Večaj I. Vredništvo: ■« Travniku IL177.1. »adaU.{ono »krlii (udi ia raapoiiljpnjo liala). Prajainajoaoia jilafiilo vaakorl-na oinanila ludi v paalovenak«« Ioiiku. 'laia aa >• vaako na liano ni|« 0 kr., Ao ao omanilo aamo ankral nallsna, dvakrat, I kr , £« trikat, 10 kr. a. v. — Povrh lega Ia taak krat SO kr. i a lUaapalj. V Gorici, y petek 28. junija <867. ■Jmi L I 8 T Izhaja ruk potek. Naročnina 4 pollatoo vradinai« ia r.elo lat« 1 g o U, M pol UU I gold. , Narodi Ina aiaaaa i* raklamacija naj aa poldjajo vrodailtva. Poaamai liati m prodajajo v Gorici pri kaknni (, Sobarji m Travailua po i a«Ma. posebno za primorsko-doMno, pa tudi sploh slovenske zadeve. Na xo drufo policije. 180*7 o^ator-blagovolijo naročiti se ti tli ČČ. naročniki, kteri to tamo za prvo polovico lega leta naročnino potlali. Ogla-noj te pa bri ko morejo, da bomov vedeli, koliko iztisov dati natisnili in da ne bo zmeSnjav pri razpošiljanji. — Ako novi naročniki tudi dosedanjih listov iele, iyamo Še vseh po nekoliko, razun tretjega. — „ Dom" velja (za vse naročnike enako) «?n goldinar a. v. za pol leta. /Qasi ne radi, prejemamo vendar tudi naročnino za četrt leta (50 soldovJJ. Za naroiilne liste morajo naročniki poilnino sami plačati. Mestni naročniki odrajtajo naročnino lahko ludi v g. K. Solin rjovi bukvarnici ali pa g. Štef. Bitožnik-u. —; Pisma naročilna pa in vsakoreni drugi listi naj se odrešujejo na vrcuuiotvo „ Ucm." Vredništvo ^Dom." OGERSKO KRONANJE. ■ m. • • Po maši se je vzdignila (peš) procesija v bližnjo vojaško cerkev; ulica jo bila z nriprogami v ogerskih barvkh pogrnjena; ccsar je imel krono na glavi in je bil s plaščem sv. Št. ogrnjen. — Zadnji je pa jezdil ogerski finančni minister, kteri je motal- no stari navadi zlato in areberne denarje mod ljudi. Za denarje in za priproge bo so ljudje kaj borili, so ve da. — Cesarica so je odpeljala med tem domA, in je prišla Šo le potlo nazaj gledat, ko jo cesar na odru v Peštu prisegava! in na griču znane štiri mabljeje opravljal. - -V. krasno olepšani vojaški (frančiškanski) cerkvi je bila po starem šega povitezovanja (Bitterseblog). Cesar sede namreč na tron (na ev. str. alt.) in potem ko jo palico in jabolko odložil, izdere meč ter takno ž njim 3 krat vsacega ,,zlatega" viteza na ramenu. Ko jo bilo fo opravljeno, jo zajtcrkovnlo Nj. vel. v sakristiji in med tim se jo vredil sprevod za proti Peštu, kjer so se imele opraviti v poslednjem listu popisano šego. Kakor hitro je prišel sprevod v grad v Budo nazaj, bil je že pripravljen navidezni oboa. Ni. veličanstvo ccBar s krono na glavi in b plaščem sv. Štefana ogrnjen in prav. cctarica tudi z rodbinsko krono na glavi prideta vsak a svojim spremstvom iz notranjih sob v obednico, kjer ju že drngi velikaši vBak na odločenem mestu Btoje čakajo. Preden pa veličunstvi sedele, ai roko umijeto; tako tudi po obedu; obakrat jima bIrežejo naj viši dvorniki in velikaši. Primas moli zdaj mizno molitev. Jedi nosijo na mizo velikaši. Pri tem obedu pa ni-kdo nič no jo; samo eno napitnico izreče ccaur. Med obedom pečejo za ljudstvo na nekem travniku blizo Budo cele volo po stari navadi; od teh volov prinesejo tudi en kos na ccaarjcvo mizo. Ogcrska dežela je podarila Njo veličanstvoma v spomin kronanja vsakemu 60.000 cekinov; ceaar in cesarica pa sta odmenila ta dar za vdove in sirote tako imenovanih honvedov t- j. tistih vojakov, ki ao leta 1848 in 1849 za ogersko postave 48. leta (ki jih je ce-sur letos zopet z nekterimi premembami odobril) zoper dunajsko vlado bojevali. S tim velikodušnim dejanjem in pa a tim, da jo Nj. vel. vse, ki so so tistih let zoper ccsursko rodovino in vlado pregrešili, pomilofctil, je zdaj vse, kar bo jo ob ogerskem pontu I. 1848 in 49 godilo, pozabljeno in poravnano. Cesar in Ogcrako sta ai prijatla. no naj ob kratkem omenimo, da naslednje (bin-kofitne) dni sto se Bcsterski mesti Buda-Pešt v rajskem vcselji topili. Mesti vsak večer razsvetljeni, ljudskih veselic brez konca in kraja; slovesni obedi velikašev in deželnih zbornikov itd. itd. Naj nomenJjivcjšc pa je to, da bo po stari šegi vsi rokodelski alanovi svoje čedno okinčano izdelke veličanstvoma v slovesnih sprevodih v dar prinašali, p. peki avoje pečenine, mesarji ovon-čano teleta itd.— Vse svetinjo, s kterira se je cesar venčal, ao bile na vinkoškno nedeljo v farni cerkvi v Budi na ogled izpostavljeno.— To so površno popisano šege in svečanosti ogerak. kronanja o vinkoštih 1867, ktere ao samo na aebi — no gledč na politiko, klera so na Ounaji ali v Po-fitn kuje — nekaj veličastnega, ginljivega, viaoko po mcnljivcga. Da si nismo prijatli madžjarizmu in politi ki niadžjflrskl, vendar no moremo ai kaj, da bi origi nulnemu temu narodu k glohokovdrskim in vitežkim nje govim šegam in vdanosti njegovi do ataročaatitljivih do ličnih zročil prisrčno ne čustitali. Druzcgu zdaj no želimo, ko šo to dočakati, da bi bo vbo tiBto neugodno razmero, ki ao budenako aveča-noat kalile, cesarju, vladi in narodom v koriat in zado-voljnost kmalu poravnalo! Fiatl A X .: . ". i DOPISI. .Ho? '' }r ? Mm tomlnnklli lirlbov.— X — Ni ga gotovo razun cerkvo svctcjftega kraja v soseski ko jiokopa-liittj po pravioi mu Nemoi in Lahi * njiva božja" pravijo; Slovenci pa v noklorili krajih „ Žogico", t. j. W«-' goslovljen kraj. Itazumč bo toroj farno po nebi, d«i 10 mora (omu kraju spodobim čast izkazovati in du, če |o, kakor si bodi, pokopališčo, kot Llagptlovljono lopsto >v oakrupujo, jo to no io samo na flcbi fujupoba, lerauo kaže ao, da ljudje, ki loga kraja no spoštujejo, tndi za svojo lastno rajnco nič ne marajo. In to jo zopet tlata grda surovost, o ktori jo „ Domovina" žo pri neki priliki govorila. Kaj pa lo lo poročomo, čo jo run, kar bo na Št. Viikigori godi.— Tam pokopavajo namrcč^mrli-čo še zmiraj okoli cerkvo; prostor jo pa žo tako majhen in torej prcnnpolnjcn, da bo treba v kratkem truplo vrb tmpla kladati. Ograjen pa jo ta „britof" tako, da.lab-ko živina notor bodi; ograja jo vaa razrušona. Ni čuda tedaj, da cclč konji, po noči izpnščoni, va-nj zahajajo in bo po-njem pasejo Šo navadnojfio je. da pesi in mačke koBti izgrčbajo itd. Toda žival jc žival. In dela po živalBko. Ko bi lo VHaj človek po človeški ravnal 1 Slišimo pa, žali Bog, da na Šomviški gori žčnsko »k^sb vsemu opomii\jauju duhovnov Bvojo ostudne capo in nogovico na pokopališči sušč, štreno belijo itd., kakor da bHo tfl dvorišČo eelo vasi. Tik corkvo in pokopališča Be pijančva, norčuje, sploh ni ga skor nespodobnega dejanja, da bi ao fdagotdovljcnj kroj ž njim nc oskrunoval. — Iz tega bo razvidi, kako silno potrobno daje, da se žo začeti novi biitof kmalit dodela...Tft.pa jo že zopet no vera kaka nemarnost ali hudobnost no-aicriii ljuui kriva, ča delo nič kaj od rok no gro.— 3 Jota so žc, kar bo novo šesterooglato pokopališče zida, pa Bog vč, kedaj bo dovršeno, če bodo kakor do sedaj neumni baba&i brez vednosti in skušnjo-delo vodili, in pa taki ljudje, ktero mrzi vse, kar po „ žJegna-'•ni-rodi diši, kakor v drnzib ozirih, tako tudi tukaj nagajali. Neumni nadgledniki pri delu nisi) le krivi, da se po rakovo zida, temuč tudi ubozim ljndjcm dragi čaB kradejo. — Še o drugib surovostih na Šcmviški gori ae nam sporočuje, pa za zdaj jih zamolčimo. — Iz Rima. Potopisne črtice. (Pi*. Ivan Kumar.) •.(Dalje-,— gl. L 24 - 25) Včeraj bila pri Blovesnih vcčcrnicab v Siketini-, svetega Očeta ni'|bflo? ker so niso nič kaj dobro počutili.— Pri polj avanj ar din njo v o toj priložnosti je kaj veličaatno, iinpozantaO...Odlikoval se jo med vsemi paj bo\j knez — kardinal Hobenlobe; služabniki njegovi (6) so belo oblečeni in njihova livrca z zlatimi premami obšha. — V corkvi jo bilo, kor jo bila vaa polna dcleženccv, prevroče. Nekemu tiroljskemu mašniku jo prišlo hudo; joz som mu, kolikor sem mogel, pomagal-Pozneje mi jo rekel, da so mu jo zdelo, kakor da bi mo bil vidol po zrakn plesati. Veselilo mo jc, da mu jo zopet odloglo. Noka deklica pa dans pri Devici Mariji Bopra Minerva ni bila tako srečna, kajti ni so več iz omcdlevco zbudila; nesli so jo naravnost v mrtvašnico. DanaB sva imola, moj dragi potni tovarš in. jaz čast, da sva bila predstavljena generalu družbo Jezusu- , •) Po carkTrnih določbah ja Ia mIo zapovedano, dt te mora ki na pokopal.i&k umi od aebo ras«, lei*«"'. in d« Jo ho imo iiv«l jeali in lo "»»o ii agoij »poliovarja do mrlid«» in do blngoalovlja-nnfa meala. Ii tega *e Uliko posname, kako jjrdo je. kar ne tu o Seiavtfktgori pilt. Upamo pa, ia ao le nekleri Ijudjo lam tako poii-.vinjeni, da no delajo razločka med Ii levom io „brilofom". — y'r. vb" O. J)eck*-*f >id«lo b6 mu jo, da ir|» nisva ravno dolgočasna.— Potom «va stopila doli v čudovito lejfp, krasno ozaljšano curkov „al Gesti" in sva poslušala znauoga izvrstnoga pridigorju O. J'Yanoo-a. Govoril je o -delil* svetega Duha v stari in novi zavezi, Obravnaval Jo svetopisemski roki „ Ossa arrida, audito vorbuui D©, ■ainl^l doo qool oho »cguo („Suhe kosti, poslušajte besedo. Gospodovo itd.) tuko globokomlsolno In originalno. da Mm »o čpilil. Zanimivejšo pa bodo naslednjo tri pridigo; I. „o klačih avj Petra", II. „o sedeži sv. Potra" 111. no utolotnici hv.1'. Oorkov ČČ. oo. Jezuitov „ al Gosft j« voČa ko moja farna eorkov v Gorici iu vondur jo bila pri ]>ridigi vsa polna ljudi. -" Vedenje Rimljanov iu Itimljank v corkvi ip zuuai corr kve jo vso hvalo vredno. Gospp jz naj višib stanov klečijo na tloh In motijo z vidno zbranostjo. Na ulici so gospo resno, srumožUivo. Mladina rimska ima ncki\j možatega v uvojom obnašanji; surovega kroliotanja ni slišati; lahkomiselnosti ni nc duha no uliiha. Tujcem so jako prijnzni, in postroŽljivoat rimljanaka človeku prav dobro dč. Oo tudi na kakoga ploiumiitaša naletiš in da no veš, kam bi so obrnil, kar nič ga no bo sram, pokazati ti vljudno pot, ali j>a colč spremiti to, do kamor imaš iti. — Jutro bom mašoval v tinti sobi, v ktori jo stanoval sv. Jgnači hojola. Potem mislim Obiskati rfM-darnico na rimslceati kolegiji (Collogium i Bom.)- Toda o tem znabiti drugi pot. „ Znabiti" som rokol; kajti ne vom, če mi čas in okoliščno pripuatijo pisati. Vrččiria jo; človek jo truden in vidi Jn ima v sebi vtisnjenega toliko, da ni jo težavneiše reči, kot v kratko liste spraviti ogromno tvarino, ki Jo za debelo knjigo proobširna.— Do sedaj eva, Čast Bogu, moj g. tovarš in jaz popolnoma :zdrava. — Prihodnjo sredo (12. m.) sp po-poljova na Monle Cassino in v Neapolj in naju no bo kakih G-8 dni v Bim nazaj. — V Ncapolji 16. junija. TP smo I Šla",bi- bila s tovaršem žo popred iz Rima, j>a sva čakala Rojakov iz Gorico, kor sva mislila, da pojdojo tudi onij.z nama v Neapolj; zato sva odro-kla 12 vrlim duhovnom iz verokropkega Tifrola, ki so naju vabili, da naj grova ž njimi. Ker so 'došli Goričanje rokli, da ne grejo v Partenopb: sva se napravila v nedeljo prav. Trojico, potem keSdva odmašavala, na pot v doželo razvpitih brigantov*. Z nama' so šli tndi en 20 letoo, izobražen Holandčc, kteri misli stopiti v službo sv. Očeta, nek duhovnik iz Bregnioc (na Tiroljskem), Čigar govorilo je pravo perpetuum mobilo in nek ar-mensko-katoliški opat iz Carigrada: Tega gosp. Opata je zadolav brezkončnem drdvoredu pred Neapoljem nesreča, da mu je, ko je skoz oknice z voza pogledol, veter orientalsko kapo odnesel. Rad bi bo bil jaz smejal, pa sem se vendar zdržaval. Gosp. opat je moral gologlav v Partenope iti j ni bilo drugiče. Takose Ubo-gemu Adamovon vsnk hip kaj pripeti I — KumO tornfn nn paš indadrl {To jo baskovščiiia goriška; vnlgo, po kitijski bi se reklo: Zdaj vrnimb so cn korak nazaj Vr.) Na kolodvoru v Rimu; ravno ko smo imeli odriniti, mejo nčk prizor prav ganil. En papežev „zuav" jo čakal, kakor so'mu je videlo'na obrazu, prihoda kakih drazib oseb b Francoskega. Na enkrat prisopiha in zažvižga hlapon z brzovlakom, odprč se"koj>(J I. vrste, in iz njega stopijo dve svetni gospe, dvo milosrčniol in on ■francoski duhovnik. To Vam jo bilo ohjemaigo in y>o-IjuboVanjol To ženske bo bile, sodim, bcbtro ali iz"bli-žnje žlabte znavove; dolgo niso se mogle nasititi gledanja marcljalno podobe tega 6vojcga sorodnika. In ko si šo lo duhovnik in vojšČak prisrčno objbmeta in dolgo sklenjena ostaneta, tu bo mi je zdelo, kakor da bi bilo to plastično vpodobljcna verska krepost naroda franco-Bkoga, ktera so razodeva in izraznje po njegovi duhovščini doma in po hrabrih sinovih plemenitih francoskih r odo vin med papeževimi prostovotjd-zuavi < Klinu, Blar ilvbtt pogled to! — Da boš pa vedela, „ Domovina ", kak o Je francoska duhovščina rimski cerkvi vdana, naj Jincmogrsdč fiovom, da jo do sedaj žo čez 4000 lrano. duhovnov v Umu; Pano lo duhovščina jo taka, tomu& tudi vao polno ;sVotnih Franobzov, gospč in gospodičia je dofilo. O res n Koma Ibllz"! Imeli in vidoli bomo v Kimu reči. kakOršnlh nI šu bilo is tudi tako prOcej več no bo. Kuj krasno je bilo gledati predvčoranjom (14. t. m.) pripo-Ijavunjo kardinalov in škofov k velikemu konsialonju. Videti vho tiste od solnea ogorelo kiLijske in indijsko, afriško iu Ainurikunsko škofe v mnogovrstnih njih nošah; [glodati različno to obraze, poslušati različno jezike njl-iovo, kurjo Še colOjtiiuccni, ki imajo priložnost večkrat marsikaj videti, čudno iu neuavaduo; videti vao to, pa misliti: in vendar ena aama vera, in vendar ti vsi av. OČotu po otročje vdaui, vsi rimakeniu sedežu radovoljno podložni!., zarea Pij IX. mora biti med papeži itenja-nia nevidnega nebeškega poglavarja katoliške cerkve. Kiijiljani pravijo, da veselje, {ti ga sv. Očo to dni vži-rajo, je zasluženo povračilo za mnogo prostano brit-kosti... Pa skoraj bi bil pozabil, da sem v Ncapolji in da it moram, *D.'\ potovanje senika) popisati. No zameri mt saj sem tudi jaz katoličan in ljubim Pij« iu sedež njihov. Bilo jo ravno lO ur in 00 minut, ko je zapustil naš^vlak rimsko postajo. Armonoo naš je molil rožni venec, mi dva pa „lioras"; peljali smo so ined rajskimi oljčnimi gaji memo1 mest Albano in Frosinono; poslednjo meBto ima škofov sedež, stoji na dveh brdih in podaja so krasno. Od Vclctri-ov do. Kapvo drži želoz-nlea skoz prav ozko drago, ki ni nič kaj prijetn^; vlak 'drdra ined Apcninaiui, kakor med stonama; v tacih krajih popotniki navadno nohoto zadremajo. Pri Aquino-u rojstn. kraji angeljskega učenjaka sy. TomaŽa, pri Cas-sinou, starosta vnem. sedeži učenosti in pri Sun Gorma-no-u, začasnem prebivališči papežev iu cesarjev [L J2tf0 Gregor IX. in Friderik II.) se dežela zopet v Gdcn (raj) snfopodobi. Cnserta, s kraanim bourbonakim palačem, Maddaloni s sprtlepim vodotokom, s pomorančnicami, itd- očarate potovavoa.— 0 • Ob 6',t uri smo so pripeljali v Neapolj in ostali pri ACrooo di Malta". „ Videti Neapolj in potem umreti"!— Neapolj duhati in zgruditi bo! Kdo jo jo vganil?! Sicer-pa bi bilo predrzno Neapolj hrt po prvem vtisu obsoditi; zatorej prihodnjič yečl Jutre pojdemo v Pompeji I— Z fcogotal *) DOMAČE VESTI. Za god mestnega župana, dr. Alojzija Fi»int-a 21. t. m. je šla nar popred mestna banda z bakljami po mestu, potem jc'igrala pred domom njegovim; za njo je godol orliester, z obema ae jo tudi petje vrstilo; ljudi jc bilo, da bo jo vso trlo, .. . . , % — To "dni so inženirji goriiko-korolko ieleznifno Črto Šo enkrat presodili; Scmradov načrt bo ima, kakor slišimo, * njegovim privoljenjem popraviti v tem, da bo b pomočjo nekih ovinkov proveliao strmine na Predčlu ogne; tudi prodor dobi drugo podobo. Po tem takem naje upanje zopet raao. — O. k, ministerstvo za uk in bogočaatjo jo podelilo eno na ljubljantkem gimnaziji izpraznjeno učbo-no mesto sveto. duh. Ivami Šolar ju, profesorju na c. k. gimnaziji v Gorici. — 29. t m. po tombOIi bo tukajšno jievslco dru-"Stvo druitveno zattavo potvefevalo. Povabljena 80 tudi pevska društva Boscdnih mest. Slovosnost bo na K. Kitterjevcm vrtu. . *) Nulednjfl piamo ii nima od iS. t. m. ipraj. i4|6) popiauia NeapoJj, 1'ompeji, Vcaur, — proceaijo ar. , tlelo. Tel. r lliou ild. 1'rido pntro-lnjič oa vrato. * Vr. Jr-i Prodvčeranjiin, 26 t m,;1 so je preselila čitalnica v avojo leno nooo »lunovanjt (v Seslettari-jovi hiši f setuenlščni ulici). DRŽAVNI ZBOR. Nar važnejšo, kar imamo iz državnega zbora povedati/ je splošno, nepogojno j, francoska in italijanska vlada, mora italijanska vlada sama braniti, da Ujeui pronapetcži papeževih dežel no napadejo. — Cesar Maksimilijan, ki so je moral-prod vojsk no sutjtiijo opravičevati, jo obsojen v pregnanstvo- *) Tako jlfeg-nanstvo Jo njemu in nam vSeč. Zdaj je iueuda iniippti v Evropo. 'H, , Raznotere voBti. v Mnogo grdega, grozovitnega, za človeški rod Ira-motnega nahajamo v cerkveni in občni zgodovinlj ali temn, kar so je na praznik prsv.. Kcinega Tulflta v Ver oni godilo, nahajamo malo ali nič .enacega. DA jo sčdanjl stan reči r Italiji bolj polltlško-verekcmu pro-vratu, kot rednim razmeram podoben, jo znano. Dn-hovšČino zasramovati in preganjati, katoliško vord in njono ccrkvcuo obreda zasmehovali jo zdaj moda; V-tem mislijo plitvoglavci, da obstoji omiko, kultura in boli-tiška in včrska svoboda!I Sosobno pa nagajajo duhovščini in vernim katoličanom na Beneškem zato, kor nočejo Škofje (ker jih nobena postava k temu no vežo) no kraljevega rojstva, no obletnico podoljonc ustave af Cerkveno Blovcsnoatjn obhajati. Kar jo GariJvtJili prid 4 meseci ljudi šuntal zoper vero, papeža in' duhovdfc so nekteri razuzdunci popolnoma znoreli in svoj poklebski strup pri YBaki priložnosti na vso kar po krščanskem, po božjem diši, iz sebe pljujejo, in vso, kteri imajo šo kajpobožnegann sebi, strahujejo, da.-so ljudjo 6e v cerkev ne upajo. Taka jo sploh po večih mestih v Italiji, zlasti pa v novo pridobljeni provinciji beneški. V Veroui pa jo bilo 20. tega meseca tako-lo: Kikor po r.svsdi je bila dala mestna gosposka jez ulloe, ko dar Jo imela proceaija iti, platno razpeti, ali po noči ao je neioani grduni na več mestih porezali in potrgali; alilalo »e Je tudi groženje zoper du-biiricino. Pri vtem tem pa. ker Je bila politiika gosposki. kakor Že poprej tako tudi lo tisti dan ^Jotraj zagotovila, da ae ni ničeas bati, ao Je ob 9. u. vzdignila procesija iz velike cerkrej vodil Jo je gencrsl-vikir, (Škof je lel v Rim, pa je io pred odhodom gosposke vpriial, ali ime frocesi]* iz cerkve; reklo se mu je, da sme). Ulice niio bile tako ora|j-sne, kakor druga leta, Itacune odprte, na trgu ae je prodajalo in kupovalo, po oknih je bilo polno ljudi, ki ao procesijo glaano zasramovali) na enkrat zaženo tudi nekdo dva konja v dir proti procesiji, tod* ooa ata bila pametnrJSa, ko neflovelki ljudje. Na nekem trguje letelo ka-mfinje ko toča na procasijo; vse to jo je motilo ia trgalo da je bilo slratno. Nar grozovilejie dejanje p«, pri kterega popisovanju aa pero vpira, se je godilo na „ go?poj«kem trgu ". V lislem trenutku, ko je prč. general-vikar blagoslov dajal, plane izmed tu zbrane nalunlane drhali eo garibaldovec na-nj, vrlega na tli, ter hoče mu iztrgaU iz rokmon-atranco s prosvetim RcSiJim Telesom in jo razbili; toda eden fimed duhovnih strežnikov, mlad, močan mol, Tzarac giribslilovcu monstraneb, in reii prav. H. Telo nadaljnega oskrunovanja tekli urno v bližnjo cerkev (S- Maria antica). Med tem aalaimkim napadom na gencralviksjjja, je b'la planile tudi vsa druga drhal na duhovne in verne, ki ao Hi • procesijo; tolče jih, vrle jih na tla, raztrie nebo, bandera in druge cerkvene reii. T6 se začne pravi boj, k^Jti vema stranka tudi ni rok kri-iem držala, sosebno kmotje se brezbožnelev pogumno lotijo.... ^ili.ao se •' pestjo, a svečami, s vsim ksr so imeli v rokah. Mislimo ai povrh vtega io pihanje in borjenje (istih, ki so hoteli belali, preklinjanj; hu-dolinikov, jokanje in na pomo£-klic*q)e mater, ki ao ot oke iskala, gospe, ki so v stisko priHa, Itd. itd., in imeli bomo nekak zipopideloo na-aiitanem pohujšljivem len dogodku, ki ostane za Vrrono na vao večne čas« sramoten.— Kje Je pa bila medlem vojaičina ? kje karabiuirjit Iz-prva je bilo oborolencev premalo, auvali so Jib kakor druge; p«tn>))« ■o skliesli poMsdko v kasarmah pod orožje in z veliko težavo no (tortli r«d Vojaičina j« bila ie drugi dan pod orožjem. (Po „Tr. Z.") , -T--' +'./ Družba »v. Iflobora. „Slov. Glasnik" piše tako-le: Prve dni tekočega meseca je sklenila družba sv. Mohora nabiro svojih letošnjih družnikov in po velikem trudu se je ravno kar .za natis . priredil imopik, po raznih dekanijah sestavljen, da bo v Koledarčku natisno. Predlansko leto je bilo okoli 700, lani okoli 1300 novih družnikov; letos pa je priraslo družbi tfrez 3000 novihudov. Razmnožilo se jo število udov po vseh Po druaih sporočilih pa opro&en, • po I ena ko se je ia od- \r. škofijah, sosebno pa v lavantlnskl in ljubljanski, take da šteje goriška 9H5, krška 016, liivanlinska bllzo 2800. ljubljanska 2180, tržaška 418, porešku 14; iz drugih krajev pa 90 udov; vsob skup toroj blizo 7000..Člftiz 100 družnikov štojejo a) v goriški škofiji dekanije: bollka 139, gorišku22H, Komen lll JnTomili 146; h) v krški: doborToveika J94, spodnji Rož DJG, zgornji pa HOj o) v lavantinski: sv. Barbara v Halozah 170, celjska 124, gornjegraška 122, lioška 153, iaroninsku 138, sv. Jurja blizo 200, konjiška 117. mariborska 17«, ptujska 112, tkalska 106 št. lenardsku 14H in videmska 142; d) v ljubljanski škofiji r oorkniška 13(1, ipavska 113, kranjska 177, ljubljanska 511, loška IGO, radoljika 191, fimkroka ,140 In trobcuska 107, .e) v tržaški Škofiji pa. triaika .tlekanija 113 udov. Da so. na gg. drutnike, ki so se lo lo to dni oghiBili, ni . moglo voč ozir vzoli, to so aa-to o po sebi razume j tiso odložijo ali za prihodnje leto. ali pa dobč samo tisto knjigo, kar jih po dokončani razpoši^javi šo ostane. Pri tej priložnosti so je jasno pokazala potrobs, da so nabira vsakolotuih družnikov žo ,poprej prično .in tudi poprej sklono, ako hočemo, da bi ae moglo bnkvo žo meseoa julija razposlati, ker ao razna opravila žo promnogovrstna in preobilna. . Lansko leto, bo v našem: cesarstvu stokli pesi 11? ljudi vjcdli. Kot naj boljša pomot toper stt\lino priporoča a o po naj novejših skušnjah to, da se brž p*kf*n-tki kamen (lupiš infernalis) strjen v rano zadere-. ,-.Umrli so v Gorioi ' i;' od, 6. —i 10. junija t. Ji, .,;: 5|6, Edhard il. Foratliuber, A l. S. ai.,, polkovnika otrok. za-kol-v grlu; Alojzi Darcon, B I., dninarja sin, za suiico v grlu; I J. Ifartfa Tabsj, 171., kmetica vdova, zs rurtadom;' 13. V«].' Brezaviček, 80 ]:, kupec, za plučn: tub«ikulami{ 15. Klara Vogrič, OS I., 'kmetica. m-U iieo; Magd. Cof, 58 I., kmetici«, za zmcii<^e^)em možganov; 10 Frao-čiika Pipan, 17 1.. kine.ica oeom., aa plučn. (uberk.; Ana Fon, SO I., n. mizarja lena, za materničnim rakom; 10. Katar. VotČift;'77 I-. vdova, za vnctico na jetrih. Marija Oberat, 55 l„ uboga; za sulico;. Jolef Spati, 72 I., uboga, aa grižo; Ivan Kooljan&e, 8. n. kmečki otr^k, u Žitna cona v Gorioi 27. jnnija: ječmen (delan) po 3:40 kaznanik goriški, pšenica, stara 3:20, nova 2^0, turšica 1:90, fižol 2:50, oves 1:20, ajda'1:90. Oalcla I. vrste po 2:40, II. v. 2 g., IIL 1:60; srednji kop 2:00. , IBorsnl kura na Dunaji 26. junija: Metal-liaues 60:l0 ( narodno posojiloi7t!i 70; London 125:—; adžjo . srebra 122:60; cekini 6:91. — Loterijske številke zadnjič vzdignjene: Na Dnnaji 19 t. m. 64, I, II. 49, 05; v Gradca: 4, 47, 89, tO, 8« v Trstu 54, 18, 94, 3©, 4»-"'; • , ■ A. MOLL-ov pravi dobiva so t Gorioi sarad v •<-ppei»liofer-jevi dro-geriji *) na Travniku štev. 444. .>,/: Na Dunaji, julija m. 1864. A. Moli. g^* On ima tudi zalogo ravnokar dofilih grenkih sla-tinsklh voda, bilanake (Pilnauer), flcichea* berike, zaJcČiike (SaidBchitzcr), IV«* w lioczy-eve budenake; nadalje natnrnih rud-. " ninBkih vodi: Selter, Recoaro« Ca