menoj in mojo ženo, mi je vendar računil najmanj. Ko sem ga vprašal, kako je to, da je tako poceni, njegova sobrata pa tako draga, mi je odvrnil, da vsak sebi čevlje meri, čevljar pa vsem:. Na ta način me je veljala poroka skupaj 293 dinarjev, seveda brez kolkov za razne potrebne listine.
Čudim se, da more v tem oziru vladati taka različnost; saj so vendar tukaj strogi cerkveni predpisi in zakaj neki imamo te predpise, če se po njih ne ravnamo. Sorazmerno s padcem našega življenjskega stanja bi se morali tudi tukaj ravnati. Pa to še ni vse. Pri nas je umrl velik revež, ki ni zapustil drugega kot kopico lačnih in raztrganih otrok 1» žalujočo ženo. Po cerkvenih predpisih bi ga bil moral župnik zastonj pokopati; toda od svojcev je zahteval, da so mu morali delati tlako in mu z delom odslužiti pogrebne obrede. Neki drugi gospod župnik je pismeno pozval kmete, da mu speljejo drva iz hoste in da mu tudi pripeljejo drva, ki mu pripadajo na podlagi neke dokazilne listine iz 1793. leta. Navedene pravice mu je oblast pri-poznala baje 1934. leta. Toliko se govori, da smo se rešili tlake in desetine, pa kakor kaže gorenji primer, to le ni povsod tako.
Ne vem sicer, kako je v tem oziru v mestu; toda poizvedel sem, kolikor sem mogel in sem se prepričal, da so v mestu nekateri cerkveni obredi mnogo ceneši kot na kmetih. Po štolnem redu iz 1816. leta bi moralo biti ravno narobe.
Zato priporočam vsem stanovom, posebno pa šolanemu izobraženstvu,
da ima z nami kmeti malo več uvidevnosti. Mi smo na robu prepada in naj to upoštevajo; zakaj, če bomo čisto uničeni, bo tudi njim zmanjkalo dela in jela. Vem, da mora biti vsako delo plačano in od zraka ne more nihče živeti; toda vse naj gre le do znosljive mere in meje. »Slovensko zemljo11 pa prosim, naj le pogumno nadaljuje započeto delo v prid delovnemu ljudstvu, mi kmetje in drugi delovni stanovi jo bomo prav radi podprli v njenih prizadevanjih.
N. Š.
Iz Beltincev.
Tudi v našo deželo prihaja čim dalje več »Slovenske zemlje". Za vsako številko se bolj zanimamo, ker nas je vendar slednjič pamet srečala, ko smo se zdramili iz političnega spanja. Seveda je pripomogla k temu tudi kriza; zakaj, kadar ima človek vsega v izobilju, prepušča politiko gospodi. Šele, ko mu slaba prede, spozna, da mora kmečko-delavsko ljudstvo samo vzeti politične vajeti v roke. Zato ima pa tudi »Slovenska zemlja“ vsak dan več pristašev.
Zadnji čas so začele „Novine“ pisati proti tistim, ki so šli 1. septembra pr. leta preko Mure na shod dr. Mačka, češ, to so najslabši ljudje na svetu; prišleki, boljševiki, brezverci, krivoverci im sploh vse, samo ljudje ne. Seveda, če bi verjeli „No-vinam“ in trobili v njih rog, bi bili vsi najboljši ljudje, čeprav bi nihče v cerkev ne hodil. Ljudstvo je to spregledalo in zato opušča „Novine“.
Tudi jaz sem bil tega dne v Ljutomeru, pa sem moral imeti potrdilo od občinskega urada, ki me je veljalo dva dinarja za pisanje in papir. Mislili sem si, naj jih voda nosi, občinska uprava mora tudi kaj zaslužiti. In prav sem storil, ker v Ljutomer orožniki niso pustili ljudi brez potrdila. Rekli so, da sme v Ljutomer samo, kdor se izkaže s potrdilom, da nima griže. Griža je bila samo 1. septembra. Seveda so prišli kot opazovalci tudi somišljeniki „Novin“ in tem se potem ni bilo treba nič zagovarjati pri oblasteh, pa tudi „Novine“ jim niso očitale, da so brezverci.
Pri nas so ljudje poleg drugih listov precej zavrgli tudi »Kmetski list“. Ta je imel poprej na uvodni strani napisano: »Kmet, pomagaj si sam in Bog ti bo pomaga,!1*. Zdaj nima več tako napisano. Gospod Pucelj je v »Kmetskem listu11 z dne 25. avgusta, 5. septembra in 10. oktobra 1928. leta poudarjal, da njegov boj ne velja državi, ampak premoči raznih belgrajskih rodbin, ker se bo mogla Slovenija šele tedaj gospodarsko razviti, ko bo ostala večina davčnega denarja doma in ko bomo nadzirali tudi tisti denar, ki ga dajemo v Belgrad. Po njegovi razlagi namreč »cincatija“ izkorišča slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta. Ob obletnici Radičeve smrti je opozarjal slovenske kmete, naj se tega dogodka spominjajo s srčno obljubo, da ostanejo zvesti naukom velikega pokojnika. Ali je bila to odkritosrčnost? Kdor hoče prav soditi, naj pogleda »Glas naroda" z dne 24. XII. 1935, štev. 232.
V	»Slovencu" z dne 24. decembra pr. leta (štev. 295) sem na drugi strani čital o shodu bivših »zemljoradni-kov“ v vasi Vraniče v Srbiji. O političnem položaju je poročal dr. Gavri-lovič, prišla sta pa od bivših zem-ljeradnikov tudi sedanja poslanca Voja Lazič in Uroš Stajic. Hotela sta govoriti; toda kine t je jima niso pustili do besede, ker sta izdala kmečko stranko. Mislila sta pač zaplavati
v Mačkove vode, dokler ne bi dobila prilike, da zlezeta kvišku. Ljudstvo pa ni več tako neumno in ljudska sodba je božja sodba.
Zato pa, kmetje, pazite dobro, komu boste prihodnjič zaupali in ne verjemite več 'ljudem, ki jim je poštenje in delo postranska stvar, poglavitno pa, kako pridejo sami na vrh. Saj so celo pri zadnjih volitvah nekateri muslimani in Slovenci, ki so bili izvoljeni na Mačkovi listi in njegovem, programu, prebegnili na drugo stran. Pazimo torej, da ne nasedemo več takim ptičkom in da se bodo v vrstah dr. Mačka in zlasti okrog »Slovenske zemlje11 zbirali res samo pošteni ljudje. Le takim bomo lehko verjeli, kadar bodo dejali: »Vsi za enega, eden za vse“; le s takimi bomo lahko zaklicali vsemu delovnemu ljudstvu: »Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal". F. R.
Iz uredništva in uprave.
Našim priiaterjem! Kjer je v Ikraju več naših somišljenikov, iki agitirajo za „Sloven-sko zeimjo“, jih prosimo naj se med seboj sporazumejo ter si delo raz d el e tako, da prevzame vsak do'očen del okraja, občine ali fare, ker bodo tako najlaglje dosegli, da predre z listom misel dr. VI. Mačka najhitreje ■med ljudstvo. Vsi, ki so dne 5. maja 1935. leta neustrašeno glasovali za 'kandidatno listo dr. VI. Mačka, naj se tudi zdaj •pogumno lotijo dela. ..Slovenska zemlja“ mora dobiti v vsaki vasi vsaj enega naročnika. Kjer je v kraju več naročnikov, si lahko naročnino nekoliko počene, če si izberejo svojega zaupnika, kateremu ibo uprava pošiljala list skupaj.
Dopisnikom »Slovenske zemlje“. Uredništvo prosi vse cenjene dopisnike, naj ne pozabijo, da morajo biti rokopisi za tiskamo pisani samo na prvo stran lista, druga stran mora ostati prazna. To se pravi, kdor nam hoče poslati dopis za objavo in ima pred seboj celo polo paipirja, popiše prvo stran, pusti drugo stran prazno in nadaljuje na tretji. Ce je dopis daljši, ne sme pisati na četrti strani naprej, kajti četrta stran mora ostati -tudi prazna. Vzeti mora torej novo polo, kjer piše naprej na prvi in tretji strani.
Naročnina. Vse cenjene somišljenike, ki prejmejo obenem z listom položnico, prosimo, naj poravnajo izaostalo naročnino; če so pa naročnino že poravnali, naj shranijo položnico za -novo nakazilo ali naj jo oddajo znancu, ki se ihoče na „Slovensko zemljo" naročiti. Vsak somišljenik naj se »zaveda, da s plačilom naročnine podpre naše gibanje, kateremu je lastno glasilo nujno potrebno. Kdor more, naj tudi ikaj prispeva za tiskovni sklad, kajti za dobro stvar je treba tudi kaj žrtvovati.
Urednik in upravnik odgovarja.
Štirim dopisnikom, ki so se pritožili, da njih dopisi niso bili objavljeni. — Uredniku so ti dopisi prav všeč, a nad urednikom je tiskovni zakon in še marsikaj. Zato pri najboljši volji ni bilo mogoče. Več ob prvi priliki pismeno.
J. B. iz C. pri K. Preostro in za naročnike v drugih krajih deloma nerazumljivo. Prosim, oglasite se čiimprej v uredništvu.
K- P.> St. t. Vam odgovorim v kratkem.
J. V. iz P. (St. t). Priobčim prihodnjič primerno omiljeno.
S. T. iz K. Hvala, upam, da mi še večkrat kaj pošljete.
L. Z. v C. Vse prav in lepo, ampak bodite prepričani, da oblast takega shoda ne lx> dovolita.
Metllčan-Mačkovec. Rad bi objavil Vaš dopis v celoti, žal velja za Vas isto kot za zgoraj omenjene štiri dopisnike. Prosim, da mi sporočite naslov, da Vam morem odgovoriti.
Nekateri ostali. Pišem v kratkem.
Urednik In upravnik.