OBDELAVA GRADIVA 
ZAPIS POSVETA O  INVENTARIZACIJI IN OBDELA­VI INTEGRIRNIH VIROV 
V sredo 30. maja 2007 je na Filozofski fakulteti v organizaciji Oddelka za biblio­tekarstvo, informacijsko znanost in knji­garstvo potekal posvet o problematiki obdelave in inventarizacije integrirnih virov (baz podatkov, agregatnih virov). Posvet je pripravila in moderirala mag. Polona Vilar. 
Namen posveta je bil odpreti debato o problematiki, ki vsem, ki se ukvarjajo z integrirnimi viri, predstavlja razmeroma velike težave. Te so povezane tako s katalogizacijo kot tudi z inventarizacijo teh virov, posledica pa je neenotnost obdelav in evidenc, pa tudi oteženo zbi­ranje podatkov za npr. statisticne name-ne. Težave se izrazijo tudi v primerih, kot je aktualni razpis ARRS za nabavo e-revij in baz podatkov. 
Namen posveta je bil zbrati strokovnja­ke, ki se s tem podrocjem ukvarjajo, in jim dati možnost, da spregovorijo o svo­jem vidiku trenutnega stanja ter predlo­gih in rešitvah za v prihodnje. Na posve­tu so aktivno sodelovali predstavniki NUK, CTK in Izum, udeležili pa so se ga predstavniki vecine visokošolskih in nekaterih splošnih knjižnic.  
Sprva je bilo predstavljenih pet predsta­vitev: 
1. 
Perspektiva z vidika obdelave in inventarizacije (I. Sešek, NUK) 

2. 
Perspektiva s sistemskega vidika (T. Brešar, Izum)  

3. 
Perspektiva z vidika obdelave in inventarizacije (mag. M. Eržen, CTK) 


4. 
Perspektiva z vidika zbiranja statisti-cnih podatkov (dr. E. Kodric-Dacic, NUK) 

5. 
Predstavitev možnih alternativnih možnosti – AZ seznami, Portal e-revij Univerze v Ljubljani ... (M. Pušnik, CTK) 


V razpravi, ki je sledila, se je pokazalo, da imajo udeleženci precej razlicne poglede in stališca glede omenjene prob-lematike. Izpostavljen je bil pomislek, ali je enoten pristop sploh možen oziroma ali je smiseln. Mnenja glede natancnosti in globine evidentiranja in obdelave inte­grirnih virov so bila deljena na, lahko bi rekli, strokovno-bibliotekarski in pragma­ticni pristop. 
Pripadniki prvega so zagovarjali, naj se v tem trenutku integrirne vire inventarizira in obdeluje z uporabo obstojecih orodij (sistem COBISS); v obsegu, ki je trenut-no mogoc, in ob enotnem dogovoru za obliko vnosov. Funkcija knjižnicnega kataloga je namrec omogocanje dostopa do virov, ki jih nudi dolocena knjižnica, zato mora ta vsebovati tudi zapise za to gradivo. Ob inventarizaciji je smiselna tudi katalogizacija, kajti katalog mora vsebovati cim bolj popolne podatke. Ko bo to mogoce, naj se izvede nadgradnja sistema, ki bo olajšala enotnost postop­kov. Sedaj so ti lahko enotni le na pod-lagi dogovora med knjižnicami. Že v uvodnem delu je bil predstavljen predlog NUK za evidentiranje integrirnih virov v okviru obstojecih možnosti v sistemu COBISS: 
Med lokacijske podatke (polje 997) naj se navede naslednje: 
- podpolje d: spletni dostop  
- podpolje f: inventarna številka   
- podpolje n: opombe o stanju zalo­ 
ge  
- podpolje o: datum inventarizacije  
- podpolje v: nacin nabave  
- podpolje 1:  številka in datum  
racuna  
- podpolje 3: cena   


Zagovorniki pragmaticnega pristopa niso bili navdušeni nad katalogizacijo integrir­nih virov. Utemeljevali so namrec, da je ta zaradi dinamicnih sprememb v teh virih in razlicnih licenc za uporabo oteže­na ali celo nemogoca, pa tudi nesmisel­na. Po njihovem mnenju je knjižnicni katalog primeren za staticno gradivo, ne za sodobne oblike publikacij. Pomem­bnejši je dostop do vsebine virov, ki je mogoc z uporabo drugih orodij (npr. ELINKS, ki je slovenskim knjižnicarjem znan že od leta 2001). Evidentiranje tovrstnih publikacij je, glede na njihova mnenja, bolj namenjeno financerjem, kot uporabnikom knjižnic. Slednji pa so tisti, ki so jim ti viri namenjeni, zato bi bilo v prvi vrsti potrebno skrbeti za cim enos­tavnejši dostop. Kot podoben primer so predstavniki CTK navedli svojo zbirko patentov na DVD ROM-ih, kjer je shran­jenih preko 23 milijonov spisov. Teh ni smiselno obdelovati posebej, zato poda­tki o njih tudi niso dostopni v katalogu, seveda pa je dostop do spisov mogoc z uporabo drugih programskih orodij. 
Poleg tega so udeleženci razpravljali tudi o opredelitvah do sedaj uveljavljenih skupin in tipov knjižnicnega gradiva v razmerju do novih publikacij, o razume­vanju osnovnih funkcij knjižnice (lastniš­tvo nasproti omogocanju dostopa), pa tudi o položaju knjižnicarstva v novih razmerah, ko doživlja »konkurenco« teh­nologij in spletnih orodij za iskanje informacij (spletni iskalniki). Tudi tu mnenja niso bila enotna. 
Predstavniki Izum-a so izjavili, da so predlogi knjižnic glede dopolnitev ali sprememb mask v sistemu COBISS dob-rodošli, lahko pa jih bodo upoštevali ob drugih prioritetah iz svojega letnega nacrta dela. 
Osnovni cilj, poskus oblikovanja smernic za nadaljnje delo vseh, ki se s tem pod-rocjem ukvarjajo bodisi teoreticno bodisi prakticno, ni bil v celoti uresnicen. O predstavljenih predlogih udeleženci niso sprejeli sklepov. Prevladovalo je mnenje, da je potrebno o problematiki razpravljati tudi v prihodnje. 
Polona Vilar Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 


SPLOŠNE KNJIŽNICE 

VELIKA PRIDOBITEV NA GORENJSKEM Digitalizacija Loških razgledov in nji­hova postavitev na splet 
Knjižnica Ivana Tavcarja Škofja Loka je na razpisu Ministrstva za kulturo uspela pridobiti denar za digitalizacijo Loških razgledov in njihovo postavitev na splet. Nosilka projekta je knjižnica, ki jo zasto-pa direktorica knjižnice Marija Lebar; soizvajalca pa Muzejsko društvo Škofja Loka z zastopnicama Mojco Ferle in Heleno Janežic ter Narodna in univerzi­tetna knjižnica Ljubljana. Projekt je pod-prla tudi Osrednja knjižnica Kranj. 
Direktorica Knjižnice Ivana Tavcarja Ško­fja Loka ter sodelavki Muzejskega druš­tva, ki sta projekt pripravili, so projekt zasnovale z namenom, da bi Loške raz­glede, domoznanski zbornik z najdaljšo neprekinjeno tradicijo izhajanja, prenesli tudi v digitalno obliko in ga umestili na splet, kjer bi bil dostopen najširši skup­nosti. 
Knjižnica Ivana Tavcarja Škofja Loka doslej še ni digitalizirala knjižnicne dediš-cine tako zaradi premajhnega poznavanja tehnološkega procesa kot tudi zaradi nepripravljenosti za sodelovanje sorodnih institucij, predvsem na lokalnem nivoju. 

Sodelovanje z Muzejskim društvom Škof­ja Loka in podpora Narodne in univerzite­tne knjižnice in Osrednje knjižnice Kranj pa je bila velika vzpodbuda za zacetek dela na projektu. 
Danes je v svetu vecina pomembnejših revij brezplacno ali proti placilu že dosto­pna prek svetovnega spleta. Hiter in neoviran dostop do informacije jim daje dodatno težo in mocno poveca njeno uporabnost. Samo pomislimo, kakšno udobje je iz domacega naslanjaca z nekaj kliki priti do želenega clanka in ni potreb-no cakati, da se odpre knjižnica, ki po možnosti tega izvoda sploh nima v svo­jem fondu ali pa je le ta že izposojen. 
Zato odlocitev za digitalizacijo Loških razgledov ni bila težka. Domoznanski zbornik z najdaljšo neprekinjeno tradicijo izhajanja je že praznoval vec kot 50 let. Muzejsko društvo Škofja Loka je z izdajo Loških razgledov zacelo leta 1954 in od tedaj izhajajo vsako leto. Škofja Loka je s tem dobila svojo enciklopedijo, ki ji ni para doma, težko pa tudi na tujem. V vec kot 1800 prispevkih na vec kot 
16.000 straneh prinaša obsežno, boga-to, domoznansko, poljudnoznanstveno, pa tudi strokovno in statisticno gradivo s podrocja humanistike in naravoslovja. Prispevki so v povzetkih prevedeni tudi v tuje jezike (nemšcina, francošcina, itali­janšcina, anglešcina). 
Z izmenjavo publikacij se Loški razgledi nahajajo tudi na knjižnih policah nasled­njih uglednih knjižnic in inštitucij: -The General Library, University of Cali­
fornia, Berkley (ZDA), -University Research Library, University 
of California, Los Angeles (ZDA), -Revista Kobie, Bilbao (Španija), -Sociedad de Ciencias Aranzadi, San 
Sebastian (Španija), -Dombibliotek, Freising (Nemcija), -Slovaški narodni muzej, Bratislava 
(Slovaška), -Osrednja knjižnica Filozofske fakultete 
Univerze Komenskega; Bratislava (Slo­
vaška), 
-Institut f Geschichte, Gradec (Avstri­ja), -Steiermärkische Landesbibliotek am Joaneum, Gradec (Avstrija), 
-Verein f Dioezesangeschichte von Mchen und Freising, Mchen (Nemcija), 
-The Congress Library, Washington (ZDA), -Slovenian Research Center of America, Willoughby Hills, Ohio (ZDA), -muzeji in knjižnice na Ceškem in Polj­skem,  
V letošnjem letu, ko Muzejsko društvo Škofja Loka praznuje 70-letnico svojega delovanja, želijo v okviru praznovanja z novo akcijo – projektom digitalizacije narediti tudi nov kakovostni preskok. Iz klasicne tiskane oblike prenesti »loško enciklopedijo« na nov medij in Loške razglede s tem narediti še bolj dostopne. 
V Narodni in univerzitetni knjižnici se pospešeno razvija portal dLib.si (Digital­na knjižnica Slovenije), kamor se mesec­no nalagajo nove vsebine. Z digitalizacijo in prikljucitvijo portalu dLib.si bi se Loški razgledi znašli v imenitni družbi znanih predvojnih revij kot sta Ljubljanski zvon, Dom in svet ter Novi akordi in pa novej­ših, kot so Documenta Praehistorica, Jezik in slovstvo, Prehistorica, Endos­kopska revija... Med domoznanskimi zborniki bi bili Loški razgledi prvi dostop­ni v na portalu Digitalne knjižnice Slove­nije.Portal dLib.si deluje na nacionalnem nivoju v sklopu Narodne in univerzitetne knjižnice, zato je strokovna pomoc in trajno hranjenje digitalnih vsebin ter nji­hovo vzdrževanje in omogocanje dosto­pnosti brezplacno. Digitalizacijo (skeni­ranje, OCR-opticno prepoznavo besedila, cišcenje…) pa mora opraviti profesional­ni studio in tu sostroški najvecji. 
Izvedba digitalizacije bo potekala v dveh fazah: 1.Najprej s prenosom obstojece biblio­
grafije v elektronsko obliko, kar pome­ni, da bo vsak clanek imel svoje meta­podatke (bibliografske podatke), ki 

bodo služili kot vodilo za iskanje. 2.Druga faza bo digitalizacija. Vse izvo­
de Loških razgledov bodo prenesli v 
digitalno obliko in jih zapisali na DVD. 
Pred tem bodo preverili njihovo brez­
hibnost (za vsako številko bodo pre­
gledali njeno ohranjenost, vezavo, 
morebitne manjkajoce strani, kvaliteto 
tiska,...). 
Hkrat bodo s postavitvijo na splet in dostopnostjo preko portrala Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dLib.si) clanki dostopni vsej javnosti, doma in po svetu brez omejitev in ob vsakem casu. Clanke bodo uporabniki lahko iskali po avtorjih, naslovih, kljucnih besedah, letu izida,..., zaradi opticne prepoznave besedila pa bo možno iskanje tudi po celotni vsebini. S postavitvijo digitalizi­ranih Loških razgledov na prej omenjeni portal bo rešeno tudi trajno hranjenje gradiva, za kar bo poskrbela Narodna in univerzitetna knjižnica kot uradna skrb­nica portala. 
Projekti digitalizacije knjižnicne dedišcine, kakršen bo izveden v knjižnici Ivana Tav-carja Škofja Loka do jeseni 2007, so namenjeni povecanju dostopnosti in ohranitvi oziroma zašciti knjižnicnega gradiva. 
Loški razgledi so izredno kakovostna domoznanska literatura, ki z dolgoletno tradicijo izhajanja še povecuje svojo vrednost. Avtorji mnogih prispevkov so v vecji meri priznani strokovnjaki na svojih podrocjih, imena kot so dr. Blaznik, dr. Planina, dr. Avguštin, dr. Cevc, dr. Polenec, dr. Sedej ipd. pa zagotavljajo bralce oz. uporabnike tako med laiki, ljubitelji škofjeloškega ozemlja kakor tudi med strokovnjaki s podrocja družboslovnih in naravoslovnih znanosti. Prenos na elektronski/digitalni medij bo omogocal dostop tudi mlajši publiki, ki ji je komuniciranje z racunalnikom bližje in bolj udobno kot pa izposoja in listanje po knjigi. 
Viri: Bogataj, B. (2007). Knjižnica uspešna na razpisih. Locanka, 6, str.17. Povzeto po: Ferle, M., Janežic H. (2007). Digitalizacija Loških razgledov in njihova postavitev na splet. 
Uršula Tarfila (ursa.tarfila@gmail.com) študentka Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani 



USTVARJALNI KOTICEK V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA 
V Mestni knjižnici Izola je koticek za ustvarjalne. Ob prenavljanju prostorov nekdanjega vrtca v knjižnico smo staro zidno omaro predelali v licno stekleno vitrino, kjer mesecno prirejamo razstave razlicnih lokalnih ustvarjalcev. Povabljeni so vsi, ki v prostem casu karkoli izdeluje­jo: ustvarjajo iz gline, kamna, semen, slame, blaga, lesa, kamenckov, školjk… Koticku ustvarjalnosti sta namenjeni tudi dve steni, kjer razstavljamo slikarska, fotografska in druga dvodimenzionalna dela. Prav tako je tu pet steklenih vitrin, kjer smo doslej razstavljali knjige ali raz-licno oblikovane umetniške predmete. 
Najprej smo v vitrino ustvarjalnosti pos­tavili razstavo o istrskih porocnih kola­cih, ki jih je spekla in okrasila upokojena uciteljica in raziskovalka Nada Morato iz bližnje vasi Korte. Razstava je nudila lep vpogled v del porocnih šeg v vaseh slo­venske Istre. 
Naslednja je bila razstava krpank doma-cinke in nekdanje sodelavke Mestne knjižnice Nataše Fafangel. Nataša je po rojstvu otroka ostala doma in šivanje ter prodaja krpank je bilo njen edini vir zas­lužka. Z razstavo smo ji skušali narediti tudi malo reklame, zato smo o dogodku obvestili tudi lokalni casopis Mandrac. V clanku so bralci lahko izvedeli veliko o zgodovini izdelave krpank, o materialih, motivih in šivanju v razlicnih deželah, kjer je ta tehnika znana. 

Nataša Požar je prav tako brez redne zaposlitve. V casu, ko smo jo spoznali, je bila gibalna spremljevalka otroka s posebnimi potrebami. V prostem casu se je ukvarjala z rocnimi deli. Obiskovalci so si v vitrini lahko ogledali njene mozaike, svilene rute in kravate, licne svetilke, ogledala, okvirje, šatulje in druge okras-ne predmete, na stenah pa so visele nje­ne oljne slike, naslikane v mocnih bar-vah. 
Darko Šolic je po rodu iz hrvaške Istre, a že desetletja živi v Piranu, kjer imata z ženo dva odrašcajoca sinova. Po poklicu je zidar. Kljub napornemu delu, ki traja vcasih ves dan, najde cas za izlete v naravo, kjer išce drevesne štore, koreni­ne in veje zanimivih oblik, iz katerih potem izdeluje sprehajalne palice, svec­nike, sencnike in druge okrasne predme­te. Iz kamna kleše posode razlicnih oblik in težka zidarska roka riše natancne ris-be istrskih hiš in portonov, portrete, šopke cvetlic… 
Dori Burubu je prav tako brez redne zaposlitve. Ukvarja se z oblikovanjem slanega testa in nakita iz fimo mase ter izdelovanjem vošcilnic. Ker nima svoje trgovinice, prodaja na sejmih. Po šolah in v knjižnicah prireja razne ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Bila je vesela, da smo ji omogocili razstavo in jo povabili, naj tudi pri nas izvede delavnico oblikovanja iz slanega testa. Otroci so najprej prisluhnili pravljici o tem, kako so se cvetlice prepirale med seboj, katera je lepša, nato pa z užitkom gnetli testo v razlicno cvetje. Dori je malim obiskoval­cem in njihovim staršem razdelila listke z receptom za izdelavo slanega testa, v clanku pa smo zapisali tudi nekaj o nje­govi simboliki. 
Zbirko predmetov iz prve svetovne vojne je razstavil srednješolec Tomaž Kaligaric, zbirko znamk pa osnovnošolec Tadej Muzafirovic Cerkvenik. Boris Švagelj, ki se poklicno ukvarja z varstvom otrok in odraslih s posebnimi potrebami, je raz­stavil svojo zbirko starih radioamaterskih tasterjev, naša knjižnicarka Nives Kaliga­ric pa zbirko starih kuhinjskih predme­tov, posod, jedilnih priborov, prtickov in predpasnikov ter starih kuharskih knjig. Stipancic Marjana je razstavila zbirko 33 svetih pisem v razlicnih jezikih, ki je bila nekoc last njenega pokojnega oceta. 
Dve deklici in dva decka in bližnje osno­vne šole so razstavili obeske za kljuce, ki jih izdelujejo sami, okrasne predmete, ki so jih naredili v šoli, in svoje igracke. Pri urah pravljic in v pocitniških delavnicah smo z otroci oblikovali predmete iz gline in izdelke razstavili. Blaž Gracar in Bucar Andrej sta osnovnošolca, ki se ukvarjata z risanjem stripov, eden od njiju pa še s pisanjem knjig. Svoje stvaritve sta raz­stavila v vitrini ustvarjalnosti. 
V Piranu deluje skupina sedmih ustvar­jalnih žensk, ki so zaposlene v razlicnih ustanovah na Obali, kot so Visoka šola za turizem Portorož, Pomorski muzej Piran in druge. Povabili smo jih, naj raz­stavijo svoje izdelke: nakit, vošcilnice, lovilce sanj, okrasne predmete, slike. 
Šentmar Koper je koprska podružnica Šenta, društva za duševno zdravje Slo­venije. V svojih delavnicah se ukvarjajo s keramiko, barvanjem svilenih rut, izdelo­vanjem punck iz cunj in lesenih kozol­cev. Pri nas so razstavljali dvakrat, na dan duševnega zdravja, 10. oktobra 2005 pa so izvedli delavnico oblikovanja keramike za otroke iz sosednjega vrtca. Izdelke so tudi spekli in jih prinesli otro­kom. Veseli so bili, da smo s clankom v casopisu opozorili na problem duševnega zdravja ter na delovanje njihovega druš­tva. 
Cipkarska šola je bila nekoc tudi v Izoli. Štefanija Vidrih Kajfež je upokojenka, ki skupaj s prijateljicami iz društva Faros, univerze za tretje življenjsko obdobje, nadaljuje tradicijo izdelovanja nežnih idrijskih cipk in želi v Izoli spet odpreti cipkarsko šolo. Pri nas je imela samos­tojno in skupinsko razstavo cipk. 

Sapana Gandharb je mlada Nepalka, ki je v Slovenijo prišla po znanje: tu je konca­la osnovno in srednjo poklicno šolo, ukvarja pa se še s keramiko, ki se je je naucila v družini umetnikov, njenih sedanjih sorodnikov. Iz keramike izdeluje jaslice in tako svojo hindujsko kulturo sooca z našo zahodno kršcansko. Ker jo je prevzelo morje in življenje v njem, v glini upodablja tudi ribe, morske konjicke in druge morske živali, iz spomina na rodni Nepal pa izhajajo ekspresivni keramicni bivoli. Njena razstava je bila dokaz, da mlada tujka soustvarja sloven-sko kulturo, kar je poleg znanja jezika pomembna postavka pri možnosti prido­bitve slovenskega državljanstva. 
Rahela Macic je Korošica, ki vsako leto nekaj mesecev preživi na morju, kjer izdeluje in prodaja nakit. Razstavila je razlicne okrasne predmete, igracke, dro­bna darilca, ki jih izdeluje za poslovne partnerje svojega svaka. Ukvarja se tudi z vodenjem delavnic po šolah in rada sodeluje na sejmih. 
Joanne Dubois je Americanka, ki živi v Izoli. Je pesnica in filozofinja, ki ima rada naravo in jo želi ohraniti, zato so vsi njeni izdelki – loncki, vazice, mape, košarice, nakit - iz odpadnih materialov, starega papirja ter iz moke in vode izde­lanega lepila. Pripravila je tudi zelo obis-kano delavnico izdelovanja iz odpadnih materialov za otroke in odrasle. 
Marija Godina Pianecky je upokojenka, Izolanka, ki ves svoj prosti cas nameni barvanju in poslikavi kamenckov, stekla in pirhov. V Izoli si je najela galerijo za en tolar, kjer navadno razstavlja; ce je le lepo vreme, pa si pred galerijo postavi mizico z barvami in stolcek, na katerem lahko sedi in ustvarja. Bila je vesela našega povabila in tudi clanka, ceprav je ni bilo treba posebej predstavljati, saj jo poznajo vsi Izolani. 
Janez in Marija Janežic sta doma iz Kop­ra, ukvarjata pa se z zbiranjem starin. Pri nas v knjižnici sta postavila stalno zbirko starih igrac, v vitrini pa sta razstavljala že veckrat: enkrat stare ucne pripomoc­ke, pisala, podobice in knjige, drugic spet stare igrace, zdaj pa so na ogled kljuci, kljucavnice, zapahi, vitrihi, obe­šanke, rozete in drugi predmeti za opre-mo vrat. Razstavo o ucnih pripomockih smo dopolnili z razstavo knjig na temo Od pisalnika do racunalnika, razstavo kljucev in drugih predmetov za opremo vrat pa smo pospremili s knjižno razsta­vo na temo Hiše, hišice, kljucki in klju-cavnice. 
Josip Mihelic iz Izole je strasten zbiratelj vlakcev. V mestu ima muzej vlakcev, kjer je tudi velika maketa nekdanje istrs­ke železnice, ki je vozila od Trsta do Pule. Vlakce je razstavil tudi pri nas. Ogledovali so si jih predvsem otroci. 
Ano Kastelic je življenje zelo preizkušalo in koncno je le našla svoj mir in svoj dom na Obali. Ker je bila brez službe, se je zacela ukvarjati z izdelovanjem okras-nih in uporabnih predmetov v tehniki mozaika. Svoje izdelke je prodajala na sejmih. Razstava in clanek o njeni ustvarjalnosti sta bila zanjo dobrodošla reklama in potrditev njenega dela. 
Dijaki gimnazije v Piranu so v okviru pre­dmeta geografija izpeljali projekt Ideje za turisticni spominek. Bili so ponosni, ko so lahko svoje predmete razstavili tudi pri nas v knjižnici. 
Skupaj z Darjo Zdolšek iz Pirana, upora­bnico Varstveno delovnega centra Izola, sva med pustom razstavljali maske iz papirja in mavca. Darja izdeluje tudi manjše okrasne maske in je amaterska slikarka, zato smo jo povabili, da razsta-vi tudi svoje slike na platno. Obe njeni razstavi smo svecano otvorili in kot gos-ta povabili izolskega kantavtorja Draga Misleja Mefa; gostje so bili tudi varovan­ci, delavci in direktorica Varstveno delo­vnega centra iz Izole. 

Poleg Darje so svoje slike razstavljali še mlad ameriški slikar poljskega rodu Andrew Mezvinsky, ki je nekaj casa živel v Izoli, študentka Irena Kresevic iz Izole, nezaposleni Robert D'Ans iz Pirana in Sandi Omahen iz Škofij, ki so se pred­stavili s fotografijami, upokojenec in predsednik likovnega društva Lik iz Izole, ki se ukvarja s slikarstvom in rezbarjen­jem v lesenih dogah, upokojenki Slavica Nastovski in Milenka Arsenov, prav tako slikarki, srednješolec in glasbenik Jan Ivancic Kleva, ki je postavil na ogled svoje risbe, za otroke iz italijanske osno­vne šole Dante Alighieri pa je vodil tudi delavnico risanja; z risbami sta se pred­stavili sestri Jasna in Alma Rizvanovic, slikarke Jana Štern Kostevc, Aljoša Križ in Martina Žerjal pa so razstavile svoje slike na platno, svilo in les. 
V knjižnici smo posebno veseli sodelo­vanja z delavci in uporabniki Varstveno delovnega centra. Pri nas so razstavljali kot skupina in posamezno. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo njihovih izdelkov iz keramike, usnja, lesa, blaga in drugih materialov, ki so nastali v dela­vnicah VDC v Izoli, Kopru ali Luciji. Vsa­ko njihovo razstavo svecano otvorimo in jim s tem skušamo pripraviti malo vesel­ja. Na prvo otvoritev smo povabili izol­skega glasbenika Draga Misleja Mefa, ki je zaigral na kitaro in zapel nekaj svojih kantavtorskih pesmi. Ker so varovanci VDC izdali tudi knjigo Misli na sprehodu, sva s sodelavko brali pesmi iz te knjige. Povedala sem jim tudi nekaj pravljic. Poskrbeli smo še za skromno pogostitev. 
Zanje prirejamo tudi dopoldanske urice in delavnice, kjer skupaj beremo in ustvar­jamo poezijo, pripovedujemo pravljice, poslušamo glasbo in izdelujemo iz razlic­nih materialov. 
Špela Pahor Mestna knjižnica Izola 


RAZSTAVA V POCASTITEV 150. OBLETNICE ROJSTVA CLARE ZETKIN V KNJIŽNICI BEŽIGRAD 

V razstavnem prostoru Knjižnice Beži-grad smo tokrat postavili razstavo ob 
150. obletnici rojstva Clare Zetkin (roje­na 5. julija 1857 v Wiederau, Nemcija, umrla 20. junija 1933 v Arhangelskem pri Moskvi), borke za pravice delavcev in žensk. 

Slika 1: Razstava Clare Zetkin v Knjižnici Bežigrad 
Delovanje Clare Zetkin je bilo skoraj šestdeset let povezano z nemškim in mednarodnim delavskim gibanjem. Njeno delo je dragoceno vsem, ki se bojujejo za to, da bi zagotovili mir in sreco vsem ljudem, ne glede na jezik in barvo kože – tako jo uvodno opiše njena velicastna biografija avtorice Luise Dornemann. 
Zetkinova je bila politicarka, pisateljica, uciteljica in še marsikaj; bila je izredno dejavna ženska, mocna, voditeljska, a hkrati socutna osebnost. Življenje je posvetila revnim in zatiranim, boju proti izkorišcanju in vojni. Enaindvajsetletna se je v najtežjem casu, ko je vladal v Nemciji zakon proti socialistom, pridruži-la delavskemu gibanju in Socialisticni delavski stranki. Bila je pomembna vodi­teljica nemškega in svetovnega delav­skega gibanja. Kot odlicna ucenka Marxa in Engelsa – slednjega je osebno poznala 
– se je bojevala v prvih vrstah stranke Augusta Bebla. Po oktobrski revoluciji je postala Leninova sobojevnica in ena izmed voditeljic Komunisticne partije Nemcije (KPD) in komunisticne interna­cionale. Kot predstavnica KPD je bila med leti 1920 in 1933 poslanka v reich­stagu. 

Slika 2: Clara Zetkin leta 1885 v Parizu Vir: Luise Dornemann: Clara Zetkin. 1960 
Posebno tesno je bila vseskozi povezana z delovnimi ženskami. Velik del življenja je posvetila nalogi vkljuciti delovne žen­ske in matere v razredni boj za socialisti-cni družbeni red. Na ustanovnem kon­gresu druge internacionale v Parizu leta 1889, katerega soustanoviteljica je bila, je zahtevala popolno poklicno in družbe-no enakopravnost žensk, kot tudi njiho­vo aktivno udeležbo pri razrednem boju. Bila je ustanoviteljica, urednica in avtori-ca številnih clankov v socialdemokrat­skem ženskem casopisu Enakost (Die Gleichheit). Ženskam je pomagala pre­magovati številne težave pri njihovih prvih korakih na poti iz zasebnega v jav-no življenje: šolala jih je, bodrila in ucila zaupati v lastno moc. Morda je marsi­komu neznano, da je prav na njen pred-log 8. marec razglašen za mednarodni dan žensk. 


Slika 3: Naše žene volijo. Avtor plakata Ive Šubic. Original hrani Muzej novejše zgodovine v Ljubljani 

V boju za mir se je desetletja borila proti militarizmu in imperialisticni vojni. Verje-la je v moc mednarodne solidarnosti preprostih delovnih ljudi, ki je dovolj velika, da lahko prepreci vojne in zlomi oblast imperialistov in militaristov. Še na smrtni postelji, ko je vladal v Nemciji krvavi režim hitlerjevskega nacizma, je pozivala vse miroljubne Nemce, predv­sem komuniste in socialne demokrate, ter delovno ljudstvo vsega sveta, naj se združijo, da unicijo nacizem in obvarujejo cloveštvo nesrece ponovne svetovne vojne. Umrla je še preden se ji je ta želja izpolnila, v crni noci nacizma. 
Na razstavi, ki bo od julija krožila po vseh enotah Knjižnice Bežigrad, si lahko poleg fotografij Clare Zetkin ogledate tudi tiste s podobami delavskega boja in boja za pravice žensk, ki jih spremljajo izbrani odlomki iz biografije Zetkinove ter knjige s podrocja delavskega gibanja, delavskih pravic, marksizma, samoup­ravljanja in ženskega vprašanja, ki jih sicer lahko najdemo na policah Knjižnice Bežigrad. Vabljeni! 
Tanja Curhalek Knjižnica Bežigrad  
MEDNARODNI PROJEKTI 


EDLproject 
EDLproject (European Digital Library Pro­ject) je projekt, ki ga financira Evropska komisija v okviru programa eContent-plus. Koordinatorja projekta sta nemška nacionalna knjižnica (Deutsche National-bibliothek) in podjetje Eremo Srl. Gre za nadaljevanje projektov TEL in TEL-ME­MOR, ki gradi na Evropski knjižnici (The European Library), storitvi, ki deluje pod okriljem Konference direktorjev evrop­skih nacionalnih knjižnic (CENL) in ki omogoca enoten dostop do elektronskih virov evropskih nacionalnih knjižnic. Pro-jekt se je zacel septembra 2006 in bo trajal 18 mesecev. 
Glavni cilji projekta so: 
•V
 Evropsko knjižnico (The European Library) vkljuciti še gradivo preostalih devetih nacionalnih knjižnic iz EU in EFTA, torej Belgije, Grcije, Irske, Islan­dije, Liechtensteina, Luksemburga, Norveške, Švedske in Španije. 

•Razvijati
 storitve Evropske knjižnice in izboljševati portal predvsem na podroc­ju vecjezicnosti 

•Spodbuditi
 sodelovanje med Evropsko knjižnico in drugimi razvojnimi pobuda-mi na podrocju kulturne dedišcine 

•Poudariti
 poseben pomen Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjiž­nic (CENL) pri omogocanju dostopa do digitalnih vsebin ter pri sodelovanju 


med Evropsko knjižnico in drugimi ponudniki vsebin, vkljucenih v financi­ranje programa eContentplus. 
Projekt je organiziran v pet delovnih paketov (work packages): -WP1 Razvijanje omrežja Evropske knji­
žnice za dostop do nacionalnih digital-
nih virov -WP2 Izboljšanje vecjezicnosti -WP3 Razvijanje Evropske knjižnice -WP4 Diseminacija -WP5 Management in koordinacija 
NUK je dejaven v vec delovnih paketih, koordinatorica za NUK pa je dr. Maja Žumer. V okviru paketa WP1 je bila pod vodstvom dr. Renate Šolar uspešno prei­zkušena možnost aplikacije geografske­ga informacijskega sistema. NUK (s pomocjo švicarske nacionalne knjižnice SNB) tudi vodi paket WP2. V okviru tega sklopa je predvideno ugotav­ljanje pripravljenosti pri partnerjih na raz­licnih podrocjih, ki lahko vplivajo na vec­jezicno dostopnost (UNICODE, vsebinska obdelava, imenska normativna kontrola, dostop do celotnih besedil), predvidene pa so tudi nekatere pilotske raziskave omogocanja vecjezicnosti v praksi, za izvedbo katerih naj bi poskrbela pisarna Evropske knjižnice.(TEL office). Z vidika širšega pomena za slovensko knjižnicars­tvo je pomembna tudi študija iskanja strukture po modelu FZBZ iz bibliograf­skih zapisov (frbrizacija) slovenske naci­onalne bibliografije. 
Vec o projektu EDLproject: 
www.edlproject.eu 
Evropska knjižnica: 
http://www.theeuropeanlibrary.org 
Jan Pisanski Narodna in univerzitetna knjižnica 

OBVESTILA 


Access to Learning Award 
Tudi letos je razpisana nagrada Bill & Melinda Gates Foundation: Access to Learning Award (ATLA) 2008. Milijon dolarjev se podeljuje splošnim (javnim) knjižnicam ali sorodnim institucijam po vsem svetu, ki izkažejo odlicnost in ino­vativnost pri zagotavljanju brezplacnega dostopa do informacij, s pomocjo racu­nalnika in Interneta. Razpisni pogoji in dokumentacija, ki jo je potrebno oddati do 31. 12. 2007, so dosegljivi na spletni strani: 
http://www.gatesfoundation.org/Global Develop-ment/GlobalLibraries/AccessLearningAw ard/RelatedInfo/ATLABrochure.htm. 
BORZA DELA 

DELO IŠCE 
Pravkar sem diplomirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Knjižnicarsko prakso sem opravljala v splošni in specialni knjižnici. Zaradi teme diplomske naloge - medknji­žnicna izposoja in dobava dokumentov - sem se seznanjala z delom tudi v viso­košolski knjižnici. Med študentskim delom sem delala v razlicnih podjetjih in si pridobila veliko izkušenj z delom z lju­dmi kot tudi z individualnim delom. Dela-la sem na podrocju telekomunikacij, sodelovala pri raziskovanju trgov - anke­tarstvo, pri telefonskem svetovanju in prodaji, v poštno-logisticnem centru, opravljala administrativno delo v banki itd. Sem organizirana, delavna, natanc­na, odgovorna in komunikativna oseba. Znajdem se tako v timskem kot pri samostojnem delu. Zelo rada bi postala del vašega kolekti­va. Maja Car, univ. dipl. bibl., Kajuhova 34, 1000 Ljubljana maja.car@gmail.com; 031/ 673 900 

DELO IŠCE 
Sem univerzitetna diplomirana bibliote­karka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravniš­tvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informa­tivnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripra­vljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angle-ško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svo­je delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na tel. 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net. 

POMOC NUDI 
Diplomirana univ. bibliotekarka z aktivno licenco za vzajemno katalogizacijo nudim knjižnicam pomoc pri katalogizaciji v sistemu Cobiss, v popoldanskem casu. Informacije in kontakt: libasistenca@gmail.com ali 051 354 612. 

PRILOGE 
1. V prvi prilogi objavljamo vabilo na 7. strokovno posvetovanje bralnega društva slovenije z naslovom Stopenjskost pri usvajanju pismeno­sti -postopen pouk bralne pismenos-ti na vseh ravneh šolanja, ki bo potekalo v Ljubljani 7. septembra 2007. Poleg vabila se nahaja tudi prijavnica za omenjeno posvetovan­je. 
2. V drugi prilogi objavljamo seznam novih publikacij s podrocja bibliote­karstva, informacijske znanosti in sorodnih ved, ki smo jih prejeli v Informacijski center za bibliotekars­tvo v NUK v juniju in juliju 2007.