Leto XmM štev. 268 Ljubljana, četrtek 17« novembra 19)2 Cena t Diit Upravniatvo: L-Jubljana, Knafljeva ulica a. — Telefon St, 3122, 3123, 3124. 3125, 312tt. Inseratnl oddeiefc: LJubljana, Selen-Dunrova ni. a. — TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Stev. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon St_ 190. Računi pri pcSt. ček zavodih: Ljubljana St 11.842 Praga čislo 7S.180, Wien St 105 241. Naročnina gnasa mesečno Did 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Kn&fijeva ulica 5. Telefon SI 3122. 3123. 3124, 3125, 3128. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje. Kocenova ul. 8. Tel. 9t 190. Rocopisu se ne vračajo — Oglasi po tartfu V pričakovanju Simonove izjave Angleški zunanji minister bo poročal danes o angleških razorožitvenih predlogih - Tardieu o Herriotovem načrtu Pariz, 16. nov. AA. Francoski vojni mi- ve.. Za Francijo naj bi se znižala aktivnj Pariz, 16. nov. AA. Francoski vojni minister Boncour odpotuje v nedeljo v Ženevo, kjer bo zastopal francosko vlado v svetu Društva narodov. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je nekaj dni bival v Angliji, je davi odpotoval v Ženevo. ženeva, 16. nov. d. Prihodnja seja pred-»edništva razorožitvene konference bo jutri popoldne. Na njej bo angleški zunanji minister John Simon podal iziavo o angleškem načrtu, obenem pa bodo angleški predlog] za razorožitev objavljeni v posebni Beli knjigi. V petek bo predsedništvo razorožitvene konference nadaljevalo razpravo 0 poročilu odbora za zasebno izdelovanje orožja ln trgovine z orožjem in določilo dan sklicanja glavnega odbora. Predsednik razorožitvene konference je izjavil včeraj, da bi mo.sel biti po njegovem mnen;u glavni odbor sklican 28 fefrr Predvsem je važno, kdai želi francoska delegacija pricetek razprave o francoskem načrtu. Isto velja tudi za načrt, ki ga bo John Simon razvil jutri. Pariz, 16. nov d čeprav na merodajnem mestu brez nadaljnjega priznavajo, da se v ponedeljek objavljeni razorožitveni načrt razlikuje od prvotnega načrta Paula Boncourja in tudj od smernic, ki jih je označil ministrski predsednik v svojem govoru v francoskem parlamentu, vendar niso pričakovali njegove odklonitve v nemški javnosti Nerazpoloženje je zbudila tudi kritika večine angleških in ameriških listov. Herriota opozarjajo vodilni desničarski krosi, da Zedinjene države niso nikdar obljubljale svoje udeležbe pri gosrvodarskih in finnan^nih kazenskih ukrepih proti kaki državi nanadalki Proti francoskemu sistemu sankcij ie tudi Anslra. Francoski načrt temelji torej na dveh zelo smelih domnevah Glede na te ugovore opozarjajo v oficioznib krogih, da je Her. riot že v Tonlousu na radikalno socialističnem kongresu izjavil, da njegov načrt nj končnoveljaven Skušal se bo doseči v Ženevi kompromis. V koliko pa bo kompromis vseboval francosko tezo o varnosti. bo odvisno od stališča Zedinjenih držav in Anglije. Kakor poroča »Journal« bo oficijelni fracoski razorožitveni in varnostni načrt •zponolnjen še s celo vrsto določb o praktični izvedbi. Gre predvsem za določitev službene dobe v mifičn:b vo1-skah m za določitev itevila vojaštva v posamezne drža- ve.. Za Francijo naj bi se znižala aktivna službena doba na 8 mesecev, za Nemčijo pa na šest mesecev, ker more Nmčija zaradi višjega števila prebivalstva snraviti skupaj večji kontingent novincev. Posebna vojska za Društvo narodov naj bi štela dve ali tri divizije. Pariz, 16. nov. AA. V zvezi s člankom Pertinaxa v »Echo de Parisu«. ki ugotavlja med drugim, da se sedanji načrt francoske vlade o razorožitvi lahko primerja z načrtom bivšega predsednika francoske vlade Tardieuja z dne 5. februarja, je Tardieu poslal ravnatelju lista »Eoho de Pariš« naslednje pismo: V zvezi s komentarjem o francoskem konstruktivnem načrtu moram naglasiti, da obstoje med današnjim načrtom o razorožitvi, in načrtom z dne 5. februarja, ne da bi se spuščal v vse podrobnosti, najmanj tri bistvene razlike: 1 Načrt z dne 5. februarja ni imel v mislih ne pravne ne dejanske vojaške enakopravnosti med Francijo in Nemčijo, ker so države-podpisnice versailleske mirovne pogodbe mnenja, da bi bilo nevarno dajati v tem pogledu koncesije napadalcu iz 1. 1914. — 2. Načrt z dne 5 februarja se ni v prav nobenem pogledu dotikal načel naše vojaške organizacije in v njem tudi ni bilo niti besedice o organizaciji milice. 3. Načrt z dne 5. februarja ni vseboval s francoske strani nikakega predloga o reviziji mednarodnih mirovnih pogodb. Kar se tiče izprememb, ki jih je naša država sprejela v vprašanju reparacij, so ob-sezale samo one številke, ki niso bile predvidene z nobenim mednarodnim dogovorom. Tardieujevo pismo se končuje z besedami: Popolnoma razumljivo je, da se načrt vlade, ki je izšla iz volilne zmage kartela, bistveno razlikuje od načrta, ki sem ga jaz zagovarjal v popolnem soglasju z vsemi svojimi predniki. Zato ne bi hotel, da bi razlika med sedanjim razorožitvenim načrtom in načrtom l dne 5 februarja ostala vašim čitateljem neznana. Pariz, 16. novembra č Listi poročajo, da je bil predsednik zunanje političnega odbora francoskega senata Henry Beranger včeraj dopoldne pri Mussoliniiju. Razgo-varjal se je z njim celo uro o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo v prvi vrsti obe državi. _ KONCENTRACIJSKA VLADA V NEMČIJI NEMOGOČA Centrum, socialisti in bavarska ljudska stranka proti sestavi koncentracijske vlade — Položaj zelo resen Berlin, 16. novembra, g. Razgovori državnega kancelarja z zastopniki centruma in bavarske ljudske stranke niso dovedli do sporazuma. Prelat Kaas in državni svetnik Schafer sta izjavila, da je v sedanjih okoliščinah izključena nacionalna koncentracija, čeprav sta }o tudi onadva smatrala za izhod iz sedanjega položaja. Zastopnik nemške ljudske stranke dr. Dingeldey, ki je bil že od vsega začetka za prezidialno vlado, je obljubil državnemu kancelarju pomoč svoje stranke. Voditelj narodnih socialistov Hitler bo prispel šele jutri v Berlin. Narodno-socialistična stranka do sedaj še ni prejela povabila državnega urada. Po negativnih rezultatih današnjih razgovorov se smatra notranie-politič-ni položaj za zelo resen. Državni kancelar Papen bo mogel predsedniku Hm-denburgu le poročati, da so se i/ialovila njegova po«ra?an?a za ustvaritev narodne ko*centrac'*e. Z ozirom na resnost položaja, je Papen opusti na*ialje-vanie svoleesra mi+ovania no Netnčili. Tudi socialisti proti Berlin, 16. novembra, d. Kakor znati o. je državni kancelar Papeu za jutri povabil voditelja socialnih demokratov Welsa in Breitscheida na razgovor o politčnem položaju. Vodstvo eooialno - demokratske stranke je sklenilo, da povabilo odkloni. Obenem je socialno-demokratska državno-zborska frakcija izdala komunike, v katerem poudarja, da je Papen z dvakratnim razpustom državnega zbora vprašal nemško ljudstvo dvakrat za mnenje o politik1 svoje vlade in da je obakrat dobil uniču* joč odklonilen odgovor. Ustava, na katero je prisegel. mu zato ne daje pravice do radia lin jih pogajanj, temveč ga obvezuje k odstopu. Sociahio-dcniokratska stranica vidi v Papenu predstavnika skromne manjšine. ki se v brezobzirni zaščiti svojih lastnih razrednh interesov ne obotavlja teptati temeljnega zakona republike in pras v'ce ljudstva. Vodstvo socialno-demokrat-Počutim se popolnoma dobro. Odgovor na ostali dve vprašanji je težak Da bi izčrpno odgovoril, bi moral dati obširen zgodovinski pregled na podlagi mojih zapiskov. To bi trajalo tri ali štiri dni. Potuiem sedaj v Kodanj in ako mi boste pisali tjakaj, bom rad odgovoril na Vaša vprašanja.« Trockij bo potoval na parniku >Praga« v Marseille, od tam po železnici skozi Francijo v Dunkerque in nato s narnikoro naravnost v Kodanj Žrtve tajfuna na Japonskem Tokio. 16 nov. č Tajfun na vzhodni obali japonskih otokov je zahteval po zadnjih vesteh okrog 121 človeških žrtev. Doslej ao našli 59 mrtvecev, 62 ljudi pa še pogrešajo. V Tokiu je izgubilo življenje šest oseb. Gmotna škoda je silno velika. Pokrajine ni opustošil samo orkan, marveč še bolj poplava, ki je v okolici Yokohame in Yo-kusume 'preplavila 50.000 hnš. 5000 poslopij je popolnoma podrtih. 10.000 hudo poškodovanih. Posušeno grozdje za kruh Solun. 16. novembra. 9- Grško finančno ministrstvo je v sporazumu z notranjim ministrstvom odredilo, da se mora za peko kruha porabiti sušeno grozdje. Ta kruh se bo najprej uvedel v Atenah in v Solunu. Pričakujejo. da se bo s tem porabilo 15 milijonov funtov rozin in prihranila enaka količina žita. tako da se bo uvoz žita zmanišal-Kasneje se bo ta kruh uvedel v vseh mestih Grčije. Odklonjena nezaupnica De Valeri iyublin, 16. nov. č. V irskem parlamentu je voditelj opozicije Cosgrawe vložil predlog za nezaupnico vladi De Valere. De Valeri je očital, da je spravil državo v strašno gospodarsko vojno, ki jo bo gotovo upro-pastila. Cosgrawe zahteva izpremembo režima. De Valera je na izvajanja Cosgra\va odgovoril, da ima angleška vlada namen razdvojiti irski narod od njegove svobodno izvoljene vlade. Predlog Cosgrawa te bil odklonjen s 75 proti 70 glasovi, ker so irski labouristi glasovali za vlado Nova ameriška križarta Newyork. 16 novembra, č. Včeraj so splo-vili v morje prvo 10.000tonsko križarko. ki so jo zgradili v Zedinjenih državah po določilih londonskega sporazuma. Križarka je izdelana na najmodernejši način in opremljena z vsemi tehničnimi pridobitvami. Križarka pripada skupini osmih lO.OOOtonskih križark. ki jih deloma že gradijo, deloma pa še nameravajo graditi. Beograd, 16. novembra, p. Današnja seja Narodne skupščine je bila zelo kratka. Pričela se je ob 11.30 ter je bila sprejeta na njej konvencija o fiskalnem režimu za inozemska motorna vozila. Seji je predse« doval dr. Kosta Popovič ter ji. je prisostvoval minister za gradbe dr. Srkulj. Po odobritvi zapisnike 'idnje seje je bilo objavljeno, da je skupščinski odbor odobril konvencijo, s katero se urejajo trgovske terjatve med Jugoslavijo in luksem-burško-helgijsko carinsko unijo, nakar se je pričela razprava o mednarodni konvenciji o fiskalnem režimu za inozemska motorna vozila. Poročavalec odbora cIt. Dra« gotin Perko je priporočal skupščini, naj sprejme konvencijo, ki ima namen z odstranitvijo carinskih ovir in oprostitvijo plačila raznih drugih dajatev olajšati mednarodni avtomobilski premet. Po tej konvenciji se oproste avtomobibka vozrila, razen tovornih in taksijev, vseh taks in drugih dajatev. Po konvenciji dobi avto-mobilist izkaznico, ki mu daje pravico bivati na leto 90 drni v državi; za to dobo je oproščen vseh taks. Konvencija bo važ- na zlasti za zapadne kraje, kjer je tujski premet boj razvit. Pri glasovanju je bila konvencija načelno odobrena s 179 glasovi soglasno, v podrobnosti pa 8 179 glasovi proti enemu. Prihodnja seja Narodne skupščine je napovedana za jutri ob 10.30 z dnevnim redom: Konvencija o ureditvi trgovskih terjatev med našo državo in belgijsko-luksemfourško gospodarsko unijo. "Seja vlade Beograd, 16. novembra, p. Dopoldne se je vršila pod predsedstvom dr. Srskioa seja ministrskega sveta, ki ie nadaljeval razpravo o proračunu. Državni proračun bo v najkrajšem času predložen Narodni skupščin Sestanek kluba JRKD Beograd, 16. novembra, p. Popoldne je imel v Narodni skupščini sejo kluib poslancev JRKD. ki je razpravljal o vladni deklaraciji. , , _ , ... Narodni poslanec Jordan Babanovič je izstopili iz poslanskega kluba JRKD ter vstopil v jugoslovenski narodni klub. Nova gospodarska politika Velike Britanije Ottawske carine v veljavi — Izboljšanje položaja angleške industrije Omejitev uvoza slanine London, 16. nov. AA. Angleške železarne in jeklarne dobivaijo v zadnjem času vedno nova naročila. Prav tako pa se je pomnožil tudi izvoz železa in jekia. Najznačilnejše za sedanj-i položaj te Industrije so velika povpraševanja. Prav tako pa se je izboljšal položaj tudi za izvoz angleških bombažnih izdelkov. London, 16. nov. AA. Ker ste obe zbornici definitivno sprejeli ottawske pogodbe in je snoči tudi kralj sankcioniral zakon, bo izdala vlada sedaj preko podrejenih in pristojnih ministrstev vse potrebne izvršilne uredbe. Nocoj o polnoči stopijo v veljavo v ottawskib pogodbah določene carine za tuje blago, dočim bo imperijski uvoz užival preference. Take preference s0 dovoljene tudi za imperijsko kavo in vino 2e izdane izvršilne uredbe izvzemajo imperijsko blago tudi od 10 odstotne carine a d valorem z dopolnilnimi carinskimi postavkami vred. ki so bilf» uvedene za inozemsko blaeo z zakonom o carinah. Prefe.renčne postavke velja-jo zaenkrat za Kanado, Avstralijo. Novo Zelandijo, Južno Airiko in Južno Ho- dezijo, ki so tudi same že uvedle primerne preference za blago iz Anglije. Indija sicer še ni jzvedla preferenc napram Veliki Britaniji, kljub temu pa bo tudi ona z drugimi pokrajinami in deželama Velike Britanije deležna teh preferenc. Edini dominljon, ki preferenc ne bo deležen, je zaenkrat Irska. Do 5. novembra so carine na blago iz Irske prinesle 773.000 funtov šterlingov Izdatek državne blagajne za irske agrarne anuitete se je s tem znižal na 1,142.419 funtov. London, 16 nov. AA. Angleška vlada je sklenila začasne sporazume z 10 državami, ki uvažajo v Anglijo slanino in sicer z Dansko. Poljsko Nizozemsko, švedsko. Argentino, Zedinienimi državami, Rusijo, Latvo. Lttvo in Estonsko. Prihodnja dva meseca, začenši z 22 t. m. bo uvoz slanine iz teh držav omejen za 15.3 odst Dose. danji dogovori o uvozu klavne živine z Argentino, Avstralijo in Novo Zelandijo bodo rev!dirani še pred potekom prihodnjega meseca. Tudi uvoz klavne živine bo morala vlada omej!ti, da priskoči tako domači živinoreji na pomoč. Iz italijanskega parlamenta Rim, 16. nov. s. Na današnji otvoritveni seji jesenskega zasedanja italijanske zbornice Je ministrski predsednik Mussolini naglašal. da se ves svet zanima za ustanove in reforme, ki jih je ustvaril fašistični režim. Seja zbornice je bila docela v znamenju fašističnega jubileja. Poslanci so Mussolinijn priredili viharne ovacije. Da se poudari pomen, ki era prednisu'ie fašistična Italija poljedelstvu, je današnji ministrski svet ustanovil novo odlikovanje za poljedelske zasluee, ki se bo podelilo zasluženim poljedelcem. Italijansko posojilo Turčiji Carigrad, 16. nov. č. Listi poroča io o posojilu 30 milijonov turških lir. ki ga je dala Italija Turčiji Za posojilo in provizije zahteva Italija 7 5 odstotkov, polovico kredita pa bodo obdržali v Italiji za izplačilo kreditov, ki jih imajo italijanska podjetja v Turčiji. Drugo polovico bodo izplačali turški vladi v gotovimi pod pogojem, da bo Turčija dala prednost italijanskemu blagu, če bo za teh 15 milijonov turških lir nabavila kakršnokoli blago v inozemstvu. Posojilo se bo amortiziralo v 20 letih. Turški listi menijo, da je mogoče, da bo turški ministrski svet izpremenil nekatera določila oo-godbe o posojilu. Socialno zavarovanje v Italiji Rim, 16 nov. ž. Pod vodstvom ministrskega predsednika se je sestal včeraj v palači »Venezia« centralni korporacijski odbor. Pred prehodom na dnevni red je državni Dodtajnik pri korporacidskem mini-nistrstvu Biagj sporočil odboru ,da se bo zgradil dom za stare delavce, za katerega je določenih 4.800 000 lir Državni p od tajnik Asquini je poročal o položaju bolniške blagajne ter ueotovll. da znaša eelokunno štpvilo n varovancev v starih ftalijansk'h pokraiinah 340 000, ki prisnevaio na leto za blasrajno 87 miliionov lir. v novih pokrajinah (Julijski Kra>in1 in južni Tirolski) oa 160.000. ki rvrisnevaio 30 milidonov lir Končno so razpravljali o sodelovanji fašistična kon^prfcije pomorskih in letalskih nameščencev. Sestanek bolgarskega in romunskega kralja Sofija, 16. nov. č. Kakor poročajo, se bo v bližnji bodočnosti vršil na kaki rumun-skj ali bolgarski vodni križarki sestanek bolgarskega in rumunskega kralja. Oba vladarja se bosta na sestanku pomenila o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na politiko obeh držav Listi sodijo, da se bo vršil sestanek v eni izmed luk v črnem morju. Ker je napetost med Rumuniio in Bolgari.io v zadnjem času znatno popustila, pričakujejo politični krogi, da bo ta sestanek v znatni meri prispeval k zboljšanju položaja na Balkanu. Amnestija v Italiji Rim, 16. novembra s. V okviru notranjepolitičnega pomirjenja je fašistični režim izdal novo amnestijo za 17 italijanskih političnih beguncev v inozemstvu. Med drugim gre za znanega italijanskega zgodovinarja Salveminija, voditelja italijanske Katoliške stranke dr. Donatija, za socialista Oiccottija, za prijatelja D' Anunzija, D' Ambrisa, socialista Vacirco, za dva bivša demokratska poslanca, za bivšega tiskovnega šefa Rossia in za drus-e sindika. listične voditelje. Svoječasna izrečena iz-euba državljanstva in konfiskacija premoženja amnestiranih se ukineta. Volitve na Danskem Kodanj, 16. nov. g. Danes se vršijo na Danskem parlamentarne volitve. Ponoči so komunisti razobesili na pravosodni palači ln na katedrali rdeče zastave in okrasili tudi vsa mostišča ter strelovod delovnega urada z rdečimi zastavami. Policija je morala alarmirati gasilce, preden ji je uspelo, da odstrani zastave. Pet komunistov je bilo aretiranih. Dopoldne je prišlo do pouličnih spopadov med agitatorji meščanskih strank in komunistov. Policija je morala večkrat posredovati. Pohod bivših bojevnikov v Washington Washington, 16. nov č. V Ameriki zopet govorijo o pohodu bivših bojevnikov v \Va-shington. Doslej se je v glavnem mestu zbralo že okrog 3570 veteranov in bivših bojevnikov. Računajo, da bo prišlo do otvoritve kongresa dne 5 decembra v \Vashing-ton nadaljnjih 5000 ljudi. Za spomladansko zasedanje novega kongresa, ki se prične dne 5. marca prihodnjega leta, pa nameravajo bojevniški organizatorji spraviti v \Vashing-ton 100.000 bivših bojevnikov. Tudi vete-rni se zelo pripravljajo na ta pohod. Policija je ukrenila že sedaj vse potrebno, da ohrani red. Italijanski kapital na Poljskem Varšava, 16. nov. s. Eanka »Commer-eiale ItaJiiana« je prevzela 53 odstotkov osnovne glavnice največje poljske tekstilne delniške družbe Scheibler & Grohmann ter si s tem zasigurala odločilen vpliv v tem podjetju. Prav ta banka si je pred kratkim prisvojila največje tekstilne tovarne v Lodzu. Eksplozija v angleškem rudniku London, 16. novembra. AA. V rudniku nedaleč od Glasgowa je prišlo do eksplozije. Štirje rudarii so mrtvi, 11 iih ie nevarno ranjenih. Bolivijci zmagoviti La Paz. 16. novembra. AA V bitki pri Sa-vedri in Bolueronu so paragvajske čete izgubile 2000 mrtvih, ranjenih in ujetnikov. Bolivij6ke čete so se polastile 500 pušk m 40 stroinic. Proslava osvoboditve Strumice Beograd, 16. novembra p. Iz Strumice poročajo, da so tamkaj svečano proslavili 20-letnico osvobojenja. Prirejene so bile velike narodne svečanosti, ki sta jim prisostvovala tudi notranji minister živojin Lazič in minister za telesno vzgozo dr. L. Hanžek. Dr. Joffer Bohinjec: Kaj bo % delavskim socialnim zavarovanjem ? Doiarvdko zavarovanje živi v težki krizi, kt po svojiii posledicah ni več samo kriza, aicjpak je že skoro katastrofa. S popadam jim naporom sil se zavarovanje vzdržuje nad vodo. Premije so pov šane do najnižje zakonite meje, racionalizacija ali ekonomizacija dajatev je napeta, tako oa Ima zavarovanec skoro že stalno borbo za priznavanje dajatev, materinsko zavarovanje je za več kakor za polovico okrnjeno, štednja v administraciji je tako poostrena, da prinaša že več Škode kakor koristi. K'.jub izredno težki situaciji je o delav-eCcem zavarovanju čudno vse tiho, kakor da je vse v redu. Slišimo, kako se v Narodnem predstavništvu pripravljajo ali že obravnavajo važni zakoni: o zaščiti kmeta, o občinah, o samoupravi banovin. O zakonu, ki naj bi pc desetih letih praktičnega življenja vendarle enkrat reformiral naše delavsko zavarovanje v skladu s težnjami in prilikami časa, v skladu z dobljenimi izkušnjami in spoznanji, ni čuti. V času težke gospodarske in socialne krize bi morali pač misliti tudi na to in govoriti o tem. kako obvarovati delavsko zavarovanje pred najhujšim, da namreč ne odpove v izvrševanju svojih funkcij. Taki problemi so zlasti važni za našo dravsko banovino, v kateri prevladuje tip malega člpveka. V času, ko bi moral bati v nas vseh samo šestojanuarski duh. bi morali z resnostjo in pogumom pristopiti tudi k reševanju kočljivih, toda nujnih socialnih problemov To delo bo tudi takoj olajšano, ko se otresemo mnenja da je pričetek in konec delavskega zavarovanja v tem. ali in kdaj dobi služkinja popravljeno zobovja, in v tem da bi zavarovanje moralo nekako brez premij lečiti vse socialne bolečine današnjih dni Na seji ravnateljstva Osrednjega urada so ugotovili, da znafa za celo državo primanjkljaj v boln ško zavarovalni panogi nad 31 milijonov dinarjev, v nezgodno zavarovalni panogi pa nad 37 milijonov. Da je slika še groznej^a, se temu pridruži še dejstvo da znaša zaostanek Da neplačanih prispevkih 174 milijonov ali 43 odstotkov skupnega letnega predpisa na vseh dohodkih Izdatki v denarju in naravi so v zavarovanju za slučaj bolezni Jo. segli 88.53 %, v nezgodnem zavarovanju pa 50 % (kapitalno kritje!). Pri 88 % čistih izdatkov Da dajatvah v bolniški panogi znaša zaostanek prispevkov v tej panogi 130 milijonov pri 301,6 milijona dinarjev celotnega letnega predpisa! Zato je naravno, da so se *i izdatki izvršili do polovice iz sredstev nezgodne panoge. Sredstva nezgodne panoge so služila tudi v kritje upravnih stroškov v bolniško zavarovalni panogi Rezervni fondi so samo že na pap rju. Zakon zahteva popolnoma ločeno finančno gospodarstvo za vsako panogo zavarovanja Zakon je bit kruto kršen. Bankrot bolniško zavarovalne panoge je popoln, ker je nad 50 % izdatkov krila s tujimi sredstvi. S tem so postale resno ogrožene nezgodne rente 16.000 retnikov! Bolniška panoga ni v položaju, da obrestuje in amortizira dolg pri nezgodni panogi. Glavna teža vseh izvršenih investicij iz sredstev nezgodne panoge v znesku 173 milijonov dinarjev ieži istotako na boln!ški panogi. Kako naj bo zavarovalna panoga s 301 milijonom predpisa. od katerega ostane 130 milijonov neplačanega, v položaju, da obrestuje in amortizira kapital 373 milijonov lr da poleg tega še izvršuje svoje redne zakonite dajatve v denarju in T naravi?! Nezgodna panojra je po stanju z dne 81. decembra 1931 izkazovala gotovino 839 658 Din na vlogah v denarnih zavodih. ki pa so v veliki meri nelikvidne, 33.981 110 Din. na vrednostni papirjih 12,893.278 Din. To pomeni, da je nezgodna panoga na dan 31. decembra 1931 pri 16.000 rentnikih imela samo 339.658 Din na razpolago. Zaostanek na nevplačanih prispevkih za razsodno panogo je znašal 29.3 milijona dinarjev pri 78 7 milijona predipisa Pri tem izkazuie nezsvdna panoga izdatkov na daiatvah v denarju in v naravi 43.4 mili ion a. na uoravnih st.ro-šk'h pa 14 5 miViona r^mar^ev ali skunai 579 milijona, dočim ie bilo efektivno vplačanih prispevkov 57,4 milijona dinarjev. Kdor te številke vidi mora brez olepševanja priznati, da se naše socialno zavarovanje nahsia več kakor v krizi in da je nujno potrebna kar najbolj temeljita reforma v vseh pravcib. Na nujnosti te reforme so interesiranf zavarovanci in de-lodajalc1 in celotna državna socialna politika. ker gre za to. da v poslednjem hi pu rešimo sam obstoj zavarovanja. Problem s povišanjem prispevkov, s spremembo statutov, z administrativnimi ukrepi štednje ni več rešljiv Da vlada pri situaciji zavarovanja, ka-kakršno dejansko je, razmeroma kar sploš-na tišina, ni dobro znamenje; dokazuje da se položaja prav ne zavedamo niti neposredni interesenti uiti nadzorna državna oolast. Zavarovanje z 88 % dajatev v d ara v! in v denarju je nemogoča stvar! Zavarovanje s 43 % zaostanka na prispevkih nikdar ne more vršiti svojih dolžno, sti! Zavarovanje, katero mora 50 % svojih- potreb kriti s tujimi sredstvi, ni več zavarovanje! Zavarovanje, katero v svojem poslovanju kaže take pojave, mora nujno propasti, in sicer tako propasti, da nita najmi nimate e jših dajatev ne bo moglo vec izvrševati. Položaj pri ljubljanskem uradu je sicer malo ugodnejši, vendar pa tudi ni tak, da bi varoval pred najhujšim. Zaradi sistema v pri Pavijan ju prispevkov znaša zaostanek na neplačanih prispevkih 25 % ali 15 milijonov. Bo miško zavarovanje trosi tudi pri nas znaten del Izdatkov iz tujih sredstev nezgodnega zavarovanja Dajatve v denarju in v naravi t»o dosegie 75 %. Zaradi povsem naravnih posiedac Krize v gospodarstvu odnosno v zaposlitvi .n v mezdnih prilikah zavarovancev je urad pasiven in bo to kljub maksimalni premiji ostai. kajti izdatka v naravi in tudi del izdatkov v denarju se ne zmanjšujejo v razmerju s padcem dohodkov, oni ostajajo večinoma na isd višini. Ti tako zvani fiksen izdatki predstavljajo nad 40 % vseh izdatkov. Pasivnost je zato neizogibna. Socialno zavarovanje preživlja v vseh državah težko krizo. Pri milijonih brez- poselnih in pri padanju mezd je to naravno. Ravno tako naravno pa je tudi, da državna nadzorna in zakonodajna oblast korak za korakom sledi razvoju v zavarovanju in izdaja ukrepe, ki naj preprečujejo, da bi zavarovanje živelo v divji krizi, iz katere ni rešitve. Nemčija. Avstrija, češkoslovaška itd. skušajo z večji mi ali manjšimi zakonitimi protiukrepi odvračati od zavarovanja katastrofo. Naše zavarovanje pa izgleda da nebrzdano drvi v pogubo. V Nemčiji postavljajo načelo: v zavarovanju morajo dobiti popolno finančno odgovornost zavarovanci sami. S to odgovornostjo naj bi se udarila de magogija z radikalnimi zahtevami. Izdatke, zlasti one v naravi, je prilagoditi dejanskim dohodkom Ziorabe je najenergič-neje preprečiti. Uveden je zato sistem, po katerem mora zavarovanec sam kriti del zdravniškega honorarja m de! stroškov za zdravilo Zavedati se moramo, da je tudi v socialni politiki politika pt'ča noja naj-s'abša. Pred dejstvi ne smemo zapirati oči. Ako nujni interesi zahtevajo, je treba seči tudi po rad;kalnejših sredstvih. Zelo važno je, da socialno zavarovanje ne misli samo socialno, marveč v enakj meri tudi gospodarsko. Strašna dispariteta med dohodki in izdatki je za samo zavarovanje poguborosna. Zavarovanje mora biti sposobno, da je trajno likvidno — toda ne na račun tujih sredstev Nekatere države n pr. Švica in češkoslovaška priznavajo zavarovanju državne subvencije; Nemčija je reguliral p in skrajšala dajatve. Tudi Rusija je na novo uredila porodne in pogrebne daiatve: podaljšala je karenftno dobo. podpore so znižane in neodvisne od višine mezde. Tudi Bolerarija je z veljavnostjo od 1 julija 1932 na novo uredila nekatera nafbolj važna vprašanja v zavarovanju. zlasti je skušala pospešiti vplačevanje prispevkov V češkoslovaški je izdelan osnutek reforme, po katerem je predvideno delno znižanje dajatev, omogočeno pa tudi zvišanje prispevkov preko maksimalne meje (7 %) Mnogo se govori tudi o fuziii vseh nosilcev zavarovanja Italija marljivo izdaja dekrete, e katerimi rešuje problem vzdrževanja zavarovanja. V Jugoslaviji v tej vrsti ne smemo zadnji! Zlasti pa ne smemo igrati vloge ptiča noja! Zaposlenie delavstva v dravski banovini Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar izdal statistiko o gibanju članstva v mesecu oktobru V tem mesecu je povprečno število zavarovanih članov nazadovalo za nadaljnjih 1264 na 77.933, tako da znaša skupni padec članstva od junija, ko je bil dosežen sezonski maksimum (82.643 članov) že 4710 Seveda pa navzlic štirimesečnemu padanju članstvo še ni doseglo minima ki je bil zabeležen letos v marcu e 73.081 člani. Padanje članstva je v zadnjih mesecih v celoti pripisat' sezonsk m vplivom V oktobru je bilo število članstva za 14.641 manjše nego v lanskem oktobru; ta razlik* je v septembru znašala še 17 687 v avgustu pa celo 18.251. Če b' bilo lansko gibanje članstva sezonsko oormalno bi iz tega padca razlik? lahko sklepali da se razmere boljšajo. Toda lani je baš v jeseni zaradi izbruha kreditn« krize nastopil hud zastoj. Od septembra na oktober je lami zaradi tega padlo članstvo kar za 4310 članov (letos za 1264) Zato n* moremo tz vsekakor znatnega padoa razlike med lan--9kim in letošnjim številom članstva sklepati na omil jen je krize ab celo relativno zboljšanje gospodarskega položaja kakor to zatrjuje poročilo okrožnega urada Številke o lanskem gibanju članstva nimajo zaradi izrednih razmer, ki so takrat nastopile, prave primerjalne vrednosti To nam potrjuje tudi pr mer jeva z letom 1V30 Primanjkljaj članstva nasproti odgovarjajočemu mesecu 1 1930. je znašal letos \ juniju 20.571, v juliju 21.255, v avgustu 21 761 v septembru 22.461 ln v oktobru 21.583 Razlika se je torej precej stabilizi* rala, iz česar lahko stepami, da se je nadaljnje padanje depresije v zaposlenosti ustavilo Tudi iz okolnosti. da znaša padec p'> vprečne dnevne zavarovane mezde v prris meri z lanskim oktobrom le 2.30 Din. dočim je ta padec v septembru dosegel maksimum 2 42 Din, št oe tnoremo sklepati na »zboljšanje gospodarske krize« kakor to 5i*amo v oficijelne.m poročilu, kajti tu mn jo poleg konjunkturnih momentov vpliv tud! drug? faktorjn (n pr. valutni) Povprečna dnevna zavarovana mezda je v oktobru znašala 2.30 Din skupna dnevna zavarovana mezda pa 1,870.000. to je glede oa padec flanstva in na nižje mezde za 564.000 Din ali za 23 od*t manj nego lani v oktobru in za 80*000 Din ali " 30 odst. manj nego v predlanskem oktobru. Napredovanje vseučiliških profesorjev Beograd, 16. nov. p. S kraljevim ukazom so na predlog ministra za prosveto napredovali v višjo skupino profesorji univerze v Ljubljani: na tehniški fakulteti redni prof. inž. Kopvlov Aleksander, izredni profesorji- inž. Znidaršič CiriL inž. Osana Marij in docent inž Strojnik Romeo; na filozofski fakulteti docentje dr. Sturm Fran, dr. Melik Anton dr. Bradač Fran ter fakultetni sekretar Žalar Viktor; na pravni fakulteti redni profesor dr. Bilimovič Aleksander na tevjiuški fakulteti pa r.dni profesor dr. Uj&č Josip. Zima v Bolgariji Sofija, 16. nov {. Po vsej Bolgariji Je v zadnjih dneh nastopil hud mraz. Na nekaterih mestih je padla tempsratura do minus 4 stop. Celzija V pretekli noči Je v severni in zapadni Bolgariji, kakor tudi v Sofiji zapadel prvi sneg. ki se je obdržal zlasti na planinah. Na Črnem morju divja vihar. Pomožna akcija Osrednji pomožni odbor dravske banovine organizira Sirokopotezno akcijo za pomoč bednim In brezposelnim Ljubljana. 16. novembra. Djtnes popoldns so se nadaljevala posvetovanja glede pomožne akcije za prehrano brezposelnih in gladujočih v dravski banovini. Ban g. dr. Marušič je naglasih da je današnja seja posvečena predvsem organizaciji »Osrednjega pomožnega odlbora za dravsko banovino« jn njegovega izvrševa!-nega odseka. Izrazil ie tueti prepričanHe, da se bo z dobro voljo mnogo doseglo, čeprav vsega zla in gorja ne bo mogoče iztrebiti. Banovina bo po svojih močeh pomagala in se bo povsod zavzela za pomoč tem naj-bedmejšim. Centralizacija vse akcije ie potrebna zaredi evidence hi navodil krajevnim in s?eskim pomožrfm odborom, v delu pa bo potrebna čim večja decentralizacija. Po izkustvih lanskega leta bo šlo lahko letos bolje, čeprav je več dela, ker je beda večja. Osrednji pomožni odbor in njegov izvrševalni odsek Nato je predlagal g. ban kot predsednik naslednji osrednji pomožni odbor na osnovi zaključka ankete od 10. novembra: 1. Za bauskro upravo: pomočnik bana dr. Pirksmajer Otmar, načelnik upravnega oddelka dr. Stare Leon, načelnik VI. oddelka dr. Dolšak Fran, šef odseka za socialno politiko dr. Karlin Ivan, varnostni inšpektor Batagelj Anton, pomožni sekretar Kuharič Aleksander, upravnik policije Kerševan Veko jI a v. 2. Komandant ž and a rme rimskega puka, žandarmerijski pukovnik Kvint Tartaglia. 3. Za Škofijski ordinariiat v Ljubljani in Mariboru stolni župnik dr. Klinar Tomaž. 4. Za občine župani in njih pooblaščenci: županska zveza občine Ljubljana, Maribor, Cel;js„ Ptuj, Kočevje, Kranj, Jesenice, Zg. Šiška, Moste, Trbovlje, Zagorje, Senovo, Vič. 5. Za društva in organizacije njih predsedniki ali pooblaščenci: Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa. Kolo j« g o slo venski h sester, Karikativna zveza. Družba sv. Vincencija, Elizabetna družba. Društvo za sprejemanje in nameščenje beguncev. Gospejino društvo sv. Vincencija. Društvo za preskrbo ubožcev, Varstvo, dobrodelno društvo. Javna borza dela. Delavska zbornica. Strokovna komisija. Jugoslovanska strokovna zveza. Narodno-strokovna zveza. Osrednji odbor ie za vodstvo in izvrševanje tekočih poslov izvolil ožji »Izvrševalni odsek«, čegar člani so: Načelnik odd. za soc. pol. i župnik v Ljubljani; c) za občine: dr. Fuks Riko, tajnik županske zveze in Juh Avgust, občinski svetnik Moste; č) za društva in organizacije: dr. Kreiči Viljem predsednik ljubljanskega oblastnega odlbora Rdečega križa, Učak Valerijan, Drior. dr. Božič Mirko, predsednik družbe sv. Vincencija, Uratnik Filik, tajnik Delavske zbornice. Franja Tavčarjeva in Marija Babnikova za ženske organizacije. Koopti-rana sta bila tudii po en zastopnik Zbornice za TOI in Zveze industrik:ev. Pomoč države Šef odseka za socialno politiko pri ban-ski upravi, g. dr. Ivan Karlin ie podal nato obširno poročilo o pomožni akcjji države. Lani je dala država dravski banovini brezplačno 77 vagonov koruze, 28 vagonov DŠentce ter 491 brezplačnih vozovnic. 200 vozovnic pa do polovični ceni. Za tekoče eto pripravlja novo akcijo in ie poslala banovinam že podrobne direktive, da se izvede akcija že Dred nastopom mraza. Brezposelnih je registriranih po borzah dela 100 tisoč, poleg tega pa ie še mnogo takih, ki imaio malenkostni letni zaslužek (1000 do 2000 Din). Ministrstvo namerava za brezposelne. ki iih Dodmra borza'dela. dovoliti dodatek čez proračun po 10 D'n za osebo, *a ženo in otroke pa do 3 Din. Za ostale potrebe bo treba dobiti sredstva s pomočio občin, banovine hi zasebne dobrodelnosti. Lani so dobili pri borzah dela oriiavHeni brezooselni 15 milijonov, druži pa 10 miii-jonov dinarjev podpore. Na dravsko banovino je odnadSo na prve 2.790.000 na druge oa 900.000 Din. Poleg gori navedenih breiposelnikov ie še mnogo drugih siromakov. kakor so to brezposelni delavci, rudarji, malj posestniki in občinski siromaki. Tudi te je predlagala banovina državi za pcmoč. Po večjih občinah se bodo osnovai' pomožni odbori in dobila tu ali tam sredstva za vzdržavanie prehrane brezposelnih. Glede postopačev je ministrstvo mnenja, naj se na vsnk način omeji njihovo svobodno kretanje. Kataster pomoči potrebnih in podeželske akcije Nato je poročal načelnik VI. oddelka banske uprave g. dr. Dolšak, da so že v poletnih mesecih dobile vse večje občine navodila za osnovanje krajevnih pomožnih odborov, v katerih naj bi bili zastopani vsi v poštev prihajajoči krajevni činitelji. Naj bi se tudi po vseh teh občinah napravil kataster pomoči potrebnih. Ta akcija ie že v vseh srezih dovršena in odobrena. Sedai je potrebno le, da se razširi ta akcija na vse občine banovine. Ministrstvo so socialno politiko je dalo pobudo, da naj se osnujejo pri vseh občinah skladišča za živila, obleko itd. Izvzeta so le glavna mesta, kjer ie stvar že kolikor toliko urejena. Lepo se Je odzvala Ljubljana. Pomožno akcijo bo podpirala, kakor že dosedaj. v javnih kuhinjah Delavske zbornice, na Taboru se pripravlja nova pomožna akcija »Delavec za delavca« ter so nameravane prostovoljne dajatve plesnih in drugih zabavnih prireditev. V Mariboru zbiraio preko hišnih posestnikov po vseh hišah z nab'ralni-mi polarni prispevke. Dva dneva sta določena za iavno zbiranje po ulicah. Nameravan ie tudi dobrodelni koncert: močno so se zavzeli za podporno akcijo trgovci ta industrijci. Kako dobro je vpeljana pomožna akcija v Mariboru, dokazuje, da so lani nabrali nad pol miljona dinarjev. Prav tako sta tud^ Ptuj in Celie izvrstno organizirala pomoč za brezposelne. Razveseljivo je. da se tudi podeželske občine živahno gibljejo in bo osrednji pomožni odbor le aekakšen harmoničen zaključek vse akcije. Nato je prečita! g. dr. Dolšak poslovnik, ki se ie z nekaterimi spremembami sprejel Največ se ie razpravljalo o 5. točki poslovnika, k> ureja evidenco podpore potrebnih in vrednih oseb. Po daljši debati, katere so se udeležili skoraj vsi člani, ie seja osvojila spremembo predlagane točke, in sicer tako da se mora odbor Čuvati vseh detajlov in se samo z načelne strani baviti z evidenco. Prav tako je večina v debati osvojila že stari predlog r. Filipa Uratnika, ki ga le poslala Delavska zbornica že lani Osrednji borzi dela v Beograd, da bi naj se z naredbo vpeljale obvezne legitimacije za vse brezposelne. Sprejet je b;l tudi Urat-nikov predlog naj se osnujejo v ekseku-tivi stalni odseki. G. Uratnik je predlagal nadalje, naj bi oddajali krajevni pomožni odbori 10 odstotkov svojih nabranih sredstev Osrednjemu pomožnemu odboru, ki bi naj s tem denarjem podpiral revnejše občine. ki same ne morejo prerediti brezposel-nlkov. Mestni fizik dr. Rus je imel pomisleke proti temu predlogu, češ. da naj občine uporabijajo doma nabrane prispevke tudi z>a domače uboge. Ban dr. Marušič ie pa naglasi!, da so zlasti kme2ke občine hudo prizadete, posebno letos po raznih uimah in jiim nikakor ne bo mogoče preskrbeti s kruhom vseh potrebnih, saj je naše podeželje sestavi i eno večinoma iz malih in prav malih posestnikov in bajtarjev. Če pomislimo, da ie letošnja suša povzročila naši banovini najmanj 150 milijonov dinarjev škode, je lasno, da pač morajo podpirati večje občine manjše. Sklenilo se ie nadalje, da se bodo vršile seje v začetku redno vsak teden, da se uredi ogromno delo. Po dve in pol urni seji !e zaključil ban debato in pozval navzoče, naj pripravijo za prbodtmjo sejo kratka in izčrpna poročila o zadevah, ki se jim zde važne za vprašanje pomožne akcije. Prijeti ponarejevalci srebrnega denarja Na Dolenjskem so orožniki aretirali dva mladeniča, ki sta ponarejevala in razširjala drobiž Novo mesto, 16. novembra 2e nekaj časa so ljudje opažali, da so se v roantfšib količinah pojavih v naši Suhi Krajini dobro ponarejeni 10-dinarski srebrniki. Ponarejena denar je krožil zJasti v občinah Smuki in Starem logu. Pred par dnevi je preje' dva taka srebrnika tudi trgovec Lojze Honigmann v Starem logu, ki je denar izročil orožnikom z izjavo, da je oba srebrnika prejel od raznašalca kruha Josipa Finka iz Starega loga, ki je prišel nekega večera v trgovino in kupil za 18 Din kvasa. Trgovec, ki je pri luči sprejel denar, ni opazil nobene vidne razlike med pravimi in ponarejenimi srebrniki. Razliko ie spoznal šele naslednje jutro, ko je prešteval drobiž in srebnike, med katerimi je spoznal, da sta dva ponarejena. Honigmann je Finka vprašal. odkod je dobil srebnike. Fink je odgovoril, da mu je dal denar posestniški sin Adolf KSnig, ki stanuje v Rdečem kamnu v občini Smuki, ko je od njega kupiJ za 14 Din kruha. Orožnikom, ki so ga zaslišali. je K6n:g izpovedal, da ie srebrn ke moral dobiti najbrže na zadnjem sejmu v Žužemberku. lcier le knpil od nekega dalmatinskega kroinijarja žlico in mu kot kupnino dal bankovec za 100 Din, nakar mu je krošnja r vrnil srebrni denar in drug dro-. bi ž. Obema mladeničema so spočetka ver- jeli; ko so ju pa pozneje večkrat zaporedoma zaslišali, sta zašla čimdalje bolj v protislovja. Misleč, da je v hiši pri Konigu gotovo še kaj ponarejenega denarja, so orožniki izvršili Dri njem hišno preiskavo. Zares so v zapečku v sobi našli leseno §katijo, v kateri je bM iz mavca lično izdelan model za vlivanje 10-dinarskih srebrnih novcev, sestavljen iz dveh delov, ki sta imela ob robu luknjico za vlivanje kovinske zmesi. Nadalje so našli polovico modela za vlivanje dinarskih novcev in končno eno stran modela za vlivanje 50-parskih novčičev, ki ie bil izdelan iz bukovega lesa. Poleg tega ie bilo tudi leseno stojalce. na katerem se je držal model, ko se je vanj vlivala raztopina. Pri natančnejši preiskavi so našli tudi več j o količino svinca m aluminija. Po tem razkritju ie Koniz priznal, da je denar Donaredil in za razoečaval s pomočio svoiega intimnega prijatelja Finka Povedal ie tudi. da ie dal nekai srebnikov svoiemu bratu, ki se ie odnravtiJ v Novo mesto na seiem i namenom, da soravi po-nareieni denar v promet, kar se mu ie tud Dosrečilo. Oba mladeniča, ki sta stara okroz 30 let. sta bila takol aretirana ln odvedena v zaoore S]atinske t*biete a hlljšanje odstranijo oso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Umor v pijanost Ptuj, 16. novembra. Ko se je snoči viničarjev sin Ivan Sam-polec iz Brezovca v Halozah odpravljal na obisk k Francetu Klajdenču. ga je ustavil posestnik Ivar Pmtenč. zakričal nanj. kal išče okrog njegove hiše. ter ga pozval, naj se nemudoma odstrani. Sampolec mu Je mirno odgovoril, da mu ni ničesar storil in da zaradi tga ne bo kar tako odšel. Pin-terič je nato planil nanj z odprtim nožem in mu prerezal čreva in odvodno žilo. Nesrečneža je pustil v groznih bolečinah na tleh. sam pa je izginil. Sampolec je davi podlegel poškodbam Orožniki so Pinterida že aretirali in odvedli v sodne zapore Zločinec priznava svoje dejanje, navaja pa. da je bi! popolnoma pijan Pokojnega Sampol-ca so prepeliali v mrtvašnico pri Sv Barbari, kjer ga je danes pregledata sodna komisija. Pri obdukciji so dognali, da je umr' zaradi poškodb v prsih in dveh vbodljalc v trebuh, izmed katerih mu je eden prere zal žilo odvodnico. Sleoarjenje z zdravniškimi diplomami Beograd. 15. novembra. Senzacij željni Beograd se še ni oddahnil po »razpodganjevanjski aferi«, ki je zašla celo tudi že v Narodno skupščino, in že imamo drugo afero, za katero tudi nt izključeno, da se bo bavilo ž njo še naše narodno predstavništvo. Stvar ni enostavna, saj posega precej globoko v naše narodno življenje, ker se tiče našega zdravja. Po prevratu se je naselilo v Jugoslaviji mnogo tisočev ruskih beguncev, med katerimi ie bilo tudi lepo število mož, ki so trdili, da so zdravniki Bili so med njimt možje z imeni, ki so znana najširšemu sviv tu, bilo pa je seveda tudi mnogo popolnoma neznanih. Za sprejem v zdravniške zbornice se zahteva predložitev diplome o dovršeni medicinski fakulteti, dokazilo, da prosilec ni pod stečajem, pod skrbstvom itd Nekateri rušiti begunev ki so predložili zahtevane vseučiliške diplome in vsa ostala dokazila, so bili seveda takoj sprejeti in se jim je dovolilo izvrševanje zdravniške prakse. Bilo pa jih je veliko, ki niso mogli predložiti diplome, češ da se jim Je na begu izgubila, so se pozneje zlasti s posredovanjem angleškega poslaništva v Moskva obrnili na sovjetske oblasti, ki so jim izdale zaprošena potrdila in listine. Precejšrje število ruskih zdravnikov pa Se danes nima diplome in vendar izvršujejo zdravniško prakso. Pred leti je namreč ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, pač z ozirom na tedanje pomanjkanje zdravnikov, izdulo odlok, s katerim se ruski zdravniki, ki so izgub:li diplome, oproščajo predložitve diplome, če v Beogradu obstoječe Rusko-srbako zdravniško društvo, ki ima sedaj nad 200 članov, potrdi, da so t Rusiji dovršili medicinske stadije in pridobili diplomo ter dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse. Tako so pri sprejemu v beograjsko zdravniško zbornico samo trije ruski zdravniki predložili diplomo, nad 60 pa je ni predložilo, temveč jim je izdalo omenjeno društvo svoja potrdila. Koliko pa je ruskih zdravnikov v raznih krajih, ki ne le niso predložili diplom, temveč se sploh niso prijavili za sprejem v zdravniško zbornico, pa vendar izvršujejo zdravniško prakso, to niti nI znano. Pred leti je prišla na dan v Zagrebu neka »lažizdravniška afera«, v kateri je bil glavni junak ruski begunec, toda odtlej se je stvar že pozabila in najbrž bi si nihče ne tri glave z ruskimi zdravniškimi diplomami ,da ni te dni neki »doktor« Mihajlo Andrijanov brez diplome zaprosil za sprejem in tudi bil sprejet v beograjsko zdravniško zbornico, ki mu je izdala dovoljenje za izvrševanje prakse na podlagi potrdila Rusko-srbskega zdravniškega društva. Kakor smo poročali, se je po objavi tega dovoljenji v zborničnem glasilu nepričakovano oglasil garnizijski zdravnik dr. Mihajlo Andrijanov, ki že nad osem let službuje v Ljubljani odnosno v Mariboru. On ima vse svoje listine v redu in izjavlja, da nikdar ni prosil dovoljenja za izvrševanje prakse v Beogradu Kako je prišel overovljeni prepis njegovih listin v roke sleparju, je zanj in za vse druge vsaj za sedaj še največja uganka. Beograjski »doktor« Mihajlo Andrijanov je imel v Clemenceaujevi ulici 24 ordinacij-sko sobo kot »specijalist za notranje in ženske bolezni« in je že znan primer, da je nekemu sedaj že umrlemu bolniku izma-mil nad 50.000 Din za zdravljenje sladkorne bolezni Beograjska zdravniška zbornica je ovadila stvar državnemu tožilstvu, obenem pa je sklenila, kar je pač zelo umlji-vo, dasi precej pozno, da natančneje pregleda listine svojih ruskih članov Da se pa izognemo za vse bodoče čase takim neljubim aferam, bi bilo nujno potrebno, da se ravna tudi pri nas tako. kakor v drugih državah kjer se je tudi od najznamenitejših ruskih zdravnikov zahtevala za izvrševanje prakse pridobitev državljanstva in obnovitev zadnjih izpitov. Pred zaroko italijanske princese z Otonom Habsburškim Budimpešta 16. novembra, s. Kakor poroča »MauVarorezaz«. so bile danes v parlamentu razširiene erovorice. da namerava Mussolini izve9ti svoj stari načrt glede zaroke najmlajše hčerke italijanske kraljevske dvojice z Otonom Habsburškim. V vatikanskih krogih ee govori, da se more zaroka pričakovati v kratkem, v poučenih madžarskih krogih pa opozarjajo, da še n* nobenih konkretnih vesti, iz katerih bi se dalo oklepati na bližnjo zaroko Otona Habsburškega. Vremenska nanoveii Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nekoliko boli toplo, mestoma deževno — Situacija vferajSnjeea dne: Velik anticiklon 5e vedno prevladuje nad večjim delom Evrone Nad zapadnim delom kontinenta in nad južnimi morii je pritisk v 9plošnem padel, tako da so nastopili tam »u£-ni in topli vetrovi Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Malo spremembe. kraji in ljudje Praznik blage žene Danes obhaja v Ljubljani zdrava in čila •vojo petinsedemdesetletnico gospa Elizabeta Lovš/nova, vdova po igralcu Francu Lovšinu in sestra pokojnega zgodovinarja, dekana Antona Koblarja v Kranju. Nad štirideset let vodi sama staroznano gostilno »Pri Lovšinu« v Gradišču. Obče priljubljena in čislana je vedno odprtih rok za siromake in dijake ter deluje tiho, neopaženo na poprišču dobrodelnosti. Marsikateri roiak, ki zavzema sedaj odlično mesto, se bo danes hvaležno spominjal nekdanje dobrotnice. Številni znanci in spo-štovalci jubilantke soglašajo v želji, da bi uživali dobra gospa Lovšinova v polnem zdravju še dolgo vrsto let zaslužene plodove neumornega deLa. Fotografija kot šolski predmet Revija »Življenje ln svet«, ki se je že doslej v svojih stolpcih zanimala za razvoj fotografske umetnosti in je dala v rubriki »Fotoa mater« že marsikateri dober nasvet začetnikom in naprednejšim ljubiteljem te umetnosti, priobčuje ta teden članek o fotografiji kot šolskem predmetu, ki bo zbudil med učiteljstvom gotovo veliko pozor-nos.ti. Č^ek ie prvi v seriji podobnih krajših člankov, ki jih bo priobčevala revija »Življenje in svet« v svojih naslednjih številkah. Namen te serije je opozoriti nase šole na važnost fotografije v učnem načrtu. dati pobudo za uvedbo šolskih fotografskih delovnih skupin in nekaj strokovnih nasvetov za njihovo delovanje. Velika zijalka nad Bohinjem Bohinj, 16. novembra. Med prebivalstvom v bohinjskem kotu ln tudi med turisti, ki prihajajo v Triglavsko pogorje, vzbuja na eni strani veliko pozornost, na drugi pa tudi upravičen strah nevare: pojav na Pršiču, dokaj visoki skalnati gori, ki stoji na desni strani Bohinjskega jezera, za Komarčo. Domačini in redki turisti so opazili vrh gore že pred dvema letoma znatno razpoko, ki so jo takrat še lahko preskočili. V teku dveh let pa so se skale razmaknile in je zdaj razpoka široka že 4 m, dolga pa kakih 150 m. Na mnogih mestih je razpoka dandanes tudi že tako globoka, da sploh ni več videti dna. Jasno je, da se odmika od ostale skupine cela polovica skalnate gore, sicer počasi, vendar le sigurno in preti tukaj v primerj kakega potresa silna naravna ka- Film najglobljih čustev! Film prekipevajoče sreče! Film hudo preizkušenega srca! Film solz, radosti, smeha in tuge! ustne ttmes Najlepše filmsko delo te sezone! = Pride! Jutri premiera! Pride! HI fcastrofa. Ob potresu se namreč utegne skalnati masiv udrefci v dolino, kar bi povzročilo veliko pustošenje. A tudi sicer utegne ob počasnem procesu in razmikanju gore nekoč nastati nesreča. V nevarnosti so tukaj vse vile v dolini, hotel Zlatorog, bohinjska elektrarna in druga poslopja. Prebivalstvo odmikanje dela gore od ostale skupine že dolgo časa s strahom opazuje. Bila bi to vsekakor večja katastrofa kakor je bila ona pred dobrim letom na Jesenicah, ko se je udri zemeljski usad Vsekakor bo primerno, če geologi proučijo zijalko in se storijo morebitni potrebni ukrepi, da bo prebivalstvo pomirjeno. Tudi na razbojstvo sta se pripravila Ljubljana, 16. novembra. Zasliševanje obeh vlomilcev v trgovino Ivanke Šma'čeve bo jutri zaključeno. Pri dosedanjem zasliševanju sta oba mlada pokvarjenca priznala razne podrobnosti Novosel je že nekaj časa pred vlomom zahajal v hišo Šmalčeve in si ogledal vse prilike, pri tem pa beračil pri Šmalčevi kakor tudi pri drugih strankah za podporo. Načrt za vlom sta kovala Bizovišek in Novosel že nekaj dni, pripravljena sta bila pa tudi na najhujše. Novosel se je oborožil z revolverjem, obenem pa sta si preskrbela tudi več metrov motvoza in pa cunje z namenom, da bosta Šmalčevo, če ju opazi, povezala in ji zamašila usta, nakar bi jo z revolverjem prisilila, da jima odpre zaprta vrata. Ko sta jo pa slednjič res ugle-dula na stopnjicah, jima je upadel pogum. Revolver je Novosel pozneje odvrgel v kleti. O Biziovišku sumijo, da je izvršil tudi vlom v neko stanovanje v Linhartovi ulici, kjer je služi! pred meseci ki odkoder je izginilo okrog 2500 Din. Ker je imel Bizovišek v posesti tudi kolo, se je pričela policija zanimati, kje ga je dobil. In je kmalu dognala, da ga je ukradel, pa ne samo tega, marveč si '3 prilastil že več koles, ki jih je prodal rckemu mehaniku. Katastrofa brez človeških žrtev Poljčane, 16. novembra. V ponedeljek dopoldne se je zgodila na banovinski cesti v Peklu pri Švelčevi hiši avtomobilska nezgoda, pri kateri je bilo pač le izredno srečno naključje, da nI zahtevala dveh človeških življenj. Cesta je na tem mestu precej ozka, zelo visi na eno stran in tvori precej oster ovinek. Ko je privozil do tja sin sodavičarja K. iz Konjic s svojim tovornim avtom, naloženim s sodo in pokalicami, je z nasprotne strani pripeljal dvovprežen voz. Vozač avta se je hitro umaknil, pri tem je pa zavozil preveč na desno. Na spolzki vlažni cesti je kolesju spodrsnilo in težki avto je zgr-mel na nižje ležeči travnik, se dvakrat prekucnil in obležal nato sredi travnika s kolesi navzgor. Vsi, ki so opazovali razburljivi prizor, so bili prepričani, da sta vozač in njegov spremljevalec mrtva Kmalu pa sta se prikazala oba pri razbitem oknu, prvi z ranjenim čelom, drugi pa brez vsake praske. Vozaču je zdravnik nudil potrebno pomoč in čim so avto izvlekli iz grape, se Je vožnja nadaljevala proti Konjicam. Razbile so se na avtu šipe, se poškodovali blatniki in karoserija, le motor je ostal nepoškodovan. Precej škode pa trpi lastnik tudi na pobitih steklenicah. Na tem mestu ni nikakega varnostnega znamenja, ki pa je v izogib nadaljnjih nesreč nujno potrebno. Zločin nezvestega l jubimca s kovaškim kladivom Ljubljana, 16. novembra. Že nad dve leti se je vodila srdita borba med zapuščenim kmečkim dekletom Francko in nezvestim ljubimcem Francetom, sinom bogate posestnice iz okolice Št. Vida na Dolenjskem. Veseli in žalostni prizori te kmečke tragikomedije so naglo menjavah pozornico in se je slednjič glavno torišče preneslo pred mali kazenski senat. Brhka Franca se je predlanskim, neke poletne nedelje okoli 5. zjutraj odpravila k maši v cerkev sv. Lovrenca. Pot jo le vodila •kozi samotni gozd »Hosce« pri Mačjem dolu. Presenečena je opazila za grmovjem sključeno človeško postavo, ovito z vrečo. Neznanec je planil na Francko, jo podrl na tla in začel zlasti po trebuhu udrihati s kovaškim kladivom. Francka je b:Ia že sedmi mesec v blagoslovljenem stanju in je zaradi teh udarcev dete predčasno umrlo. Kdo je zagrešil vse to? Vsekakor France, KULTURNI PREGLED »Ciciban" v srbohrvaškem prevodu Umetniška propaganda si je zastavila hvalevredno nalogo da izda Župančičevega »Cicibana« s Pirnatovimi ilustracijami tudi v nekaterih prevodih (za sedaj srbskohrva-fckem. češkem in nemškem). Izdanje češkega prevoda (O. Bablerja) in nemškega (ge-Nowy) pojde na račun požrtvovalnosti lastnika Umetniške propagande« g. inž. Uhlifa in njegove ljubezni do slovenske kulture, zakai ti prevodi s~? bodo zastonj razooslali češkim, odnosno nemškim knjižnicam. Srbskohrvaški prevod »Cicibana« ;e priredil Stanko Tomašič (čemu ni nikjer omenjen kot prevajalec?). Na tem mestu smo že navedli «odbo ene naikompetentnejših ocenjevalk. line esejistke in ljubeznive prijale-liice našega jezika in književnosti, ge. dr Isadore Sekuličeve. Srbskohrvaški prevod »Cicibana« pa ie vreden še posebne pozornosti. Ce so narn n pr Srbi dali (v prevodu A. Gradnika'* =voiega izbornega Zmaiovana. jim lahko Slovenci postrežemo iz ne posebno ob !ne sakladnice svoie mladinske književnosti ? naibolišim. kar imamo (poleg ne-katenh mladinskih pesmi Frana Levstika)-namreč t 2u[ian?ičevim »Cicibanom«. V Župančičevi mladinski liriki je vzlic vsej nieni navidf7ni preprostosti vse polno skritih fi-nes. tankih zlatih niti. katerih dragocenost občutiš šele tedaj, če se kot prevajalec doti- kaš teh rahlih, nežno izcizeliranih poetičnih in jezikovnih stvaritev. Kdor je kedaj prevajal iz slovenščine v srbski ali hrvaški jezik vezano besedo, dobro v6, kakšna različnost obstoji v notranji strukturi verza in ritma, v prelivanju besed, v njihovi barvitosti, njihovi »pesniški teži«, dasi je mehanična sorodnost ali podobnost več kot očitna. Prav zaradi tega so n. pr. Djukičevj pre-pevi Prešernovih pesmi vzlic nedvomnemu trudu in prevajalčevi dokaj bistri intuiciji v glavnem kruto siromašni pravega prešer-novskega čara, ki leži v najintimnejših lastnostih pesniškega izraza. Tudi v svetovni književnosti ie le malo res srečnih prevodov lirične poezije in nekateri resnično genialni liriki, kakor je n. pr. Puškin, so samo zategadelj nepravično zapostavljeni v hierarhiji vodilnih svetovnih književnikov, ker niso našli konger/alnih prevajalcev. Prav pri Puškinu čutiš, kako očarljiv je njegov verz, če sa čitaš v izvirniku in kako vsakdanje pada v prevodih (primerjaj n- pr. Veselove slovenske prevode, ki nikakor niso najslabši. zlasti ne za dobo, v kateri so nastali). Na tem ovinku k srbskohrvaškemu prevodu »Cicibana« smo torej našli zagovor prevajalca, ki pa se mu ne bi bilo treba skrivati. ker je nekatere Župančičeve pesmi dokaj srčno prelil v srbohrvaški pesniški govor. Na tem mestu nimamo prostora za podrobno razčlenjevanje Tomašičevib prevodov in naštevanje šibkih strani, ki so skoraj na- ki ji jo postal nezvest in jo je tudi že nagovarjal k odpravi, za kar ji je ponujal 1000 Din. Tudi Francetovi materi ni bilo po volji, da bi prišla brhka Francka k hiši. Napadu je sledila ovadba. Orožniki so Franceta prijeli in po daljši preiskavi, v kateri je France trdovratno tajil gozdni napad, sta se vršili dve kazenski razpravi pred malim senatom. Toda France je bil oproščen. Vesel takega uspeha se je France v spremstvu Lojzeta Omahna vozil nekoliko vinjen domov in mu je priznal v podrobnostih, kako je Francko napadel. Zdaj se je pa stvar kmalu tako zasukala, da je državno tožilstvo doseglo obnovo kazenskega postopanja. Vršili sta se zopet dve razpravi. Na predzadnji je nastopil priča Lojze z vso zgovornostjo in prisegel, da mu je France v vlaku pripovedoval o napadu v gozdu in kako je tolkel po ubogi Francki. Včeraj se je vršila zadnja razprava, bila je zopet sila živahna. France je zatrjeval vso svojo nedolžnost, toda obremenilni dokazi so ga štrli. Bil je obsojen na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Samo še danes! Danes ob 4., 148-. in zvečer: DEMON ŽENSK RASPUTIN Film o slovitem mužiku, kateremu se je klanjala vsa carska Rusija Mož, ki je bil demon in svetnik v eni osebi! V naslovni vlogi demon žensk: CONRAD VEIDT Nov »UFA« zvočni tednik! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do y2 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. Z glavo pod brzovlak Vevče, 16. novembra. Železniški obhodnik France Marolt z Dolskega je snoči pregledoval progo od Laz proti D. M. v Polju. Ko je priše! do Podgrada pri Zalogu, je opazil ob desnem tiru, po katerem vozijo vlaki proti Zidanemu mostu, ne daleč od zunanje tračnice črno gmoto. Bilo je človeško truplo brez glave. Ta je ležala sredi obeh tračnic. Pogled je bil pretresljiv. Obhodnik Marolt je takoj obvestil z zaloške železniške postaje orožnike v Vevčah. Na ogled sta odšla komandir narednik Sušnik in podnarednik Hlebš, ki sta kmalu dognala identiteto mrtveca. Nesrečnik Je brezposelni tesar Florijan Bratun, po domače Zavirškov, ki je sicer veljal za dobrega delavca, a je bil nekoliko udan alkoholu. Že večkrat je zadnji čas govoril, da s: bo končal življenje, ki zanj nima nobenega pomena več. Pri njem sta orožnika našla tudi britev in vrv z zanjko. Po načinu, kako je bila gLava odrezana, sklepajo, da se je Bratun vlegel na tračnico pred prihodom večernega beograjskega brzovlaka. še popoldne so ga videli pohajati v bližnji okoiici in tudi v gozdu, ko je zamišljen sedel na prisojnem kraju. Že pred leti si je hotel v razdvojenosti končati življenje. Skočil je pri kašeljskem mostu v Ljubljanico, ki pa je bila nizka in ga je voda takoj naplavila na suho. Orožniki so odredili prevoz trupla ▼ mrtvašnico pri D. M. v Polju. O dogodku je bilo obveščeno tudi državno tožilstvo. Žalostna žetev Martinove nedelje Dol. Toplice, 16. novembra. Martinova nedelja je bila sicer dolgočasna in pusta, vendar je bilo po vinogradih zelo živahno. Vinogradniki so v dobrem razpoloženju krstili virna in iz oživljenih zidanic je bilo čuti vesele zdravice. Mladina pa je seveda morala zopet pokazati svojo bojevito naravo. Skoro po vseh koncih topliške doline je prišlo do večjih ali manjših prask. Posebno bojeviti so bili na Drganjih selih, kjer je dobil mladenič Zupančič z nožem precej občuten udar in prerez po glavi, da je moral iskati zdravniške pomoči, nakar je odšel v bolnico. Komaj je ta opravil pri zdravniku, so privedli drugega iz Podturna. Bil je posest- nflSki stn Avguštin, kateremu je zadal neki mož iz Cerovca hudo poškodbo na glavi. Prerezal mu je žilo. da mu je brizgala kri nad meter daleč. Tudi ta je bil odveden v bolnico. , Tretji ranjenec pa je mladenič Markovič iz Gornjega Gradišča, katerega je na licu prerezal z nožem hlapec Kobe. Manjše fantovske praske so bile tudi po drugih vaseh. In tako še Toplice niso Izostale, pretep se je končal s klofutami ln raztrganimi oblekami. V Gaberju pri ŠL Rupertu se je udeležil martinovamja ISletni Alofnz Berk iz Gorenje Jesenice. V družbi dveh prijateljev se je podal okrog 18. v gostilno svojega strica, kier se je v tem času baš razvijal pretep z noži in je sodelovalo okrog 12 bojevite-žev. Berk, ki je stopil nič hudega sluteč v gostilniško sobo, je iznenada dobil s tri-oglatim rezilom globoko rano v levo stran prsi nad srcem in globok vbodljaj zadaj v levo nadlehtnico. Ranjenec se je zaradi prevelike izgube krvi in obeh ran zgrudil in onesvestil. Domačini so ga pripeljali naj-prvo v Mokronog k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa je bil prepeljan v Kandijo. v bolnico Usmiljenih bratov. Kdor hoče zdrav in svež ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah ,drogerijah in špecerijskih trgovinah. Neobičajna bratovska ljubezen Novo mesto, 16. novembra. V Crešnjici pri Št. Petru živita na svojem domu že priletna zakonca, ki imata pri sebi tri sinove. Najstarejši, 271etni sin France, ki je bil do nedavnega zaposlen pri neki ljubljanski tvrdki in je rad podpiral starše, se je pred kratkim vrnil na očetov dom, kjer je hotel nekaj dni mirno preživeti. Toda Francetovega povratka se nista nič kaj veselila njegova dva mlajša brata, 25ietai Alojzij in 141etni Jože Ob vsaki priliki sta iskala prepir in sta povod vedno tudi našla. Nedavno pa sta se kar brez pravega razloga lotila Franceta v domači izbi. Lojze oborožen z železnim svedrom za vrtanje kamenja, mlajši Jože pa z lesenim toporl-ščem. Iznenada napadeni Franc se Jima sploh ni mogel postaviti v bran, zato sta ga brata tem lažje zmagala in pričela neusmiljeno razbijati po Francetovi glavi, prvi s svedrom, drugi s toporiščem. Prizadejala sta mu na glavi 8 globokih ran, udarce s svedrom pa je dobil tudi po desni strani života, nogah in desnici. Ves oblit s krvjo je Franc z zadnjimi močmi in skoro že čisto zimešan ušel iz sobe. Brata pa v bes-nosti še nista mirovala. Pričela sta metati za bežečim Francetom kamenje, nato pa sta jo ubrala za njim, oborožena s krampom in vilami. Ves dogodek se je odigral s filmsko naglico in to pred očmi nekaterih vaščanov. O dogodku obveščeni orožniki so o tem čudnem bratovskem spopadu napravili preiskavo in zadevo prijavili sodišču. Napadeni Franc pa je moral z razbito glavo in potolčemmi udi v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Zbirka orožja na gradu Puchensteinu Slovenjgradec, 15. novembra. Na gradu Puchensteinu pride okoli 21. L m. na dražbo zbirka orožja. Umestno bi bilo, da ta zbirka ostane ohranjena naši domovini, ker vsebuie komade, ki so danes že prav redki in bi bili v ponos tudi prav bogatim muzejem. Predvsem nas zanimata dva velika viteška oklepa. Prvi je sestavljen iz čelade, rok in oprsja. Bogato je graviran z vojnimi prizori ter izvira iz konca 15. stoletja. Po oblikah in izdelavi sodeč je pristno gotski. Drugi oklep je popoln in spada k njemu tudi meč. Pripisujejo ga dobi Maksimilijana I. Barom Kometer je imel baje listine, po katerih je dokazano, da je ta oklep nosil Maksimilijan I. pri svojih viteških pohodih. Zanimivo je, kako zelo cenjeni so zlasti gotski viteški oklepi. Ni še leto dni, ko se je vodila v Nemčiji velika pravda zaradi takega viteškega oklepa. Znani ameriški kralj časopisov Hearst je kupil po posredovanju nekega berlinskega trgovca s starinami in graščine grofov Rottenturmov viteški oklep, za katerega sta prodajalec in posredovalec jamčila, da je pristno gotski. Kupnina je znašala okroglih 800.000 Din. Po izvršeni kupčiji pa so se zglasili različni starinarski strokovnjaki, ki so po natančni preiskavi oklepa trdili, da ni pristno gotski, marveč zelo uspela po tvorba. Kakor je v takih primerih običajno, se je pred sodnim dvorom h..... •vr * ST OD Otr zobna pasta ] rtj& temeljito očisti zobe, * ne da bi škodila zobni 1 sklenini,Posebno za \ kadilce je redno nego-.! vanje zob z OD Ob Zobno pasto neobhodno potrebno. razvila ostra debata nasprotujočih si mnenj prvih strokovnjakov sveta o vprašanju pristnosti spornega oklepa. Sledinjič je Hearst podlegel, ker vsaj ni mogel dokazati, da bi ga bili grofa Rottenturma in posredovalec prevarila, vprašanje pristnosti OKlepa pa še do danes ni rešeno. Tudi pri prodajah na Puchensteinu, k! so se vršile letos v avgustu, je zlasti glede nekih kovinastih izdelkov, lustrov iz medenine, perzijskih in smirnskih preprog nastal med strokovnjaki, ravnatelji naših in inozemskih muzejev in trgovci s starinami ta in oni spor glede pristnosti posameznih komadov, vendar je zelo verjetno, da so bile vse stvari res najmanj toliko vredne, kakor jih j^ cenilec ravnatelj Zor-man iz Ljubljane po zelo vestnem im temeljitem študiju ocenil. Zgodilo se je le nasprotno, kakor smo posneli iz poročil o razstavi v Puchensteinu kupljenih stvari v ljubljanskem narodnem muzeju, da so predstavljali posamezni komadi, tako n. pr. triptih Sv. Krištofa, znatno večjo vrednost, kakor se je dosegla pri prodaji. Marsikdaj se posreči licitantom doseči nizko ceno s tajnimi medsebojnimi dogovori, ki so sicer nedopustni, ker oškodujejo upnike, ni jih pa lahko preprečiti iz enostavnega razloga, ker so tajni. Edino uspešno sredstvo proti takim dogovorom je kolikor večje število licitantov ter naglica in presenečenje pri izberi objektov prodaje. Pri prihodnji licitaciji se obeta še večja udeležba licitantov, ker je zlasti že predhodna dražba vzbudila posebno pozornost za zbirko orožja, ki je le zaradi takrat še nedovršene pravde med ljubljanskim narodnim muzejem in konkurzno maso bila izločena iz prodaje. Celo Američani se zanimajo za to zbirko, in to zasebniki, ker krijejo ameriški denarni mogotci svoje potrebe po starinskih vrednotah ali osebno ali po evopskih trgovcih večinoma v Evropi. Amerika ravno ne razpolaga s kulturnimi in starinskimi predmeti iz dobe starega in srednjega veka in je zaradi tega navezana na nakup v Evropi. Izhaja pa v Ameriki mesečnik »Antiques A Alonthly Publication for Collectors and Amateurs«^ ki objavlja tudi vse večje licitacije v Evropi. Razen že omenjenih viteških oklepov vsebuje zbirka orožja na Puchensteinu, ki šteje blizu 200 številk, še razne posamezne dele oklepov, kakor verižne srajce, čelade, eno z označbo »Morion« iz enega kosa m z gravuro italijanskega izvora iz 16. stoletja, ščite, oklepna oprsja, oklepne rokavice. ostroge in par naramnic oklepa z gravuro iz Konca 15. stoletja. Poleg teh predmetov je v zbirki bogato tolčen tok s figurami, v njem dve bodali iz konca 16. stoletja, več italijanskih mečev s košarami ob držaju in brez njih iz 16. in 17. stoletja, rapdrji, več rogov za smodnik iz 16. in 17. stoletja, lovski noži, pištole, arke-buzi iz druge polovice 16. stoletja, orientalske pištole na kamen s srebrnim okovjem iz 17. in 18. stoletja, helebarde s kratkim bodalom iz konca 15. stoletja, sulice in drugo. Pričakovati je precejšnje število kupcev iz inozemstva. Zato bodo morale naše narodne ustanove, zlasti muzeji pravočasno poskrbeti za uspešno konkurenco. Sicer velja v pogledu dravske banovine prepoved izvoza takih predmetov v inozemstvo, toda kakor vemo, se je tudi pri zadnji licitaciji posrečilo inozemcem ta ln oni dragoceni komad iztihotarciti iz naše države. Britvica s patentiranim rezilom, britvica ta vsako brado raven pojav tudi pri naiskrbnejšem prevajanju verzov celo v najsorodnejši jezik, marveč opozarjamo raiši, da je srbskohrvaški prevod za mlade čitatelje drugega jugoslo-venskega jezika v splošnem prijetna in dostojna seznanitev z Otonom Zupančičem. To-mašiču je ponekod uspelo, reproducirati v srbskohrvaški besedi naivnost in toploto Zupančičevih verzov, osobito še tam, kjer ga niso ovirale moške rime, ki jim je v srbohrvaščini težje najti polnodonečega nadomestila. Navajamo n. pr. prevod Uspavanke, ki teče gladko in lepo: Što je sinku san doneslo? Ptičje krilo, tanko veslo, ili kita ružmarina? Aja tuta, nana nina! Krilo se umorilo, veslo se polomilo, svela kita ružmarina — aja tuta, nana nina! Što je sinku san doneslo? Niti krilo, niti veslo, niti kita ružmarina, več pjesmica materina: aia tuta, nana nina! Morda bi se dalo ugovarjati na kakem mestu Tomašičevem naglasu, vendar ta ljubka, kakor rosa nežna pesmica vzbuja v čitatelju skoraj isto zadoščenje kot izvirnik. Koliko pa zavisi od rahločutnega pronicanja v odtenke. priča prevod iste »Uspavanke« iz peresa ge. Sekuličeve (v »Smekem književnem glasniku«:). Želeti bi bilo, da bi se Zupančičev »Cici- bane razširil tudi onkraj Kolpe in Sotle in našel častno mesto v šolskih knjižnicah. Založnica ga je izdala v enaki opremi kot slovenski izvirnik, in ob Pirnatovih ilustracijah, ki kažejo mikavne domisleke in pesnitvam prikladno naivnost, 9odoživlja čitatelj subtilno poetičnost Zupančičevih mladinskih pesmi. —o. Dr. Franc Dergemc, tfBorba zapada in vzhodau Z velikim zanimanjem sežeš po lični, 74 strani obsegajoči knjižici »Borba zapada in vzhoda«, ki jo je izdal v založbi Učiteljske tiskarne ugledni "ljubljanski zdravnik, filozofski pisatelj in pesnik dr. Franc Dergann-Njegov spis je počsvečen »idealnemu borcu sokolstva in slovanstva, bratu Engelbertn Ganglu« in obravnava problem Tyrševe filozofije. Knjižica obsega ponatisk članka »Za-padnoevropeka in sokolska evgenika«, ki je izšel leto9 v »Vrstniku českveh lekaru«. dodana pa sta mu daljši predgovor in pogovor, ki dajeta spisu zaokrožen značaj. Po pravici lahko trdimo, da je delo dr. Derganca najtehtnejši slovenski prispevek k Tyrševi stoletnici. Takoj bomo povedali, zakaj. Z naslovom »Borba zapada in vzhoda« so rznačena nasprotja, ki pretresajo današnji svet Zapad in vzhod je razumeti predvsem s slovanskega vidika: na zapadu od velike slovanske mase bivajo Germani. Med Slovani in Germani se bije vekoviti boj, ki se ne iče samo materialnih vrednosti in dobrin, marveč poteka iz dveh različnih pojmovanj sveta in življenja. To se pravi: med obema skupinama obstoje težke psihološke razlike. Osrednji problem je tedaj psihološki. Nemci predstavljajo tip individualistične ali roparske duše, Slovani pa tip socialne ali bratske duše. Zato so Slovani nasproti nemški subjektivni psihologiji postavili objektivno psihologijo, čije utemeljitelja eta dva Rusa: Beh-terev in Pavlov. Razlike se kažeio tudi v biološki strukturi Slovanov in Germanov. Slovanska ljudstva so rasno mešana, zato so tudi boliša, ker je dobro mešanje (križanje) najboljša zaščita pred degeneracijo. Nemci pa prav danes obnavljajo svoi individualistični imperializem na osnovi teorije o čisti rasi, ki so jo utemeljili že Gobineau. Nietsche in Chamberlain. (Mimogrede se nam vsiljuje misel: nobeden teh ni bil nemškega porekla). Psihološka različnost se prenaša tudi na evgenično področje. Nemška evgenika je po svojih bioloških stremljenjih drugačna od slovanske. Evgenika pa je po mnenju Američana Goltona religiia bodočnosti (st. 27). Če se vprašamo, kai daje nemško individualistično, subiektivnc - psihološko in materialistično ali skeptično usmerjeno evgenično mišljenje človeku in kaj mu obeta sotrudno, socialno, na izkustvih in objektivni filozofiji sloneče slovansko evgenično mišljenje, opažamo velike razlike. Današnja borba med roparskimi (individualističnimi) nagibi, naduto samozavestjo in samovšečnostjo, ki sf prisvaja pravico močnejšega, in socialnimi nagibi, ki hočeio vsem dobro in ki sta jim .sočutnost in dobrota visoki življenjski vrednoti, ima globok filozofski pomen. Slovani po našli srečno spm"tev idealistične in materialistične miselnosti, njihova filoozofija jir r'~ Iftomačc vesti « Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so napravili m fakultetno •dipiomo prejeli v oktoberskem terminu L 1932 tUe kandldatje in kandidatke: Ar-nejc Vera (zooiogija. botsnika, fiziologija s paleontologijo), Benulie Rudolf (južno-slovanska književnost in srbskohrvatski jezik), Košar Josip (klasična fiioiogija In zgodovina starega veka s klasično arheologijo), Kunstelj Vincenc (pedagogika ln filozofija), Penko Anton (zooiogija, botanika, fiziologija ln geologija s paleontologijo), Pernuš Ana (klasična fiioiogija m zgodovina starega veka s klasično arheologijo) Pugelj Mirtco (francoščina in primerjalna književnost), Radojičifi Bveto-zar (obča in narodna zgodovina), Tecila-izič Vinko (francoščina !n primerjalna romanska gramatika) in Uršič Alojzij (juž-noslovanska književnost in slovenski jezik), za inženierje gradbene stroke pa je d-'o'oW.ral na ljubljanski univerzi g. Mite n Pajk iz Ljubljane kot prvi iz svojega letnika, čestitamo! * Vojaške vesti. Služben! »Vojni list« rjan, Jožef Mužinfl, Jožef Lozar, Ignac Tntihar, Friderik Golob !n žandarmerijsk! kaplar Ivan Krimer; s srebrno medaljo •z\ vestno službovanje pa žandarmerliski narednik Andrei Kovač, Josip Peršn. Blaž Lorger. Peter Krršar, Mihael Romich, Fr. IHrezovec, Josip Jonka, Leopold Kogej, Iv. Vodopivec, Ansrel Gruden, Franc Postn-van. Andrej Pavšič, Ivan Pleša In Ivan MfknS. Pehotni poročnik Rndolf Kobal je preveden v zrakonlovstvo, sanitetni podpolkovnik dr. Rado šober pa je nnokoien. Va službovanje so pridel.1e.nl: podporočnik Rudolf Humar frot vodnik 2. bataljonu Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Jodaj zjutraj doseiete normalno lahkotno izčiJčenje, ie vzamete prejšni rečer 2—3 dražeje ARTINA. Dobilo se v vseh lekarnah. -'sebina ! škatlice SI 30 >in 8 — zadostuje za 4 do 6 krat Odobreno od Ministaf. %oc. politike in Bsrodnega zdravi* San. oddel. S. Br 12258 od 12. julija 1932. M. pehotnega polka; poročnik korvete Branko Voglar na monitorju »Drava«, poročnik korvete Ladislav ^ah na križ ar k! >L>a!mac!ja«, nižji vojaški uradnik Josip Peternel pa glavnemu skladišču pomorskega areenala. Upokojen je konjiški narednik Štefan Kolenc, ki je bil na službovanju v mariborskem vojnem okrožja. Izpit za čin kaoetana korvete so opravili poročniki bojnega broda 1. razreda Anton Lenarčič, Zdenko Papež ln Karel Le-ričnik, ženitev pa je odobrena sanitetnemu kapetanu 2. dr. Josipu Kotniku z Ma-Jjo Kerčeličevo, hčerko pucojnega bri-gadrega generala. ♦ Proslava 1. decembra v Lwowu. PolJ-ako-jngoslovenska liga v Lwown priredi v proslavo našega narodnega in državnega (praznika dne 1. decembra svečano akademijo s koncertom, na kojega programu so šzkltočno ju gos loven ske pesmi... Pri tej priliki bo ena lwowskih ulic dobila naziv »Ulica Ivana Gunduliča«. ♦ Uporaba šolskih prostorov. Kr. ban-•cVa uprava je odredila, da se šolska po-E/opca smejo uporabljati samo za pouk in svrhe, ki so t neposredni zvezi z občim namenom šol. Kulturnim društvom pa se smejo izdajati dovolienja za uporabo šolskih nrostorov je pod poeoiem, da se zato iznoslnje dovoljenje sreskesra načelstva tolsko poslopje se sme uporabljati le takrat, kadar se s tem ne ovira pouk. Društvo pa mora skrbeti za osnaženje prostorov in kriti stroške za popravo morebitnih poškodb ♦ Mesto banovlneskega cestarla je raz. pisano za območie sreskeea odbora litijskega (Troja ne-^Tzlake-Kandrše) do vrh klanca nad Vačami v skunni izmeri 6.600 kilometrov. Interesente opozarjamo na razpis v 91. številki »Službenega lista«. Divjačha vsake vrste (ne prešteješ fe na prste) je pri Slanuču najbolja, pridi, kadar te je volja! 13434 ♦ Službeni |ist dravske banovine objavlja v 91. letošnji številki: Pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev; lz-premembo pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije; popravek v uredbi o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet; pravilnik o izvrševanju dimnikarskega obrta ter maksimalni ce-novnik za dimnikarska dela. ♦ Nov grob. Umrl je upokojeni poštni uradnik g. Milan D e t e 1 a, zastopnik zavarovalne družbe »Fenikst. Blag mu spomin! ♦ Ns.šj v Ameriki. »Krasna Jugoslavija« Je naslov ra/zstavi slik, ki se je 26. oktobra priredila v Clevelandu. Predavala je ga Virginija Patternosova, ki je tri poletja bivala v Jugoslaviji dn kar ne more prehvaliti lepote jugoslovenskih krajev. Paitersonova je prinesla iz Slovenije celo vrsto krasnih narodnih noš in zbirko stare zlatnine in drugih zanimivosti. V New Yorku izdelujejo prvi jugo-slovens>kii zvočni film v Ameriki. Kot glavna igralka v filmu nastopi ga. Rahela Davtidovičeva po rodu Beograjčanka. Naslov filma je »Ljubezen in ulica«. V filmu bo zastopan ameriški milje z jugosloven-sko mentaliteto in ameriško filmsko tehniko. Poleg ge. Davidoviičeve nastopajo našli ameriški rojaki. — V mesiiu Buffalu je nedavno preminila Katarina Božičeva za posledicamr; avtomobilske nezgode. Rajnka se j>e rodila v vaai Božakovem pri Metliki, kjer zapušča starše, brata in dve sestri. Imela je šele 28 let. — Leta 1882. sta se v Žužemberku poročila w>ngarjev France in Fabijanova Lenčka. Leta 1891. pa sta se izselila v Ameriko dn se naposled nastanila v San Frančišku v Kaliforniji, kjer sia 16. oktobra letos, 6000 milj daleč od stare domovine, praznovala zlato poroko. — V Waukegann v državi Illinolsu je umrla rojakinja Mardja Gregorkova, rojena Samotorčanova, ki je imela šele 26 let. Rajnka se je rodila v Sinji goricj pri Vrhniki. Zapušča moža Avgusta in hčerko Marjetko. _ V Elyjn Minnesota, je preminil rojak Matija Kapsič, star 77 let. Rodil se je v Rožancu pri Črnomlju. V družb] s svojim bratom je ustanovil in vodil trgovino z mešanim blagom. _ V Sheboyga nu je po daljšem bolehanju legel v grob 62 letni Josip Fludernik, lastniik tamkaj šnje »Slovenske dvorane«. Med rojaki je bil splošno priljubljen. ♦ Pogreša se Franc Popošek, rojen leta 1369 v Novj vasi, občina Rogoznica v ptujskem okraju. V letih 1920 do 1922 se je večinoma zadrževal v Zagrebu kot delavec. Tam je konec maja 1922 izginil brez sledu. Na prošnjo njegovega brata Antona Popoška, posestnika in gostilničarja v Podvineih pri Ptuju, je okrožno sodišče v Mariboru uvedlo postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. ♦ Grozna smrt osemletne deklice. V se-lu Ilancib pri Pančevu se je na grozen na čin smrtno ponesrečila neka osemletna de. klica. Boječ se kazni so je skrila v krušno peč. Daslednje jutro so zakurili za pe ko Ne.nalno se je iz peči zaslišal obupe i krik. Z grozo je gospodinja spoznala glas svoje, hčerke in jo s težavo potegnila I? peči. Otrok pa Je bil že grozno opečen te- Je kmalu podlegel oneklinam Dekl'ca je brezdvomno v peči zaspala in se prebudila šele ko je bila rešitev Je orenozna ♦ Športni Mst 15. t. m. je Izšla 29 le tošnja številka Športnega lista s članki: Smuške tekme FIS, Concordla, novi državni prvak. Pred srečujem Anglija:Avstrija, Pregled domačih in Inozemskih nogometnih tekem. Začetek drsalne sezone, Zanimivosti za smučarje, Bolgarski plavalna s-port jtJ Viist se dobi v vseh večjih trafikah, naslov uprave Tjrševa c. 15, »Evropa«, Ljubljana. ZVOČNI KINO IDEAL Maurlce Cfaevalier v filmu Pariška pesem od pocestnega pometača do revij-skega zvezdnika. Ob 4., 7. in 9. zvečer. liomaterializem, ki nadomešča pesimistični agnosticizem s konoturizmom: Ijmoramus, sed uoverimuti (ne vemo. ali bomo vedeli)! t)r. Derganc vidi »rečen izraz slovanske filozofije v Tyrševi miselnosti in v njegovem vzgojnem sistemu — v sokolstvu. Šokolska organizacija je najboljši izraz slovanskega evgeničnesa stremljenja Tu izraženo pojmovanje sveta in življenja bi bilo treba razširiti tudi na druge panoge, ustvariti avtonomno etiketo, pomesti iz vzgoje, šol dosedanje individualistične metode in povsod dosledno uveljaviti duha slovansko pojmovane demokracije. Le-ta bo vzposobila Slovane za njihovo roslanstvo v svetu in dala človeštvu na objektivni filozofiji 6lonečo novo, enovitejso smiselnost. Razpravljajoč o teh poglavitnih problemih se je dr. Derganr dotaknil tudi mnogih drugih vprašanj in orisa! v svojem zelo zgoščenem spisn temeljne poleže ^'ovanske filozofije kulture, kakor jih je Nemcem podal v takisto zgoščeni obliki Ctevvald Spengler v svoji najnovejši knjigi xl)er Mensch und die Terhnik-. Ni nas namen, da bi se spušSali v kritično ražglablianje izvajanj dr. Derganca, premis. ki iz njih izhaja, tez. ki jih podaja in sklepov, ki ž njimi ustvarja svojo sintezo. Nekoliko čudno se zdi. da se piscu ne vidi posebno važno dejstvo, dn je zapadrto, celo izrazito nemško mnterialistT-no - marksistično pojmovanje med največjim delom Slovanov (v aovj. Rusiji) edina službena religija in filozofija. Drugo je. če smatra sedanje stanje za prehoden pojav, ki mu bo sledil velik »slav-janofifcki« val- Značilno ie tudi. da je no*i-teli nemškega imperializma oni del Nemcev, ki je močno pomešan 9 Slovani (Prusi). Itd. Vsekakor pa je v antitezah slovanskega in germanskega, odnosno: v širši, že stari for- mulaciji vzhodne in zapadne duševnosti, mnogo gradiva za filozofsko utemeljitev naše nacionalnosti in njenega pojmovanja občečlove-ških nalog. Kdorkoli bo vzel v roke spis drja Derganca, ga bo z zanimanjem prečital, četudi 9e s tem ali onim ne bo strinjal. V njem so mnoge misli, ki so vredne široke diskusije in ki bi utegnile zlasti pri mladih ljudeh poglobiti njihov odnos do naroda in do slovanske misli. Dr. Derganc piše zelo jasno in umljivo tudi čitatelju, ki se podrobno ne bavi z modroslovjem. Sokolskim delavcem pa bo ta knjiga odprla nove, daljne vidike; zato je celo v slovenski eokolski literaturi svojevrsten pojav, v slovenski pa zares njen najtehtnejši prispevek k Tyrševemu jubileju. regtstrovana pomožna blagajna v Ljubljani poživlja člane Vzajemne pomoči, reg. pom. blag. v Ljubljani v likvidaciji, da se čim prej V lastnem interesu prijavijo. Tiskovine in informacije se dobe pri naših zaupnikih oziroma v začasni pisarni, 13477 MENCINGERJEVA ULICA ST. 4 (pri kopališču Kolezija) Lase je treba nevtralizirati! Po novejSih znanstvenih preiskavah Je do- gnano, da se aLkalije. ki se nahajajo v vsakem sredstvu za pranje las so potrebne za razkrojitev nesnage in masti ne dajo brez sledu izprati z vodo. V tem pogledu pomaga aa idealen način »črna glava« — »Haarglanz«, ki 'ase nevtralizira, jim vrne prožnost obenem oa iim da tudi poseben sijaj, če hočete lase obdržati zdrave in tepe po tem uporabljajte po vsakem umivanju glave in las sredstvo »Haar-glanz« ki je priloženo vsakemu zavitku »črne glave«. 1 ♦ Sadjarji! V lepih jesenskih dnevih ne pozabite osnažitt svojega sadnega drevja mahu in lišaja ter skrbno pregledati zlasti češpljeve nasade, če Jih morda ni že napadel kapar. Da se ubranite tega in tudi drugih zajedavcev, poškropite drevje z ARBORINOM. Zahtevajte brezplačna navodila pri tvrdki: »CHEMOTECHNA«, Ljubljana. Mestni trg 10. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Liublfane u_ Nov francoski lektor. Dosedanji lektor francoskega jezika na univerzi kralja Aleksandra g. Marc Vey, kil Je štiri le. ta zavzemal to mesto, je z letošnjim šolskim letom odšel na novo službeno mesto v Sofijo, na njegovo mesto v Ljubijo no pa je prišel novi lektor g. Jeaen La-croix. ki je včeraj pričel predavati. G. lektor Lacroix bo v zimskem semestru predava! Iz literature o sodobnem francoskem romanu In o literaturi 18. stoletja. Iz gramatike pa o rabi časov v francoščini. ♦ Proslava 25letnice obstoja Sokola I na Taboru V soboto 19. novembra ob 20. uri slavnostna akademija Cene prostorom 20, 15, 10, 5 Din V nedeljo 20. novemb. ob 20. uri: zabava s plesom VSTOP PROST. 13440 u_ častni večer Manice Komanove se je vršil predsmočnjlm v posebni dvorani Slamičeve restavracije. Zbrala se je odlična družba dam in zastopnikov oblastev, da prijateljsko čestitajo našj res narodni pisateljici k odlikovanju z redom sv. Save Slavljenko je pozdravila gospa Fran.a Tavčarjeva In jI v imenu KJS poklonila Gasparijevo sliko kmetskih žena, gospa Slamičeva pa je pred njo postavila srebrn nastavek z orhidejami. Nato so čestitali gg ban dr., Marušič, župan g. dr. Puc, gospa Kroftova v Imenu »Atene«, gosp. župnik Barle, gospa Maša Gromova v imenu Primork, obč. svetnik čotar za Sokolstvo, akademik Iskra za akademsko podružnico CMD ln gospa Gašoerlinova, čestitke pa je zaključil slavtjenkin brat g. narodni poslanec Albin Koman Večer je res Izražal vse spoštovanje delu Manice Komanove in njeno priljubljenost v vseh krogih. u— Ljubljana na konferenci Zveze Jugo-slovanskih mest. Na Sušaku se bo 19. in 20 t. m. vršila seja glavnega odbora Zveze Jugoslovanskih mest. Za Ljubliano se udeležita seje župan dr. Dinko Puc in finančni referent dr. Rant Na dnevnem redu je edina, a prav aktualna točka, debata o proračunih mestnih občin in njihova tehnična sestava. Mestna načelstva so namreč prejela od finančnega ministrstva v zadnjem času navodila, kako sestavljati mestne proračune Navodila pa niso v skladu a dosedanjo prakso in zato bo Zveza zavzela primerno stališče nasproti novim instrukcijam Vprašanje zakona o avtonomnih mestih ni na dnevneh redu ker je Zveza že precizirala svoje stališč*3 k temu zakonu v posebni, pristojnim ob-lastvom že izročeni spomenici u— Vzllc krizi in drugim težkočam bo Novinarski koncert tudj letos dne 1 decembra dostojna !n prisrčna proslava praznika Zedlnjenja. Stala bo v znatnemu umetnosti, fci jo bo nudil koncert in v zna menju zabave in družabnosti, ki se bo živahno razvila po koncertu v vseh prostorih »Uniona«. Novinarski koncert bodi tudj letos viden znak priznanja našim no vinarjem, k! čisti dobiček koncerta priključijo svojemu pokojninskemu slJadu. u— Manom slovenskih književnlc. Te- lesno-kulturno društvo Atena. odsek Belo-modre knjižnice, priredi drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice spominski ve. čer umrlim slovenskim knilževnlcam U-vodno besedo bo izpregovorila književnl-ca gdč Riiža Lucija Petelinova In sintetično podala pregled naših zniumenitib žena Ostali proeram nam obeta mnogo zanimivega Recit;rale bodo naše dramske umetnice v temle redu: 1. Fany Haus-manova: Umirajoči pesnik (1849 Cebske Novlne), recitira gdč. Maša Slavčeva; 2. S. Stanislava: Minljivost, recitira gdč. Maša Slavčeva; 3. Josltrlna Tmograjska: Rožmanova Lenčica, recitira ga šaričeva; 4. Pavlina Pajkova: Svetu in Ženski dnev. nik (odlomki), recitira ga. Juvanova; 5. Adamič: Usoavanka (besedilo Vide Jera-jeve); 6. Lajovic: Jaz pa veov!čeva VaVmo coni. obCnstvo, da skupno a Snnami posveti nekaj trenutkov na£:m pokoin'm književnlcnm ki Se danes trkalo na naša srca s svoHm duhovnim bogastvom Ta večer n! le značaira t>o,*va za 2'veče sin. venske knll^vnlce, amnak aa vso naSo literarno nrortnkcllo Pole« tern sodelirie tudi Sattnprjev ženski pevsTri abor. ki b*> Tvoda! večem s'avnoBtnO snomlnsko oh«»-ležie. Prertnrortaia trgtonn'e je v atenski nišami Tvrševa cesta la-TT. (Dnnalska). Sedeži 10 Din, sto^Sča r prednrodaji po 3 Din, pri večernd blagajni po 5 Dia. Leichner Fettpuder Je te 60 let svetovna itnamka. 851 u_ Akademija ,Tabora« bo v soboto 19. t. m. v veliki dvorani Uniona. Izbrane točke bosta Izvajala operna pevka gospa Štefka Poličeva ob spremljevanju ravnatelja opere g. Mirka Poliča ln operni bar rltonist g Robert Primožič, ki bo ob spremljevanju dirigenta opere g. dr Danila Svare zapel nekaj arij iz svodih najboljših partij. Prav zanimiv ln pester bo tudi spored, ki ga bodo Izvajali društveni pevski, dramski in mandolinIstični odse-ki. Cenjeno občinstvo opozarjamo na to zanimivo prireditev in na spored akademije, ki bo danes razposlan in izvešen v izložbah Z donosom prireditve bo društvo nabavilo potrebno onreino za prenočišče na Viču, ki ga društvo gradi za brezposelne delavce in ki bo že v kratkem dorraieno Vstopnice za akademijo Ro v prednro^aji i>rn Matični knjigarni na Kongresnem trgu. u— šentjakobska knjižnica v novih prostorih. Naše vzorno podjetje, največja Iz-posojevalna knjižnica v Sloveniji, je po dolerem času čakanja vendarle dobila dostojne prostore in se preselila iz doseda-n.iih tesn'h lokalov na Stalin trgu v hišo Slovenske Matije na Kongresnem tren. Tri dni, a skoro tr! noči ie 25 ljudi prenašalo knjige na velike Turkove vozove, da so j'h nato (okrog 50.000 po številu) razmestili in uredili v 20 m dolgi, izredno prostorni dvorani. Pri selitvi je sodelovalo pole? onih, ki sodeluielo v kniižnid. tudi lepo število brerrooseln'h. V dvorani so mizarji postavili čedne prostorne omare, tako da Imajo tudi knjižničarji zdaj zadosten pregled. S preselitvijo knjižnice na je zadovoljno občinstvo, kajti vsakomur prtfa centralna lega. Poleg dvorane sta še dve stranski sobi, v katerih je razmeščena velika, rezerva knjižnice, ki jo bodo tudi že v doglednem časn popolnoma uredili. Tudi tn se skrivajo dragocene književne redkosti. Id morejo sproti dopolni^ati redni knl^ničn! del u_ „Rango«, film ZKD v petek v Elitnem kinu Matici. Mladina m prijatelji lepih naravos^vnih filmov bodo nedvomno vese'1 leposra novega sporeda ZKD, filma „Rango«, ki nas popelle v pTagozd v do movino onie. Polee ■».Ranga« bo vzbudila mnoso smeha ln prijetne zabave ša.loigra »Mickv* Premiera bo jutri ob pol 15. u_ Zanimiv večer društva »Krke« bo 18. t m. ob 20. pri Mikliču. Poleg dr Ste-let.oveca nre^avariia s skiontiičnimil slikami o umetnosti Dolenjske in njene metropole bOBta na sooredn še dva kratka Jakčeva filma z Izleta društva .Krke« na Gorjance in s Pusljeve slavnost! v No vem mestu Sekstet pevcev bo zapel več narodnih pesmi, vrhn te?a pa bo skrbel za zabavo še jazz »Odeon« V reklamne svrhe postavi ljubljanska tovarna »Dekor« na vsako mizo nmetniško izdelano vazo s pepelnikom. Vstop na večer vsakomur nrost. u_ Delavski oder »Svobode« uprizori v nedeljo 20. t. m. ob po! 21. v dvorani De lavske zbornice zan:m1vo dramo izood peresa TvisateHa Cerkvenlka »KARIJERA M OŽINE«. Režiser je Ferdo Delak Vlo ge so v najbol.iš:h rokah. Pridite ln poglejte si, kakšna je pravica na svetn in kako si Možina zna delat' karrjero. Vstopnice so po 10, 8. 6 to 4 Din. u_ Krajevni organizaciji JRKD za dvorski okraj (IX., X.. XI. in XTC. volišče) priredita drevi ob 20. nrl Mraku skupni sestanek članstva za obe organizacl'!. na katerem bodo poročali gg. ljubljanski žnnan dr. Puc in drugi. Vsi člani ln prijatelji vabljeni! KINO L-TTTOLJANSKI DVOR _Telefon 2730. Samo danes ob 4., pol 8. In 9. uri zvečer: ZADNJA GALA PREDSTAVA CIRKUSA W0LFS0N Senzacijo nad senzacijo! Vstopnina: Din 2.—, 4.—, 6.— u_ Advokatska komora v Ljubljani se je preselila iz sodne palače v Dvorakovo ulico 10, pritličje, desno. Telefonska štev. 29-04. u_ Miklavževanje Sokola II. Zopet nekaj prijetnega za mladino! Bliža se večer sv. Miklavža, ki ga že vsakdo pričakuje. Dečki ;n deklice v telovadnici ta-jdnstveno razglašajo: Pri Sokolu H. bo sv Miklavž zopet obdaril pridne Sokollče in Sokoličice. Bog ne daj, da bi zamudil kako telovadno uro ali ponagaja! bratu vodniku; sv Miklavž obdaruje samo pridno deco! Vsakdo se boji zamere bodisi na tej. bodisi oni plati ln pričakuje... _ In sv Miklavž bo tudj res obdaril sokolsko mladino. Seveda bo potreboval pomoči Sokola TI., ki mu je za to Priliko preekr-bel dvorano v Kazini ln Izbral 4. december za to težko pričakovano svečanost Ker pa tudi Sokol II nima toliko sredstev na razpolago, da bi mogel obdarit! 200 otrok, prlčakule, da bodo tudi oni dobri ljudje, na katere se bo obrnil s nrošnjo za pomoč, žrtvoval! kakšno malenkost za mladino Sokol R. prosi, da mu pomagate pri tem delu !n se zahvaljuje. u_ Sneg na Krimu. Po tne*rlen!h dneh nam zonet sHe sonce In je nebo brez oblačka. K»-tm in njegov sosed Mokree sta, ko ie izginila gosta meigla, pokazala bel snežen klobuk. Oba vrhova sta bila le nekaj metrov na vrhu aasnežen« Ker Je tudi po drugih mišjih hribih in planinah zanadel sneg. so nastala r Ljubljani tnrz-lejša Jutra Vendar pa smo s tako lepim pozno jesenskim vremenom nrav zadovoljni Barometer se drž j visoko. u— živilski trg Je bil včeraj dokaj Slab Na St Peterskl nastp Je bilo pripeljanih le 10 vo* kromnlrja m 15 voz aeljnatlh glav, v prvi vrsti i« krajev okrog D M v Polju Krompir je bil po 0 80 do 1 Din kg. aeljiat« glave na 0.90 do 1 Din kg. Sa. dia Je bilo ena treu zadosti Jabolka fto kakovost) od 1.50 do 4 Din. ilh je bilo do 20.000 kg Man'5n aalora hruSk Je bil« t>n 3—5 Din ke. domači kostanj p* po i.bo Din. 1 to 3 Din kg Zaradi slinavke 1« parkljevka odpadli Slvlnski sejem le mno-*o vplival, da Je Izostal včerwi vectl doto* kmetov. Cene goveji živini pa kalijo Se vedno tendenco navzgor. Pri TRGANJU v ZOBEH in GLAV2 navadno priporočajo masažo sa masažo 6LC5 9t«fcfcofe* Din 14-— Offi« reg. pod S. Br. 25.89-732. u_ Moka se draži. Od 15 oktobra naprej se je moka podražila za približno 25 par pri kg. Cene so sedaj: št 0 Din 3 75 (prej 3.50) na drobno, št 2 Din 3.50 (pr ; 3.25), št. 4 Din 3.25 (prej 3) in št 6 D a 2.75 (2.50). Naravno, da skušajo tu d; l;uh Ijansfci peki na primeren način rp^ri vprašanje podražitve kruha Za en'xrat peko manjši kruh Računajo pa, da s-■ bn moka na zimo še bolj podražila. u— Mestno načelstvo razpisuje javno licitacijo oddaie 4 lokalov v stanovan:ski kolondj! carinarnice ob Vilharjevj cesti. Licitacija se bo vršla v sredo 23 t. m ob 12 v mastnem gospodarskem uradu. Re-flektanti, odnosno dražitelji morajo zadostiti vsem razpisaneim pogojem, ki se robe v mestp-?m gospodarskem .-uradu (sob.t št 12), sicer se k licitaciji ne bodo prepustili!. u_ Tehtanje motornih vozil. Uprava policije objavlja, da bo uradno tehtanje motornih vozil vsak petek do novega leta med 9. ln 10 uro na mestni tehtnici na Gosposvetsfci cesti 17. Lasiniki motor j.ii vozil se opozarjajo na člen 106. spremenjenega taksnega '.n pristojbinskega pravilnika, po katerem moraJo biti motorna vozila uradno tehtana do konca leti 1932 '.eiosa Ali se kopljete? Potem uporabljajte s s. m o penečo se Velosa-tableto iz smrekovega igličja Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Pločevinasta škatla s 6 tabletami Din 20, z 12 tabletami Din 38. Posamezna tableta Din 3.50. Hud karambol. Pred optro je včeraj okrog 14. prišlo do hudega karambela med dvema kolesarjema. Mlad fant je privozll pravilno po desni stranj Knaflj°-ve ulice ln zavil v Gledališko ulico, dru^i pa Je privozll po Gledališki ulici. V hudem diru sta treščila skupaj in z'<»tela s koles. Mlajši kolesar se je kar hitro pobral ln zdirial dalje, dočim je drugi priletel na pločnik z glavo naprej in obležal nezavesten. Pasanti so mu priskočili na pomoč in o nesreči je bila takon obveščena tudi bližnja stražnica v šu biče vi ulic'. Reševalna postaja je poškodovanca prepeljala v bolnico. Ker ni imel prj sebi nikakih dokumentov, do večera niso mogli ugotoviti, kdo je. žele okrog 17 se je zavedel ln povedal, da se piše Janez Skvarč, delavec, zaposlen pri stavbeniku Emilu Tomažiču. star 31 let to stanujoč na Ižanski cestj 75. Potolkel se je na gla-ri in se onesvestil zgolj zaradi pretresa, sicer pa bo v kratkem okreval. u_ Napaden pri vasovanju. V splošno bolnico so vče»aj dopoldne pripeljali 21-letnega delavca Janeza Smolnikar'?; [z šmartnega nn Kamniku. Predsinočnjim je vasoval v neki sosednji vasi, a ea je pričakal na cesti ljubosumen tovariš in mu zS^al vp* vbo'''^ " nrci f-n mp^ rfbra u_ Vlom v viničarljo, V nedeljo ponoči so viLMAUJi uVLiiiUhi »tuniki v (jidfievi pri Sv. Petru v vlničarijo posestnika Franca Senekoviča. Odtrgali so dvoje vrat, odstranili železno pregrajo pri oknu ter vdrli v notranjost Odnesli so posteljo z vso posteljnino, vs-o kuhinjsko opremo ia gramofon s 115 ploščami. u— SVENGALI priredi danes ob pol 9. uri zvečer r veliki dvorani hotela Uniona svoj prvi ln edini mistični večer 3 popoi-noma novimi programom in ob sodelovanja slavnega dunajskega medija Mm Svec-son. Veliki uspeh nastopov g Svengalija v vseh večjih mestih, nad vse ugodne kritike časopisov jamčijo, da bo tudi ta prireditev na višini. Veliki interes ljubljanskega občinstva za ta večer se opaža posebno pri predprodaji vstopnic v Zvezni knjigarni. u_ Obiskujte naše brezplačne fotografske tečaje za začetnike ln bolj izvežbace ter specialne tečaje za povečanje. Predava g. Cvetko švigelj. Prijave v Kančevi drogerijl, židovska L u_ šentjakobsko pevsko društvo lisa pevske vaje v šolj na Prulah vsak ponedeljek in vsak četrtek ob 20. Pevci vabljeni. u_ »Preporod« bo tael redno plesno vajo zopet v soboto. Začetniki bodo imeli pouk ob pol 20 G. Jenko bo učil nadaljne slike posameznih plesov Igral bo priljubljeni Jazz »Ponny«. Ponovno opozarjamo, da je vstop dovoljen le proti diijašk; legitimaciji in po članih uvedenim gostom. u_ Preporodovke. Danes ob 16.45 sestanek ženske sekcije. Udeležba obrežna ra vse članice. u_ Redna plesna vaja trgovskih In privatnih nameščencev drevi v dvorani Kazine. u— Plesne vaje trgovskih nameščencev ZPNJ bodo v petek 18. t. m. v Unionu u_ Dramski odsek »Tabora« dTevi ob 20. nujna vaja na realki zaradi akademije Vsi. Točni! u_ Gostilna pri >Bobenčku« priporoča namočeno polenovko in kraški teran Vremensko noročilo dne 16. novembra 1932 Meteorološkega zavoda v Ljubi ia««| številke za označbo fcraja pomenijo: l. čas opazovanja, 2 stanje oarometra, 3. temperatura 4 relativna riaga v 5. smer la britoo vetra. 6 oblačnost l_10, 7. vrsta padavin, S padavine v ram _ Temperatura: prve Številke pomeatjo naV *ift1o 1rnge nalili ž 1<> temperatur« 'Ljubljana 7: 767 3. 1.0. 70. SW 1, 10, —, LjuPijana 13 765.6, 3 0. 70. NE 1, iasno, —, —; Maribor 7: 764.8. -2.0 90, mirno, jasno, —, —; Zaereb 7: 7«j 0 2.0, 70. S 8. 10. —; Beograd 7: 766 3: -2 0, 90. mirno. Jasno. —, —; Sarajevo 7: ni de-peSe; Skoplje 7: 76G.6, 1.0. 90. mirno 9, Split 7: 762.9 6.0. 60. NE 6 iasno, —; Kumbor 7: 761.4, 11.0. 70. ESE 2. 8. 11.0. dež; Rab 7: 674.0, 5.0. 80, N 2, 1, NaJrlSj« temperatura r Ljubljani B.O. najnižja 1.0. Bonee **haja ob 8.58, zahaja 16.31. Luna vzhaja ob 17.49, zahaja 10.4L Iz Maribora a— Prihodnja nedelja bo posvečena nasi mladini. Do-poldne bo dijaška Dri redite v, popoldne ob 16. pa velik dobrodelni koncert z izbranim sporedom v dve rani Uniona Tu se bodo prvič predstavili tudi naši Cicibani. okrog 200 dečkov pevcev iz vseh rmariborskih narodnih šol. pod vodstvom Z Ramšaka. a— Nove namestitve v roagfistratni službi. Svoječasni sklep mestnega občinske«! sveta, da se namestijo v mestni shiž&i v nekih uradih potrebni uradniki juristi, ie pov-zroč:'lo med nekaterimi, ki očividno o zadevi niso zadostno pcučeni, nepotrebne skrbi. Zadevni predlo« o nastavitvi treh »•u ris tov, m sicer enega pri mestni upravi, drugega pri konskripcijsikem uradu in tretjega pri gradbenem urad«, bo predložen občinskemu svetu, ko bo ta pretresal predlo« občinskega proračuna za prihodnje upravno leto. To potrebo so občutili že prejšnji župani in občinski svetniki, ki s" tadi daii pobudo za ta predlo«. Jurisii so v nekaterih uradih neobhodno potrebni, kar dokazujejo namestitve v občinskih opravah drugih mest, na primer Ljubljane iti Cela a. a— .Mariborsko občino bosta zastopala na seji Zveze avtonomnih mest v nedeljo na Sušakm župan dr. Pranjo Liipold in ravnatelj mestnega knjigovodstva magistrata! svetnik Barle. a— Giede nedelj enega uradovanla na mestnem magistratu bo občinski svet. ka-Kor *mo izvedeli, razpravljal ponovno na svoii prihodnji seji. a— Nesrečen padec na cesti. Pr edsin očrni im je /padel na cesti v Košakih na Aleksandrovi cesti stanujoči 66!etni hišnik Fr. (jselpiafl na povrafiku domov tako nesrečno, da je dobil veliko rano na glavi in ie obiezal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico. a— Prvi zimski mraz ie nastopil v Mariboru v noči od torka na včeraj. Vso naravo ic pokrila buda slana. 2ivo srebro je kazalo včeraj zjutraj prvič pol stopinje Cel- a pod ničlo. Drevje, ki je bilo predsmočit ;m še vse polno sicer onmenelega listja, sc sa ie včeraj zjutraj v prvih urah popol-n.vma znebilo. a— Živilski trg je bil kljub sotoSnentu, vendar zelo hladnemu vremeniu, le srednje založen. Kmetje so pripeljan 12 voz zelj-n.".tih glav, krompirja in čebule ter 6 voz s^dia. Cene so bile naslednje,* par piščancev 20 do 35 Din. kokoš 3t} do 40 Din. puran ali gos po 35 do Din, domač zajec 4 do 20 Din. krompir k« 0.75 do 1.25 Dim, čebula 2 do 3 Din, gobe 2.50 do 4 Din, jabolka 2.50 do 5 Din, grozdtje 3 do 6 Din, kostanj 0.50 da, 1 Di.n, elavica salate 1 do 2 Din, cvetama 1.50 do 2 Din in ohrovt 1 čo 2.50 Din. — Včeraj ie bilo na trgu za seno in ^Jamo 8 voz sena po 85 do 110 Din. 2 voza otave po 90 do 1.— Din in 3 vozovi s.ame po 55 do 65 Din za 100 kg. Iz Celja c— Predavani« o Pohorju. Na Ltjudskem Tseučiiišču v risalnici meščanske šole bo predaval v sM*iedeldek ob 20. g. Fr. Pivko v Maribora o Pohoriu. Predavatelj bo ob predvajanju 100 skioptičnih slik razkazoval krasote poletnega in zimskega Pohorja. Na to zanimivo predavanje opozarjamo vse. ljubitelje naših lepih krajev, zlasti planince »i smučarie. e_ Preskrbite S| pravočasno vstopnice i a dvojno gostovanje mariboi skega Narod-j>t"?a gledališča. V nedeljo ob 16. se na £ lošno zahtevo ponovi Kreftova zgodo-a nska draina »Celjski grofje<. Zlasti opozarjamo na to predsta-vo celjsko okolico. Zvečer ob poi 21 pa bodo peli Leharjevo krasno opereto >Frideriko«. Pri tem dvojnem gostovanju sodeluje ves mariborski oramski in operetni ansambl, zbor in vojna muzika. Celotna kulisaTlja za obe predstavi se prepelje v Celje. e— Razdeljevanje podpor brezposelnim. V pisarni pomožne akc^e za brezposelne lri reveže v Celju in okolici, ki je namešče-t:a v poslopju Pokojninskega zavoda v Ko-I:in£evi ulici, so pričeli v torek izdajati nakaznice za živila. V kratkem bodo začeli celiti tudi nabrane obleke, perilo, obutev in drugo blago. Pisarna je že doslej prejela izredno mnogo prošenj brezposelnih m re-ve-žev za podporo. e— Ponarejeni novcL Te dtni so se pojavili tudi v Celju in okolici ponarejeni novci po 10 m 20 Din. Falzifikati so dokaj posrečen1., so pa kovani iz mehke kovine. Pu I i c Tj a in orožništvo sta pridno na delu, da izsledita falzifikatorje. e— Baraka na kolodvora v plamenih. V torek okrog tri četrt na 11. dopoldne se ie zaradi močno razgrete peči vnel strop v barak:, za preglednike vozov med kolodvorskim poslopiem in skladiščem družbe Sladkor Union. Na oomoč so takoj prihiteli železniški uslužbenci, kmalu na so prispeli tudi celjski gasilci, ki iim ie v četrt ure uspelo o?enj pogasiti. Ogenj ie uničil polovico stropa in strehe. Škoda ni velika. Cc bi se bil ogenj razširil na vso barako, bi bila nastala velika nevarnost za komai po! metra oddaljeno skladišče družbe Sladkor Umoru e— Otrok padel na razbeljeno peč. V nedeljo zvečer je padel 6le-tni posestnikov sin Franc Podergajs v Šmarjeti prt Celju doma v sobi na zakurjeno železno peč in sc močno opekel po obraza. Otrok je ostal v domači oskrbi. e— Žrtev napada. V nedeljo 13. t m je neki moški v pretepu napadel 291etnega zidarja Ivana Maka iz Medlega pri Celju i nožem in ga zabodel v levo lice ori čeljusti Krnahi pa so se pojavili znaki zastrupljena. Maka so prepeljali v celisko bolnico e— Mestni kffio. Danes ob 20.30 izvrstna vojaška zvočna komedija »Rekrut Kačma-rek«. V glavnih vlogah znani komik Fric Schulz in Ltide Engilch. Predigra Foxov zvočni žurnaL Iz Kamnika li«— Snovanja francoskega krožka. Na pobudo francoskega irstituita v Ljubljano fe bo najbrž tudi v Kamniku organiziral francoski krožek, če se bo le prijavilo dovolj članov. Novi g. lektor na ljubljanski univerzi, ki se je pretekli teden mudil v Kamniku, je obl' m1, da bo prav rad priredil ▼ našem mestu nekaj filmskih in »kioptičnih predavanj, želi pa vedeti. ali bi bilo za taka francoska predavanja v Kamniku dovolj zanimanja. Tisti, ki bi bili pripravljeni posečati francoska predavanja, naj blagovolijo to sporočiti pisarni odvetnika dr. Žvoklja. O organizaciji in ustanovitvi krožka bi se pomeniti po prvem predavanju. Iz Litije t— Šahovska simultanka. V soboto 20 t. m. bo odigra1 g. Milan Vidmar ml. iz Ljubljane z litijskima šahisti šahovsko sis mul tanko. Udeleženci naj prinesejo 6 seboj igralno desko. Tajnik litijskega šahovskega kluba g. Tinko Juv.rn bo sprejemal pri-'avljence v četrtek ob 20. pri Urški. K temu sestanku so vabljeni sploh vsi naši šahisti. i— Šolski radio. Predavanjem v šolskih urah radiia — Ljubljane prisostvuje vsak tortk in petek mladina višjih razredov. Umestno pa bi bilo, da bi radio oddajal vsaj enkrat tedensko snov za najmlaiše solarčike. Taka predavanja naj bi se vrš'la v popoldanski a urah. Iz Trbovelj t— Carinski uradniki v Trbovljah. V soboto so obiskali Trbovlje cariniki ljub« Ijanskega pododbora U druženja carinikov kraljevine Jugoslavije. Pod vodstvom rudniških inžen.jerjev so si gostje ogledali rudniške Daprave. Po ogledu so se zbrali v rudniški restavraciji. Pri tej prilik' so zbrali no iniciativo všjega carskega kontrolorja g. Pirca 250 Din za mladinssi pevski zbor, ki so ga slišali na koncertu v Ljubljani in se zanj navdušili. Darovalcem lopa hvala! t— Krasno uspel rapalski večer. Trbo= veljski emigranti so priredili v soboto zvečer v Sokolskem domu rapallsko akademijo, ki bo ostala vsem udeležnikom v nepozabnem spominu. Baš ta večer je pokazal. kako globoko sočustvuje tudi trbovelj-sko prebivalstvo z zasužnjenimi brati. Velika dvorana je bila nabito polna, akademija sama pa je izzvenela v gromovit protest proti nasiljem Akademijo je otvoril ebor recitatorjev z Grudnovo: »M- smo minerji« Mrki nastop recitatorjev, oblečenih v rrno. je napravil na vse občinstvo najgloblji vtis. Poln iskrenega rodoljuba je bil govor učitelja Pahorja ki je v trpkih besedah orisal vse gorje ki jja preživljajo uaši rojaki za mejo. Pri igrici »Otroci išče ro kralja Matjaža« ni oetalo nobeno oko =uiho Mladinski pevski zbor je zapel neka istrskih narodnih pesmi Največji "tis pfl je napravila alegorična živa slika na kon cu akademije ki je predstavljala trpi jen. t in vstajenje. Vihar navdušenja ie prikipei do vrhunca in spontano je z«donela '.z sto terih grl veličastna vees'ovan aam pr-redili prekrasen večer, kakršnih vidi-no v Trbovljah malo Glavno zaslugo z« to lepo prireditev pa ima učitelj g. Pshor ki jo je vodil Trboveljčani smo vsi fcrtz razlike mišljenja in stanu pokazali da odločno odklanjamo »ljubezen« vsako?«* ki Iv nas hotel iztrgati iz naše skupne domovine Jugoslaviie. t— Sokolsko gledališče otvori letošnjo sezono v soboto 19 t. m zvečer % priljr.b I'eno Jure;č-Govekarievo narodno igro »Deseti brat«. Pevsike točke bo spremi je komhinireni orkester. Prodaja vstopnic v podružnici »Jutra«. Iz Hrastnika h— Osebne vesti Poročali smo. da pride namesto g. inž. Kecka, kot obratovodja na Ojstro g. inž. Schneider iz Trbovelj V zadnjem času se je pa ta premestitev v toliko predrugačila. da se premesti g inž Schneider v Kotredež-Zagorje V Hrastnik-Ojstro pa pride g. inž Otmar Petrič iz Trbovelj h— Smučarski odsek Sokola v Hrastniku priredi v petek 18. t. m. ob pol 21 v sokolski telovadnici predavanje o smučanju s skioptičnimi slikami. Predaval bo g. An-te Gnidovec iz Ljubljane. Iz Novega mesta n— Učiteljsko zborovanje v Novem mestu. V soboto se je vršilo v osnovni šoli redno zborovanje sreskega učiteljskega društva JUU, k' ga je vodil predsednik učitelj g. Vilko Menard Učiteljstvo ie z zanimanjem sledilo točkam obširnega programa obsegajočega važne stanovske zadeve. predavanje učitelja g. Viktorja Pir-nafca o Skopi ju in raz'ago načrta o deških ročnih delih, ki jo je imel na podlagi zastavljenega materiala učitelj g. Zukovec iz šmihela Zborovanje je bilo zaključeno s priporočilom predsednika, da se učiteljstvo polnoštev:fcio udeleži popoldanskega župnega sokolskega prosvetnega tečaja. Iz Laškega 1_ Redukcije tudi v Hudi jami. Tudi v našem rudndku, kjer se je delalo sedaj še brez praznovanja in se ni odpuščalo delavstvo, je prinesel 15. november bridko razočaranje, ko je bilo odpuščenih preko 100 rudarjev med njimi tudi več družinskih očetov, ki so bili vrženi brez kruha na cesto. Beda bo zavladala tudi v Reči-šikl dolini. 1— žalostna smrt otroka, v ponedeljek je kmetica Frančiška Ramšakova iz Sp. Rečice zarnepi^a v pobi kruh. Odšedši v ku-h'njo, da pripravi kosilo, je pustila kmetica enoletno hčerkico Štefko samo v sobi. Otrok ie zleze! najprej na klop, kjer je stala skleda s testom in od tod k Skledi, v katero se je prekopionil z glavo. Otrok si sam ni več mogel pomagati :z testa, v katerem se je tudi njegovo vpitje zadušilo. Ko se je mati vrnila v sobo, je našla otro€'6ka zadušenega v testu. Iz Konfie nj— Seja sreskega odbora JRKD bo v nedeljo 27. t. m. ob pol 9. v Narodnem domu. N* dnevnem redu so poročila funk* oionarjev in poslanca Gaiška debata o poročilih in sklepi, želje odbornikov m slučajnosti Vabljeni naj pridejo točno in polnoštevilno k seji — V Op'otnici bo sestanek 17. t. m. ob 18.. v Stranic.ih v !>etek 18 t. m. op 16 in v Lofah v nedeljo 20 t. m. »t* pol 8. Poročajo delegati ere^kega odbora Sestanki v ZreSah. Vitanju in Konjicah bodo prihodnjri teden Ker je dnevni' red zan miv in aktinlen je ori-•laTcovati polnoštevUhe udeležbe Članstva in somišljenikov JRKD. Zz Ptuja j— Blagoslovitev nove zastave Veteranskega društva, v Ptuju se je izvrSila v nedeljo. Slavnosti so se udeležila tudi bratska društva starih vo j altov, tako predvsem uniformirana trška garda iz Veržeja, ki je bila po vojaško opremljena s puškami in bajoneti. Ta garda se je ustanovila že pred 200 leti. Proslave sta se dalje še udeležili veteranslci društvi od Sv. Antona v Sloverrokih goricah in od Sv. Lovrenca v Sdcvenrkil: goricah ter zastopstvo ptujskih gasilcev pod vodstvom podnačelnika g. inž Ceiotitija. Vsn društva so prišla na proslavo s prapori. Ptujski veterani so si nabavili svoj prapor pri ljubljanski tvrdki jEcclesii«, zavodu za cerkvene umetnosti. J led svečano službo božjo je oddala ver- j f.ejska garda pred cerkvijo častno salvo.! Frošt g. dr Žagar pa je imel len nagovor, i Po slovesnosti se jc vrši"1 o na Florijan-skem trgu pred mestno hišo zabijanje žibljiičkov. j— Velika tatvina. Pletarska zadruga v Ptuju, ki ima nasade v mestnem logu, je ž dalje časa opažal.-1, da nekdo krade zelene kulturne vrbe, katerih je bilo pokradenih okoli 3000 k2 in trpi zadruga škode okoli 2500 Din Tatovi so vrbe kar z vozom odpeljali. Orožništvo storilce zasleduje. Iz Ljutomera lj— Kmetijska nadalejevalna gola bo tudi letos pričela reden pouk, ako se javi do-volj.no število učencev. Vp'sovanje bo v nedeljo 20. t., m ob 9. v pisarni meščanske šole. Učenci pa se lahko javijo tudi pri županih okoliških občin in do 23 t. m. še pri vodji v meščanski šoli. Posebno on:m učencem, ki so v preteklem šolskem letiu prvič posečali šolo, se priporoča, da se pirjavri .da dobe na ta način pouik še tudi v ostali polov:ci učne snovi, šola je namreč dveletna. Pouk se namerava tudi letos vršiti ob četrtkih in sobotah popoldne. Začetek bo najbrže v začetku decembra. Sivljjenia na deželr STARI TRG PRI L02U. Glede na do« p is v »Jutru« z dne 13. t. m. smo prejeli: Ni res, da bi bil Mlakar Franc (pravilno Mlakar Anton), posestnik iz Poduba, pogodil krasnega jelena, marveč je res. da je jelena smrtno zadel p06tajenačelnik g. Bizjak z Rakeka Mlakar je jelenu dal drugi strel. Smrtonosni p-vi strel kakor tudi trofeja sta se priznala od veščaka gozdarskega referenta g. Kordona iz Logatca postajnemu načeln.ku g. Bizjaiku. SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH Preteklo nedeljo je imel Sokol v Sokolskem domu Martinov večer. Glavna točka je bila šaljiva trodejanka »Avtomo-ijilist«, ki so jo podali naši igralci in igralke prav lepo in s pravilnim razumevanjem. Prireditev je bila dobro obiskana. Senzacija sezone so ameriSki HIS MASTERS VOICE Superhetrodyn RADIO APARATI Nedosegljiva: REPRODUKCIJA SELEKTIVNOST NIZKA CENA Za vsak aparat enoletno jamstvo. Prodajajo izključno avtortzfrarf trgovci THE GRDNOPHONE COMPANV LTD Razne mc^ele radio-aparatov gornje tovarne Ima stalno na zalogi „Tehnih" JOSIP BAN J Al, Ljubljana Miklošičeva cesta št. 20. Palača Okrožnega urada. 13446 Pravilnik sa Szvrševanfe dimnikarske obrti Na podlagi paragrafov 92 do 9L in 150. zakona o obrtili je ban dr. Marušič izdal pravilnik za izvrševanje dimnikarske obrti, ki ie objavljen v »Službenem listu« od 16. t. m. Pravilnik določa, da se morajo vse kurilne naprave in vsi odvodi dima v mestih in občinah, za katere velja gradbeni zakon I-del, ter v rudniških krajih ometati vsak me-m e, v vseh drugih krajih pa vsaka dva meseca Kurilne naprave pri centralnih kurjavah, v večjih costiščih. pekarnah, zavodih in podjetjih, kjer se stalno mnogo kuri, je treba ne glede na kraj ometati vsakih 14 dni (po potrebi vsakih 8 dni), plinske kurilne naprave, kurilne naprave pri paniih kotlih in tovarniške dimnike pa vsake 3 mesece. Odprta ognjišča in odprte dimnike je ometati vsake 3 mesece vendar sme obče upravno obla-stvo na predlog požarno-policijske komisi-ie po zaslišanju Zbornice za TOI odrediti tudi drugačen rok za kraje, kjer tako pogosto ometanje ni potrebno. Ti ometalni roki veljajo eamo. kadar se kurilne naprave stalno uporabljajo. V krajih, kjer je bilo po veljavnih določilih ometanje še pogosteje, sme obče upravno oblastvo I. stopnje po zaslišanju občinskih uprav in združenja dimnikarjev odrediti,, da ostanejo dosedanji roki v veljavi. Kurilne naprave v sezonskih obratih topekarne) se ometajo po dogovoru vsaj enkrat na leto. Po dogovoru se ometajo tudi stanovanjske lončene peči. Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo upravifen dimnikar, ki mora opravljati dimnikarske posle osebno in je >a delo osebuo odgovoren. Če delo ne opravlja isebno, mora postaviti poslovodjo po zakonu. Dimnikar je odgovoren tudi za delo pomožnega osobja. ki ga uporablja. Dimnikar mora pri ometanju skrbno pregledati kurilno napravo, pa tudi pred uporabo nove ali predelane zgradbe preiskati, če so gorišča in dimni odvodi redno izvedeni. Na morebitne nedostalke mora opozoriti hišnega lastnika (najemnika) in če se nedostatek ne odstrani, mora to javiti občinski upravi. Dan in uro ometanja mora dimnikar razglasiti. Pri vsakomesečnem ometanju se mora dogovoriti s hišnim lastnikom (najemnikom) o koledarsko določenem dnevu in uri ometanja. Izvrševanje dimnikarske obrti sme ban po prosti piesoji glede na splošne koristi in po zaslišanju Zbornice za TOI ter dimnikarskega združenja omejiti na ometal-ne okoliše za posamezna upravna področja, za dele upravnih področij ali za več področij skupaj. V takih okoliših smejo samo ob nevarnosti požara opravljati posel tudi dimnikarji iz drugih okolišev Ban sme na gornji način tudi izpemeniti aH odpraviti me-iitev na ometalne okoliše, ne da bi zaradi tega imeli prizadeti pravico do kake odškodnine. Dovolila (koncesije) za izpraznjene dimnikarske okoliše se izdajo samo po javnem natečaju (konkurzu). Dovolilo se izda prvenstveno onemu, ki je poleg strokovne izobrazbe in zanesljivosti dokazal najdaljšo nepretrgano zaposlitev. Vojni invalidi in pomočniki. ki so pri delu postali invalidi, imn-io prvenstvo pred vsemi prosilci, če znaša njih čas zaposlitve 4/s časa zaposlitve ostalih prosilcev. V sporih o obveznosti, roku in načinu ometanja in o višini pristojbin odloča obče upr. oblastvo I. stopnie po določilih §§ 406 in 409. zakona o obrtih. Izterjanje pristoibin se lahko vrši na zahtevo upravičenca po prednikih o upravnem postopku Prekrški pravilnika pa se kaznujejo po § 397. zakona o obrtih. Cenovnik dimnikarska dela. Istočasno jc ban dr. Mnrušič izdal maksimalni cenovnik za dimnikarska dela (SluŽ. rstvo list od 16. t. m.), ki določa za enkratno ometanje odprtega kuhinjskega ognjišča 4 Din, za ometanje navadnega prelaznega dimnika pritlično 3 Din, za vsako nadaljnje nadstropje 0.50 Din, za ometanje ruskega ali valjastega dimnika 2 Din in za vsako nadaljnje nadstropje 0-50 Din, za ometanje štedilnika z eno pečico (in dimno cevjo do 1 m) 3 Din, z dvema pečicama 4 Din, s tremi pečicami 5 Din, za ometanje železne peči z dimno cevjo do 1 m 2 Din, za velike železne peči 2.50 Din, za izredno velike pa 3.25 Din, za ometanje dimne cevi od 1 m navzgor 0.75 Din za ometanje Lutzovs peči (male, brez pečice) 6 Dim, za ometanje pralnega kotla 1-50 Din, velikega 2 Din. Ta cenovnik velja za redno ometanje. Če pa se delo izvrši po posebnem naročilu ali ob nevarnosti na nedeljo ali pa v hišah, ki so raztresene daleč iz vasi, se sme dogovoriti do 25 odst. povečano plačilo, v nočnem času (od 17. do 6. ure) pa se sme računati povišek od 50 odst Za delo zunaj kraja, kjer je sedež obrti, se sme za pot računati pribitek k postavkam od 50 par. Dogovorom se prepušča določitev plačila za ometar.je štedilnikov v gostiščih, centralnih ku*;av, parnih kotlov, Lutzovib peči z eno ali z več pečicami, pekovskih parnih peči, tovarniških dimnikov in cevi v steklarnah in hmeljskih sušilnicah. Gospodarske vesti = Začasni trgovinski sporazum z Gr-fijo. Na podlagi zakona o pooblastitvi za nujno uveljavljenje mednarodnih pogodb in sporazumov je ministrski svet 6-oktobra sklenil uveljaviti začasni trgovinski sporazum z Grčijo, ki je sedaj objavljen v »Službenih Novinah« od 15. t m. Sporazum velja za čas od 24. septembra tega leta do 15. maja 1933. potem pa 6e lahko obnovi po dogovoru med obema vlada.oa = Dobave Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 60 komadov medeninastih cevi. 200 m svinčenega kabla, 300 m munesma-novih cevi in 30 komadov krogličnih ležišč = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Dolček in Marini, trg. s manufakt blagom v Mariboru (poravn upr. dr. Fr. Farkaš, odv. v Mariboru: poravn narok pri okrož. sod. v Mariboru 22. dec. ob 10. prijavni rok do 16 dec., kvota 60 odstotkov). nadalje o imovini Engelberta Si-cherla, trg. z meš. blagom v Spodnji Pol-skavi (poravn. uprav. dr. Jos. Pučnik, odv. v Slov Bistrici; poravn. narok pri okr. sod. v Slov. Bistrici 20. dec. ob 10., prijavni rok do 15. dec., kvota 40 odst.) in končno o imovini Marije Staničeve in Alojzija Staniča, mesarja na Bledu (poravn. uprav. dr. VI. Krištof, odv. v Radovljici) poravnalni narok pri okr. sod. v Radovljici 23. dec., ob 10., prijavni rok do 17. dec.). Borze 16. novembra Na ljubiianski borzi se tečaji deviz niso bistveno apremepili Deviza London je nekoliko popustila, devizi Praga in Bruselj pa sta se za malenkost okrepili Premija za zlate devize je nadalje 20 odst., v italijanskem kliringu pa 265 odst. Na zagrebškem efektnem tržišču je ten denca v državnih papirjih nadalje čvrsta Vcfna ikoda je po dolgem času topel dosegla tečaj 200 Din; trgovala se je za kaso po 198 in 200, za december pa po 195 in pozneje prav tako po 200. Tudi dolarski papirji so Čvrsti, kar je v zvezi z vestmi o popisu (nostrifikaciji) teh papirjev, fci se nahajajo v naši državi 7 odst. Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 42.50. Deviz©. Ljubljana. Amsterdam 2313-18 — 2324.57, Berlin 1367.36—1377.16, Bruselj 799.13 do 803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 191.14—192.74, Newyork ček 5737.42 do 5765.68, Pariz 225.82—226.94, Praga 170.56 do 171.42. Trst 294.35—296.75. Zagreb: Amsterdam 2313.18 — 232434, Berlin 1367.36 — 1378.16, Bruselj 799.13 — 803.07, London 191.14 — 192.74, Milan 29435 • — 296.75 Newyork kabel 575942 — 5787.68 Newvork ček 5737.42 — 5765.68, Pariz 235.82 — 236.94, Praga 17036 — 171.42, Curih 1108.35 — 1113.85. Curih: Pariz 20.37, London 17.24. New-vork 519.75, Bruselj 72 08, Milan 26.6050, Madrid 42-50, Amsterdam 208.6750, Berlin 123.5750, Stockholm 91-50, Oslo 88.—, Ko-benhavn 90.75, Sofija 3.75, Praga 15.39, Varšava 58.15, Bukarešta 2.0850. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 196 do 200. 7 odst. investicijsko 45 do 47, 8 odst. Blair 442 do 45, 7 odst. BlaŠT 40 do 42. Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 200 do 201 za nov. 199 do 200, za dec. 198 do 201, 7 odst. investicijsko 43.50 deri., 4 odst agrarne 24.25 den., 6 odst. beghi-ške 33 den., 7 odst. Blair 442.50 do 43, 8 odst Blair 41.75 do 45; bančne vrednote: Narodna banka 4100 do 4300, PAB 218 den. Beograd. Vojna škoda 203, 196 zsklj., 7 odst. investicijsko 45.50 do 48. 4 odst. agrarne 25-50. 25 zaiklj.. 6 odst beglnškc 34.50, 33.75 zaklj.. 7 odst. Blair 38 zaklj., 7 odst. Drž hip. banka 43.50 bi., Narod* na banka 41.50 zaklj., PAB 222 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.50, Ruše 9.75. Trboveljska 18.60, Alpine - Montan. 12 25 Blagovna tržišča SITO. '+ Chicago, 16. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 45, za marc 50, za maj 51-25; koruza: za dec. 26-50, za mar« 31.625, za maj 33.375; oves: za dec. 1675, za marc 18575; rž: za dec. 29.75. za marc 33.75. + Ljubljanska borza (16. L m.) Tendenca nespremenjena. Prometa ni bilo. Nudi se pšenica (slov postaja mlevska tarifa, plač-t 30 dneh): baška 6 ks do 197 50 _ 200? baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50- sremskfc, 79/80 po 205 - 210: moka (slov oostaja)? baška »0< po 330 — 335. banatska no 340 do 345: koruza (slovenska posta ia. mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 117.50 do 120. za november do 122 50 — 125. za december do 125 _ 127 50 + Novosadska blagovna boria (16. t m.) Tendenca nespremeniena Promet 45 vag. Pšenica (76 kg): baška. okolica Novi Sad. Sombor. srednjebaška. sremska 150—152-50: baška potiska 154 — 156; ladia Tisa 155 do 157; ladja Begei 154 — 156- gorniebanatska 147 - 147.50: sredniebaSka. 78 kg 152-154. 0*e»: baški. sremski 98 _ 102. Kom za: baSka 54 — 56: za december januar 55 ^5--67: banatska sušena 62—64; baška sušena 64 — 66 Moka* baška bannteka »2« 230 - 250: »5« 210 do 220: »6« 170 - 180: t7< 125 - 135- »8t 85—90 Otrobi: ba5ki in sremski 64 _ 00; banatski 63 „ 65 4- Bndimpeitanska terminska borza (16. t. «n) Tendenca neenotna, promet srednji. PSerica: za mere 12.81 do 12.82. za maf 13.11 do 13.12: vi: za marc 7.95 do 7.90: koruza: za maj 8.17 do 8.18, zt julij 8.67 do 848 t Iz življenja in sveta st vseučilišč Dijakov je dovolj in preveč, njih znanje pa nezadostno V Gradcu se je vršila svečana inavgu-racija novega vseučiliškega rektorja prof. dr. Hansa Benndorfa ia znanj učenjak je ob tej priliki namesti; običajnega inavgu-racijskega govora s kakšno znanstveno temo govoril o bodočnosti vseučilišč v Evropi. Ta govor je povzročil v avstrijskem tsku mncgo komentarjev. Vseučilišča so kot znanstvene ustanove resno ogrožena, je dejal prof. dr. Benn-dorf. če bodo sedanje razmere trajale še deset let, potem ne bodo vseučilišča prišla za celo človeško življenje v poštev kot žarišča znanstvenega dela. Nedostaja namreč naraščaja, ki bi ga znanost zanimala in bi biil v njej izšolan, število študirajoč h je pač veMko, še preveliko, a znanje, ki ga prinašajo s srednjih šol, je popolnoma nezadostno. Svoboda študira-nja, ki je bila nekoč blagoslov, je danes postala resna nevarnost. Potrebna je reforma študijskega načrta in izpraševalnih metod. Vse bo pa ne velja samo za gra. ško vseučilišče, temveč za /se univerze v Evropi. preseljevanje v živalskem svetu Potovanje volkov, kuncev in drugih glodavcev V naravi vlada večno gibanje. Kobilice romajo v kraje, kjer imajo boljše prilike za prehrano, ptice romajo iz pasu v pas, lososi skačejo na svojih potovanjih preko s'apov, jegulje romajo okrog polovice sveta. Ta potovanja so v zvezi z navado in nagonom, z vremenskimi razmerami in pomanjkanjem hrane, a tudi s poplavami in drugimi naravnimi katastrofami. Prerijski volk, ki je še pred sto leti obljudoval velikanske ameriške in ljudske n;žine in je danes že skoraj iztrebi jen, zasleduje svoj plen na stotine kilometrov daleč. Tako so j. 1879. opazovali trop volkov, ki so za- Prizorišče eksplozije A .-: /<:: • x ■ v J Magistrat v Lausanni, kjer je minule dni eksplodirala bomba iz melinita Marmoriziranje mrličev Italijanski akademik D;onvsi. prof^ anatomije na rimski univerzi, je naznanil zavodu, da se je posrečilo ne wy oranemu zdravniiku Arciereju po dolgoletnih študijah iznajti dve novi metodi za konservi-ranje človeških trupel. Oba načina sta zelo praktična in n mata nič skupnega z mumifikacijskimi procesi. Prva metoda, ki jo imenuje Dionysj >marmorzaoijo, obstoji ▼ tem, da pretvori konservator pokojnika v nekakšno marmorno soho. Druga metoda,, ki ji pripisuje rimski anatom še večjo važnost ohrani človeško truplo v naravni svežfini in ne spremeni v ničemer zunanjih in notranjih organov. Tretjo metodo uporablja Arrie-re za konserviranje rastlin in sadja. Po *odbi Dionvsija sta prvi dve metodi naj« boljše za ohrano mrličev, kar jih doslej pozr-.a medicinska in konservadjska veda Mesto mira — mesto nemirov Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena kislina v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji ,motne sluznice preidejo z uporabo »Franz Josefove« vode. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefo-va« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ Izumiteljeva usoda J. G. Navarro, konstruktor angleških letal med svetovno vojno, se je približno dvajset let bavil z izumom letala, ki ne bi potrebovalo nobene človeške 6trežbe, t. j. ki bi ga lahko vodil vsak človek brez posebnega znanja mehanike o pilotiranju Pred približno štirimi leti je dosegel zaže-Ijeno popolnost in je začel graditi stabilni aparat za zračne vožnje. Prvi poskusn' poleti so uspeli. Komisije, ki so si ogledale letao, so izrekle zgraditelju vse priznanje. Navarro pa je hotel aparat še izboljšati, nakar ga je hotel uradno razka-zati strokovnjakom. Tedajci pa je posegla vmes skrivnostna roka usode. Izumitelju je pošel denar, dolgov ni mogel po» ravnati in nekega dne je potrkal na njegova vrata — sodni izvrševalec. Zaplenil jc njegov izum ter ga prodal prvemu interesentu. To f.i je zgodilo letos 3. maja r Hestonu. v Middlesexu. ATELJE TVRDKE DRAGO SCHWAB kroji najelegantnejše jesenske obleke tn površnike Najmodernejše jesensko blago za obleke je dospelo. Vabim na ogled in na ugodc nakup. Dan premirja v Londonu sledovali čredo bivolov v Teksasu sto In sto kilometrov daleč. Tudi veverice potujejo, siplch so glodavci veliki popotniki. Kunci in podgane potujejo neprestano in tako hitro, kakor se pojavljajo, tudi izginejo. V braniborski krajini še v sredini prejšnjega stoletja niso poznali kuncev, potem jih je tam udomačil neiki lovec in so se v kratkem času tako zaredili, da so jim morali napovedati neizprosen boj. Spodkopavali so namreč železniške nasipe. Največje preseljevanje kuincev so opazovali 1. 1858. v Severni Ameriki, ko so na deblih plavali celo preko veletofkov. Tudi divji purani potujejo na velike daljave, če jih zasledujejo kajoti, v afriških goščavah pa so večkrat opazovali seleče se prepelice. čim bolj izginjajo velike živali, tem bolj redka pa postajajo njiih potovanja. Zverinski zločin Prošlo soboto so našli železničarji n« ti« ■ru berlinske predmestne železn:ce Am Wedding sedemletno deklico z udrto lobanjo in hudimi poškodbami. Izkazalo se je, da je nesrečnica Roža Marija. Boddin iz berlinskega predmestja. Deklico so takoj odpeljali v bolniSnico, kjer se je šele po dolgem času zavedla ,in povedala, da so jo ugrabili neznani možje ter jo prisilil, da je vlomila v predmestno šolo ter jim prinesla od tam 30 konserv. Ko je bilo to opravljeno. 60 jo možje pograbili in vrgli na bližnje tirnke v upanju, da jo bodo tam mimo brzeži vlaki povozili do smrti in se ae bo za njih dejanje nikoK izvedelo. Deklica je ležala vso noč na tirnicah. Čez njeno truplo so brzefli nešteti vlaki, ki pa je n-so nič poškodovali. Kolesa lokomotiv eo ji odrezala samo šop las na vrhu glave. Udrtina na lob-amji je nastala pri padcu na tirnice. Polici ra išče storilce, vendar doslej brez uspeha. Nenavaden zločin je zbudil 6plošno ogorčenje. Usoda emigntciie V Domu za moške v Wurli+zerffaePe na — Duna ju je te dni iwl ruski emigrant pi- Po pariškem vzorcu slavijo tudi v Londo-satelj in novinar Vasilij Petrov. V zad* nu vsako leto dan premirja po svetovni njem času se je preživljal s tem. kar je ] vojni. Letošnjih slovesnosti se je udeležila iztržil pri — kolpotiran ju časopisov. vsa kraljeva rodbina Po zadnjih izgredih v ženevi patrulirajo po ulicah vojaki v polni vojni opremi Senzacionalna oprostilna razsodba Pred pol letom se je odigrala v nekem hotelu v Niči krvava ljubavna tragedija. Plesalka Kosovska, ki se je v Lvovu seznanila z nekim hotelirjevim sinom ter ga pregovorila, da je z njo zbežal v Francijo, je ustrelila svojega ljubčka. Neposredno po dogodku je pripovedo* vala znancem, da je bila nesreča, ki je zahtevala življenje njenega spremljevalca. Ljubček je segel po samokresu, da bi jo napadel, po naključju pa se je cev obrnila proti njemu samemu, ne kar 6e je sprožil petelin, da je omahnil 9spremljevale.c smrtni ranjen na tla. Oblast je po dogodku aretirala plesalko, ki se je morala te dni zagovarjati pred porotnim sodiščem. Vsa solzna je obtožer.ka pripovedovala, da je njen ljubček najprej potrošil ves njen denar, nato pa jo tako brutalno odganjal od sebe, da ni mogla prenesti od-slovitve. Ko ji je izjavil, da bo naslednji dan odpotoval domov na Poljsko, se je odigrala tragedija. Na porotnifke je izjava plesalke tako vplivala, da so jo oorostili. Šestnadstropna hiša v 26 dneh pod streho Na Trgu republike v Bratislavi so zgradili šestnadstropno hišo v 26 delovnih dneh. V tem kratkem času »o pozidali ne le zidove in stene, ampaik so tudi napeljali centralno kurjavo, elektriko, vodo in plin. Samomor strežnice zaradi bolnikove smrti V Berlinu se je štiridesetletna bolničarka Elza Berger zadušila s svetilnim pli* nom. Do pred kratkim je stregla 71 letnemu prof. dr. Pauki Rittsriu. ki je boloval na sladkorni bolezni. Dr. Ritter je bil eden največjih zdravni-kih veščakov za zobe v Nemčiji rn njegova smrt je tako presunila strežnioo, da je izvršila samomor. Zaradi nespečnosti v smrt V Budimnešti ie izvršba «*momor 36-letna dr. Čilo Ullmannova. Zastrupila se ie p prusko kislino Njenega moža._ ki je rib uri samomora ležal poleg žen«, je hro< pen je zbudilo iz spanja. Pozval ie zdravnika. ki pa ni mofel ugotoviti nič druge ga kakor smrt. Pokojnica je zapustite pismo, v katerem pravi, d« se zateka k samomoru zato, ker se želi končno nagnati. Ladja v plamenih V Amsterdamu je zgorel te dni 15.00(1 tonski parnfk »"P. C. Hooft«. last paro-plovne družbe »NederLand«. Ladja se j« bila prošli teden vrnila z vožnje v Nizozemsko vzhodno Indijo. V soboto so jo hoteli očistiti podgan in eo jo t te namen zaplinrli s prusko kislino. V ponedeljek varana pa se je na ladji pojavfl ogenj. Pozvali so gasilce, ki so pa našli ladjo v plemenih do kabin 1. in 2. raz* reda. Gašenje je bilo zaman, ogenj je pustošil dalje in slednjič so prepustili ladjo njeni usodi. »P. C. Hooft« je bila moderna ladja, zgradili so jo L 1926 v St Na-zaireu. Skoda, k* jo je povzročil ogenj na ladji, gre v milijone holandskih goldinarjev. ANEKDOTA Po premieri svoje »Doroteje ALgerman-nove« na Dunaju je Gerha.rt Hauptmann srečal na cesti nekega kritika, ki je bil znan zavoljo svoje strupenosti. Na pisateljevo bojazljivo vprašanje, kako mu je delo ugajalo, je kritik začel hvaliti na vs« pretege, češ: »Nepopisno je bilo lepo. Dovršena mojstrovina!« Hauptmann se je čutiil kar olajšanega in je dejal: »Veste, kar v radost mi bo, nastopiti pri vas na Dunaju z nekolčko nadaljnjimi deli.« — »Nu, tako dobro pa s,pet ni bilo,« se je oglasil kritik prestrašeno. Vsak dan pm Sezijska razprodaja. »Olgfca, če že ničesar ne kupiš, si bovg rajši ogledali najdražje reči.« Top" proti mrazn Naprava za topli zrak, kakršne nastavljajo lastniki oranžnih plantaž na svojih posestvih v Kaliforniji, da preprečijo vdor hladnega zraka v ozemlje dozorevajoče letme. Ti stroji izžarevajo s pomočjo propelerjev toploto. Vsaka plantaža potrebuje povprečno šest takšnih »topov« Rudniška katastrofa v Lancashireu na Angleškem v earswoodskem rudniku (Lancashire) na Angleškem so prošle dni eksplodirali treskavi plini. Ob času katastrofe Je bilo v rudniku 106 rudarjev. Od njih se jih je Pravočasno 78irešilo, 24 mož so pc^udi skladov! zemlje in pa je zatrpala ruda. Na prvi sliki vidimo rešilno kolono, ki hiti ponesrečencem na pomoč. Druga slika prikazuj« položaj pred rudnikom. Na koncu vidimo refclni oddelek, ki nese ponesrečenca iz jama Hickel Zčvaco: 196 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ko je zagledal viteza in Jehana, se ga je polastila zadrega. Pardaillan je opazil. Mirno je vzel kozarec in ga postavil pred moža. Nato je odprl steklenko, ki jo je bil prinesel, in natočii do vrha. »Kaj ne,« je rekel, »davi si nesel temu gospodu v mojem imenu šest steklenk vina?« »Da, gospod vitez,« je odvrnH sluga, ki se je bil med tem pomiril. »Vino, ki sem ga nalil v kozarec, je tisto, ki si ga davi prinesel. Razumeš? Prav tisto!« »Razumem, gospod vitez,« je mirno odvrnil sluga. »Prav! Zdaj, ko si opozorjen, ti povem še nekaj: gospodu Je-hanu Hrabremu je veliko do tega, da ga tudi sam pokusiš.« Nato mu je srepo pogledal v oči in velel: »Pij!« Sluga je v prvem trenutku osupnil. A že je v širokem nasmehu raztegnil usta do ušes in brez najmanjšega obotavljanja željno prijel za kozarec. »Na vaše zdravje, gospod vitez!« je dejal. »In na vaše, gospod plemič!« To rekši je brez pomišljanja ponesel kozarec k ustom. Pardaiil-fen m Jehan sta se spogledala. Nesrečnež očividno ni vedel, da je poraenil kozarec smrt. V trenutku, ko se ga je dotaknil z ustnicami, ga je prijel Pardaillan za roko in mirno rekel: »Nikar ne pij I« »Zakaj ne?« se je razočaran začudil sluga. »To vino je zastrupljeno,« je hladno odvrnil Pardaillan. Mož je krčevito vztrepetal; prebledel je kakor vosek- in oči so se mu skalile od groze. Kozarec mu je ušel iz roke in se razletel na tleh. Odskočil je, kakor da bi ga bilo strah tekočine, ki se je razlila ob njegovih nogah, in zaječal: »Oh, prekleti menih!« Pojasnilo je bilo kratko. V Pardaillanovi odsotnosti je bil neki menih prinesel steklenke, mu podaril zlatnik in mu naročil, naj jih v imenu viteza de Pardaillana, ki ne utegne, zanese k Jehanu. To naročilo je izpolnil, ne da bi si mislil kaj hudega. Ko sta ga vprašala, kakšen je bil menih, je sluga — takisto kakor sti o čnj a nepridiprava — odvrnil, da si ga ni mogel ogledati ker mu je visela oglavnica prav do nosu. Pardaillan in njegov sin sta zdaj vedela, kako in kaj rn sta se neutegoma odpravila k Bertilli. Po vsem, kar se je bilo zgodilo, sta uporabila vsakršno opreznost, da bi zmešala vohunom sled, če bi ju kateri zalezoval. Bila sta prepričana, da sta dosegla ta namen. Zaljubljenca sta prebila drug ob drugem nekaj nežnih, srečnih ur. Zvečerilo se je, ne da bi se bilo zgodilo kaj nenavadnega. Jehan se je vzlic Pardaillanovim svarilom vrnil v svojo podstrešno sobico v ulici Arbre-Sec. Odgrnil si je odejo in legel. Zehaje se je zleknil po postelji. Tako ležeč je nehote uprl oči v strop. »Oho!« je vzkliknil. Debeli tram nad njegovo posteljo, ki je segal od konca do konca sobe, je bil zbudil njegovo pozornost. Hitro je vstal, vzel svetiljko, stopil na stolec in si ga natančneje ogledal. »Čudno!« je zamrmral. »Te razpoke nisem Še nikoli opazil. Ie vendar sem prebedel in presanjal na tej postelji Bog si ga vedi koliko ur in buljil v strop.« Pogledal je še enkrat in potegnil na uho. Zazdelo se mu je, da sliši počasno, stalno, komaj slišno pokljanje. Urno je skočil s stol-ca, pograbil plašč in meč, upihnil svetiljko in zdrevtl po stopnicah. Na cesti je obstal in pogledal kvišku. Prav tisti mah je zatre-ščalo in zagrmelo, kakor da bi se hiša podirala. Na kraju, kjer je bila trenutek poprej še njegova podstrešna izbica, je zijala črna luknja, rz katere so se dvigali oblaki prahu. »Vraga!« si je dejal. »Cas je bil, da sem odnesel pete!« Zavil se je v plašč in z dolgimi koraki odšel, srdito godrnjaje sam pri sebi: »To pa bogme nI več šala, gospod Acquaviva! Na mojo dušo, da mi začenja vaša pozornost presedati!« Dotlej je korakal na slepo. A zdajci je obstal in pomislil: »Hudimana, kje naj po tem takem prenočim?« Nekaj časa je ugibal, nato je sklenil: »Seveda! Grlngailla pojdem prosit za gostoljubje.« Brez neprilik je dospel v ulico, ki so jo imenovali »Na koncu sveta«, in preležal noč na slami, kakor niegovi trije tovariši. Vsi čudni doživljaji prejšnjega dne mu niso mogli ubraniti, da ne bi bil trdno zaspal. Okoli devetih zjutraj se je poslovil od trojice. Hiša, kier je bil prenočil, je bila skoraj vsa obdana z zidarskim odrom. Baš ko je stopil čez prag, je treščil predenj velikanski odsekan kamen Za las je manjkalo, da ga ni ubil. Kakor jelen je planil na sredo ulice in pogledal gori. Nedelja je bila, in v nedeljo tiste čase niso delali. Na odru in na strehi ni bilo žive duše. Vsem pripadnikom Sokola I. Bratje in sestre, dne 14. septembra 1932 Je preteklo 25 let od ustanovitve Sokola I. četrt stoletja je minilo, odkar so naši, po sokolskem duhu vedno mladi bratje začrtaii krog, v katerega smo hiteli vsa, ki se priznavamo kot pripadniki sokolske misli, v katerem ostajamo vsi, ki nas je B svojimi bratskimi vezmri nerazdružno zvezal naš sokoiski Tabor, ki mu je njegov idejni oče zapisal na pročelje besede ponosa, samozavesti in odločne volje, v katerih je izražen taborski program takole: Boirci, Sokoli! Gojite v tem hramu dela in sile bratstvo iti svobodo! Prapor navdušenja, ogenj srca, plapo. lajta visoko! Sokoiski Tabor, ograjen v ljubezni in žrtvah. Bo U živi vir večno mladega žrivljenja. Studenec lepote in vrlin za ves naš rod! To posvetilo obsega zgodovinske ugotovitve, na katere je postavljen naš program v vsej svoji neizmerni globini in v vsem svojem nedosežnem obsegu Ob jubileju, ki ga bomo svečano prosla-trtli 13. in 20. novembra 1932, naj se naše misli zbero predvsem okrog vzornikov, ki jih je vzgojil in dal Tabor svojemu članstvu in tudi celotnemu Sokolstvu. V teh vzornikih občudujemo sokolske vrline, vrane duha in vrline sokolskega dela. četrt-stoletna doba, dasi v razmerju vsemira neznatna, je izoblikovala na Taboru po-kolenje. ki krije v sebi silo. ki ne bo nikoli ki c .lila v stremljenju k velikim ciljem Tyrševe sokolske misli Mnogi naši pripadniki so v trdnem sokolskem delu s stremi krili pristali iz sinjih v šin sokolskih na neizprosni zemlji, ki je terjala, kar ji -•o zaKcnih narave pripada. Nj hov duh pa in bo ostal večno na Taboru, Iz njihove bogate duševne oporoke naj klije na Taboru večno mlado življenje. Naše misli naj se v teh dneh ustavijo tudi pri bratih, ki so še med nami in ki so nam pred 25 leti začrtali taborski krog, dalje pri bratih in sestrah, ki so v tem krogu začrtali vidne sledove svojega sokolskega de!a. T' bratje in sestre so nam odprli na Taboru studenec sokolske lepote ln vrlin, okrog katerega se zbiramo z iskrenim občudovanjem tolikšnega požrtvovalnega in neseb čnega dela Soko: I. proslavlja svojo 25-letnico z namenom. da pregleda širino svojega kroga in trdnost vezi. ki spajajo njegove pripadnike:. Ta svečanost naj vse pripadnike Sokola I. prerodi v neomajni odločnosti, da bodo tudi poslej dosledno širili taborski krog in neutrudno utrjevali vekomaj nerazdružne medsebojne vezi. S temi mislimi se obračam do vseh bratov in sester, naraščaja in dece, pripad-nikov Sokola I z vabilom, da v dnevih naše bi žnje svečanosti strnejo svoje misli okrog sokolskega Tabora in dvignejo svoja srca k vzvišeni sokoiski misli. Naj ne bo pripadnika Sokola I., ki ne bi v teh dnevih prihitel v sredo svojih dragh bratov in sester da z njimi praznuje prero-ditev taborskih množic. V začetku drugega četrtstoletja obstoja Sokola I. kličem taborskim pripadnikom: Pridite in delajte! Zdravo! Na Taboru dne 15. novembra 1932. Starosta: inž. Lado Bevc s. r. Iz konj'§ke sokolske župe. Slovesna postavitev novega droga pri Sokoiski četi v Konjiški vasi se je vršila v nedeljo popoldne Kakor znano, je zločinska roka nedavno z dinamitnimi patronami razstre. Elegantni kroji v lastni delavnici izdelanih krznenih plaščev Bogata izbira finega krzna L. ROT LJUBLJANA, Mestni trg 5 13416 ^\r svetovno znanega telepata in eksperimentalnega psihologa s fenomenal-nim medijem MME. SVENSON. Bogat spored najmodernejših in najnovejših tajinstvenih pojavov okultne znanosti. Telepatija, sugestija, televizija, jasnovidnost. Velika dvorana hotela UNION Pričetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnice od Din 5.— do Din 25.—. Danes samo Svensali! lila telovadni drog. S podpOro župne uprave si je četa nabavila novega .Spregovoril je br. dr Mejak v imenu župue uprave, br. Kolšek Prane pa je pozval četni-ke, da polnoštevilno in ori dno posečajo telovadbo. s čimer bodo izpolnjevali glavno nalogo Sokolstva. Po slovesnosti so se zbrali četniki in gostje iz Konjic k prijateljskemu sestanku pri br. Koiariču — Slovesno akademijo z zaprisego članstva priredi Sokolsko društvo Konjice v telovadnic' 30. t. m. ob C0. Sok >lska lutkovna predstava »Gašperček — čarovnik« bo v dvoram Narodnega doma v soboto ob 20. in v nedeljo V>b 15. Spor HI. kongres Saveza športnih savezov Jugoslavije bo v nedeijo 20. t. m. dopoldne v veliki dvorani mestne posvetovalnice v Zagrebu. Na dnevnem redu je po-?drav predsednika, poročila tajnika, pravne in zdravstvene komisije ter blagajnika; referaM Veljka Ugrimča o uspehih ju» slovenskega športa v 1. 1932; dr. Živ-fca Prebega o Higieni v športu, Vladimira Jankoviča o Športu in učencih. Miroslava Dobrina o Projektu zakona o obveznem telesnem vežbanju ocnladine in organizaciji športa kraljevine Jugoslavije in Hrvoja Macanoviča o Odnosih športnih savezov do Saveza športnih eavezov Sledi poročilo nadzornega odbora, volitve upravnega in nadzornega odbora, sprememba pravili, predlogi in slučajnosti (omiadinski šport. znak). Pravico glasovanja ima samo en opolnomočen de'egat po-edinih športnih. savezov članov SSS. Motoklub Maribor sklicuje za nedeljo 20. t. m. ob 9. svoj btni občni zbor v hotelu »Orel«. Dolžnost vsakega čkna je. da se občnega zbora gotovo udeleži. Ako ob določeni uri ne bi bilo zbrano dovolj-no število članov se vrši pol ure pozneje ponovni občni zbor. ki je sklepčen pri vsakem števiilu glasov Dnevni red: pozdrav predsednika poročilo tajnika. poročilo b'agajnika. poročilo revizorjev, volitev novega odbora, določitev pristojbin, slučajnosti. Predlogi članov se morajo pismeno poslati vsaj dva dnri prej tajništvu Moto-kjuba Maribor, Gosposka ulica 37/1. Radomeljski športni klub je imel 13. tega meseca v gosteh SK Ihan iz Ihana. Gostje so prav lepo zaigrali, toda kljub temu so moral? podleof z visokim rezultatom 8 : 2. Radomljani so pokazali veliko zanimanje za 8 po rt ter prihajajo v vedno večjem številu bodrit igralce. V nedeljo 20. t. m. bodo Radomljani igrali 6 SK Domžale ter bodo morali pokazati najboljše. če bodo hoteli doseči časten rezultat. Ljubljanski zims*o-sportni podsavez V petek ob 20 v damski sobi kavarne Emone seja upravnega odbora. Sera zaradi nredstoieče glavne skupščine TZSS važna Vs; odbornik' naj se gotovo "imanji delegat' ni po. mo£no«t' ud<»1»že seje. Službeno iz sekcije ZNS Drevi oh 20. obvezen plenarni sestanek ljubljanskih v>dn?kov v posebni sobi rwtavraeiie »Slon« Zim*k«spertn» aekclfa SK Trži?« bo imela v nedeljo nh 10. dopoldne sestnneV v kluhovi sobi. Za interesente verifik*e'i in udeležbe tekme v Inomositu. obvezne! —. Ker bo za nedeljsko tekmo s Korota> nom v Kranju vozil poseben avtobus — odhod iz Tržiča ob 13. ah ob pol 14., se obiskovalci vabijo, da se prijavijo v klu-bovi sobi do sobote med pol 19. in 20. SK Ilirija (Hazetiska sekcija.) Danes od 16. dalje trening na igrišču za vse igralke. V garderobi najkasneje ob 15.45. Pobirala se bo zaostala Članarina za letos in določila postava za nedeljsko tekmo. Obvestite mlajše igralke. — Plavalna sekcija ima obvezno sejo načelstva drevi ob 18.30 v kavarni Evropi. TSK Slovan. Danes ob 19.30 članski sestanek vseh igralcev. Ob 20. seja stkcij-skega odbora. NSK Sparta Danes ob 19.30 naj bo* do v kavarni Vospemik: Bloj, Dolinar,, Rado, Krašovec, Jenko, Volfart, Novak III.. Zupane, Vrhove I. in II., Magister, Novak Janez. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 17, ob 15.: Celjski grofje. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Petek. 18.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 17-: TurandoL D. Petek. 18.: Zaprto. Sobota. 19.: Manon. Premijera- A. Mladinska igra »Srce igračk« se po novno uprizori v nedeljo ob 15. Igra je imela ob premieri zelo lep uspeli ter je za mladino izredno primerna. Celjski grofje kot dijaška predstava, se uprizore danes po globoko zn žanih cenah. Najdražji 3edež je 20 Din. galerijski pa 7 odnosno 5.50 Din. D.jaško stojišče stane pa 3.50. V četrtek zvečer ostane drama zaprta. Opera Turandot v deloma novi zasedbi se bo pela drevi za red D. Pri tej predstavi poje naslovno vlogo kitajske .princese Turandot gospa Thierry-Kavčni-kova, pregnanega tatarskega kralja g. Be-tetto. Manon na slovenskem odru. V soboto, dne 19. t m bo prva letošnja uprizoritev prekrasne Massenetove opere Manon. Letošnja uprizoritev se bo v marsičem razlikovala od Manon. ki je bila v prejšnjih sezonah uprizorjena na našem odru. Letošnja Izvedbi ima popolnoma novo zasedbo, novo inseenacijo in novo režijo. Prvič se bc pela tretja slika, ki se je do sedaj navadno izpuščaja in ki je znana pod naslovom »Ooy.rs-la-ReineMoje dete« v režiji H. To-mašiča. Ta burka ne pride v abonma. Prihodnja glasbena premiera bo sredi prihodnjega tedna Supp6ieva popularna opereta >Boeeaccio«, ki jo dajejo po vseh velikih gledališčih kot komično opero ter spada med najbolj priznane klasične operete. Režira g-K. Bachmann kot gost. CELJSKO GLEDALIŠČE Zafeiek oh 20. Nedelja, 20. ob 16-: Celjski grofje. Zmerno povišane cene. — Ob pol 21.: Friderika. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru. * Dvojno gostovanje mariborskega eledali- šča bo v nedeljo. Popoldne se ponovi na splošno zahtevo Kreftova zgodovinska drama »Celjski grofje«, za katero so bile že dva dni pred poslednjim gostovanjem vse vstopnice razprodane in ni mogla velika množica občinstva prisostvovati predstavi. Popoldanska predstava se prične ob 16. ter imajo obiskovalci gledališča iz okolice ugodne železniške zveze Cene so le zmerno povišane. — Za večerno predstavo bodo peli ob pol 21-Leharjevo opereto »Frideriko«. To delo je brezdvomno eno izmed najlepših in najdo-stojneiših vse novejše operetne produkcije ter se odlikuje po lepi. povsem operni mužiki ter po neburkastem dejanju, ki obravnava Goethejevo liub^zen do Friderike Brio-nove. Dirigira kapelnik Herzog. režira Skr-binšek. a d i o Četrtek, 17. novembra LJUBLANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.80 Italijanščina. — 19: Vrednost in kupna moč denarja. — 19-80 Pogovor s poslušalci- — 19.55: Prenos opere »Rožni kavalir« z Dunaja. — Cas, poročila. LJUBLJANA 1115: šolska ura: Telovadba in šport (M. Dobovšek). _ 12.15: Plošče, -r-12-45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 1.30: Salonski kvintet- — 18.30: Slovenski kmečki upori. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 16-SJ0" Lahka godba. — 20: Mozartov večer. — 21.10: Klavirski koncert — 21.40: Veseloigra. — Lahka glasba. - ZAGREB 12.30: plošče- _ 17: Koncert tria. — 20: Prenos iz Beograda. - 22.10: Plošče. — PRAGA 19.20- Klavirski koncert. — 19.50: Pesmi- — 20- Dramatski večer. — 22.20- Orkester. --BRNO 19.20: Koncert na violo. — 19.50: Program iz Prage. — VARŠAVA 17: Godba ni pihala. — 20.15' Simfoničen koncert. — 23: Plesna glasba — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16.55- Romantika v operi. — 20: Koncert iz Berlina. — 21: Orkestralen koncert. _ 22.15: Lahka glasba. _ BERLIN 20: Arije in pesmi. — 21.30- Veseloigra — 23-30: Zabaven program. — K5NIGSBERG 20.05: Mešan program. — 21.10: Simfoničen koncert - MuHLACKER 19 30: Marti, novanje — 20: Mozartova in Schubertov* glasba. — 22 45 Nočni koncert. V Kdor svoje oči ceni, zahteva pri optiku izključno FUftKTAL STEKLA ZA OČALA Proeipekt »Pumfctal 499« brezplačno pri C>r!n ZedsHi, Jena, «li pri M. Pavkmču. glavno i;i!fto{>f«t.v« im Ju^očlavijio, Mil. Dra- Skovida (prej Sremski} 9. 133Ž5 Izven karteia! Kamenite cevi v kanalizacijske svrhe. korita za poljedelstvo, grafitne lonce za topljenje i. t. d. dobavlja najceneje Brača Mraček, fabrika kamenite robe in grafitnih loncev za topljenje Tremošsaa pri Plznfu Telefon št. 621, CSR. 13475 H I Riplana — Interloek! spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja. — Finejše in trpež-nejše kot navaden trikot. Dobi se ga v vseh boljših modnih , trgovinah. 388 Izdeluje: LANA, LJUBLJANA Uživa več deoenij zaupanje milijonov ljudi Dokazano razširjena po vsem svetu. 357 . ji_i_ll_iL-Jl_IUUUl_ii_Ji_i.--.i_.----.1-------;UUULlULiL-0 Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« 'nnDnonnnnnnnnnnn^nnnnnnnnnn šaltvaCa Vsem, ki bo spremili našega ljubljenega sina in brata, gospoda cMada UVltanika na zadnji njegovi poti, g. Franu Albrechtu za pretresljiv govor ob grobu in vsem, ki so nam izrazili sožalje, se prisrčno zahvaljujeva. Prav posebno zahvalo pa izrekava ljubljanski mestni občini za velikodušno preskrbo rajnika v mestnem zavetišču, g. dr. M. Rusu za veliko skrb tn trud zanj, preč. g. župniku p. dr. A. Tomincu O. F. M. za številne ljubeznive in tolažilne posete, C: sestram usmiljenkam tn g. J. Bizjaku pa za požrtvovalno postrežbo ob težki njegovi bolezni. Tudi vsem drugim, ki so kakorkoli lajšali veliko trpljenje blagega pokojnika, najtoplejša hvalo! V Ljubljani, dne 14. nevacnkra 1612. Žalujoča mati in tirat. Cene malim oglasom Zcnitve tn dopisovanja. vsttttm beseda Din L— ter trikratna pti-Vojbina ta li/ro ali za dajanja naslov* Din S.—> Oglasi trgovskega In reklamnega enačaja: vsaka beseda D*n l.—, Po Din L— ta besedo $0 izračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadalo pod rubrika »Kam pa kam*, »A uto-moto«, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslo-tek*, črn te « oglasom nudi casJutek. oziroma, če se tiče potnika. Kdor pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali tlužba. plača za vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, M ra zaračunajo po Din L— ta besedo, ra zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro aH ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseda Enkratna pristojbina za kifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—> Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, j« Din 10.—, frf oglasih po I Din za besedo pa Din —v Vsm pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma tih le vposlaH v olsmo obenem a naročilom. j Zaslužek Kdor f i 6 e zaslužka, plača ta vsako besedo 50 par; za naslov al' Šifro 3 Din. — Kdor D a 4 i zaslužek, pa ta vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali m Šifro pa 5 Din. (3) Katera firma M dajala v stalno delo damske ali moške »bitke po meri aH z« zalogo. — Kroj garantiran. Naslov v oglasnem oddeilku »Jutra« 47548-3 Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukeij«, plaža jo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Večletni inštruktor poučuj« popolnima vse predmete višje in nižje erednje, meščan, in osnovne šole. Prav tako priva-tiste f-~e1 v jezikih, stenografija; lahko v skupinah Honorar nizek. Možno za »obo ali hrano. Uspeh garantirano sigurem. Pismen dogovor na: Petra n D., akademik, Univerza. 47608-4 Učenko »dTavo, poštenih staršev, s primerno predizobrazlv) — sprejim-e takoj trgovina z mešanim blagom. Prednost imajo hčerke železničarjev. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Dežela«. 47593-44 Službo dobi Vsaka Oeseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro na 3 Din. (1) Rezbarskega pomočnika »predme takoj tvrdka H. Pečjak & drug, splošno le-so struga rs tv-o. Ljubljana. Zalokarjeva 13. 465G1-.1 Za pisarniška dela iščemo gospodično. — Potni dlbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod značko »Za česnica 2SG«. 47-565-1 2 čevljarska pomočnika enoga za zbila dela in enega za gojizerice, sprejme takoj K o 1 n i č a r Fra.nc, Duplje, pošta Križe. Gorenjsko. 47544-1 Pisarniško moč ne pod 28 let staro, dobro izurjeno, z absolvirano trgovsko šolo. več-letno prak-jo, popolnim znanjem srbohrvaškega jn nemškega jezika ter stenografije, po-polin-oma samostojno v dopisovanju z odjemalei in zastopniki, zmožno v p e h pisarniških poslov,- iščem za srednjeveško tovarno kreme za čevlje. V slučajni sposo-bnosti je dobra in trajna služba. Samo dobre, pridne in sposobne moči naj stavijo podrobne, lastnoročno pisane ponudbe z zahtevkom p'n?e na Pubi: ttta-s d. d./Zasreb, Iliea 9 pod značko »Trajna »1'ižba 1933«. 47446-1 Prodajalko po možnoiti r jamstvom, »prejmemo takoj za svojo detajlno trgovino i dežn' ki :n ntgavVami v 7,a prebil. V poštev pridejo le agilne. popoln-.ma samo stojne in zanesljive moči k! obvladajo poleg hrvat-f>ke?a tudi nemški iez:k Tovarna dežnik "v in nogavic Josip VMmar. Ljub Ljana. Pred škofijo št !9. 47534-1 Delovodja v kamnolomu fte motroče s koncesijo al' obrtnim 'istom. d-ob: «?al tv> službo. — Ponudbe oa nsrla? oddelek »Jutra« twd »K TT)"-tolorri.i-« 47030 1 Trg. pomočnika dobrega detajliata, verzira-nega v delikatesni in špecerijski stroki sprejmem. Kavcije zmožni imajo prednost. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 107«. 47573-1 Tekača iščem za speceri-jsko trgovino za mesec december. Ponudbe na ogla.s. oddelek »Jutra« pod »Tekač«. 47575-1 Kmečko dekle ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva, sprejme t-s,koj samostojen trgovec v Ljubljani. Ponudbe pod »Zima« na oglasna oddelek »Ju-tra«. 475S24 Trgovec za takoj gospodično z dežele, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva. Ponudbe s sliko pod šifro »Zvesta« na oglas, oddelek »Jutra«. 47583-1 Mladega delavca sprejmem 9 hran-o in stanovanjem v hiši ter plačo po do-govom. Franc Ko-nje-dic, St-ražišče pri K ran in. 47598-1 Šteparico dobro izurjeno sprejme takoj Ivan Poljane. Sebenje, pošta Križe, Goren:sko. " 47593-1 Višjo natakarico sprejmem. Obširne- ponudbe s sliko na hotel »Jadran«. Bakar. 47.30-2-1 Dva čevljarska pomočnika etiesra Steparja in enega za šivano delo sprejme takoj Anton Miler, čevljar. Brežice. 47605-1 Brivski pomočnik mlad. soliden io pošten Ljubljančan, dobi stalno shi-žbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten — prijazen«. 47606-1 Izurjeno pletiljo in šiviljo sprejmem v Veliki čolnarski ulici št. 19. 476074 Vsaka beseda 50 par; za da jen je naslova ali za Šifro pa 3 Din. (2) Mladenič 18 let star, vajen vsakega dela, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47560-2 Manikerka ki gre proti nizki plači, išče mesto — najraje v LHiblja.ni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifre »Manikerka«. 47530-2 Knjigovodja s prakso v trgovini in industriji, samostojen srbo-hrvatski in nemški kore-spo-ndent, t. znan;em tu;ih jezikov, išče nameščeni«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »P-er-fekten bilancist I«. 47!539-2 Kot uradnica (začetnica') želim službo. — Cen.;, ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod Šifro »1. december«. 47347-2 Mladenič 13 let «tar. ab*-oive ceneje prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47558-6 Zakaj prezebate ko Vam štedilnik lahko zastonj ogreva im zrači stanovanje. Cena naprave 150 Din. Alja.nčič, Bistriea-Podbrezje. 47535 Mizarji, pozor! Dospele so topolove vezane plošče (Sperrpiatten). izvrstne za furniranje — po izjemno nizki ceni. Tvornica »Ukod«, Dunajska cesta 31. 47403 Fotoaparat 10 X 15, Zeiss Tessar f 1:4.5, malo rabljen, z vsem priborom prodam za polovično nabavno ceno. Jože Dolinar, Dobrova pri Ljubljani. 47551-6 Kdgar Rice Burronghs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Copvright, lv29, by £dgar Rice Burrough«, Inc. Ali rlghtf reeerv*' 119. Poslednji ostanek njegove omike je bil pozabljen. Bil je samo Se prvobitni človek, ki se je radoval svojega kraljevanja nad divjimi črnci. Kaj bi si bili mislili njegovi vrstniki, velikaši v lordski zbornici, če bi jim bil kdo pokazal tega plešočega velikana in rekel: »To, gospoda, je John Clayton, lord Greystoke!« Tiskarski stroj rabljen, mali Tip-Top ali stičnega kupimo. — (Jferte prosimo na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Industrija 808«. 47545-7 Voz in konja srednjeveliko decimal. tehtnico in elektromotor 5 HP kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni prevoz«. 47571-7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (16) Knjižice Zadružne gospodar, banke z v>l.og*> do 200.000 Din, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najboijša ponudba«. 47504-16 Družabnika sprejm-ean v zelo rentabilno podjetje, ki iadeluje brez-komikurenčne predmete — vedno neobhodno potrebne v vsakem gospodinjstvu. Potreben kapital 200.000 Dim, takoj 50.000, katerega ee tudi zasigura. Refleikui-ra se na seriozne, velikopotezne osebe. Velik dobiček zagotovljen. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Sezija«. 47588-16 Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke 1,000.000 do 2,000.000 Din prevzamem pro-ti kratkoročni hipoteki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hipoteka«. 47602-16 Vložne knjižice Zadružne gospodar, banke zamenjam za knjižice Mestne. Ban-o-vins-ke hranilnice. Ljudske posojilnice, Ljuiblj. kreditne banke ali Prve hrvatske štedionice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zamenjava«. 47912-16 Vrednote • ha beseda 1 Din; ta dajanje naslova aH 1a Šifro pa 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 mmeim Vsaka beseda 1 Dm za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (33) Jabolčnik prvovrsten, najceneje prodaja A. Lo-ttspeich, Rimske Toplice. 47431-33 Ajdo lepo, zdravo in 6ieto ku-pinn. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ajda«. 47542-33 »iS a d j rž*? v V.taka oeserta 1 Din. sa dajanje naslova ali &a šifro pa 5 Din. (34) Jabolka v zabojih po 25 kg, za gospodinjstvo po Din 1 do 1.50 in namizna po Din 2 do 3 prodaja M. Tomač, Celje, Razlagova. 47521-34 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (20) V Vojniku v zdravi, brezprašni, solnč-ni in mirni legi. blizu šoie in cerkve prodam radii družinskih razmer lično hišo s tremi sobami, kuhinjo, shrambo, podstrešno sobo, drvarnico in vrtičem. Posebno pripravno za umirov-ljonca ali obrtmiika. Ena soba se lahko predela v prodajalno ali delavnico. Cena 40.000 Din. Potreben kapital 30.000 Din. — A. Pribil, Vojnik. 47331-20 Posestvo obstoječe iz stanovanjske hiše, tovarniškega objekta, vrta, zelo pripravno za peka ali vsako drugo stroko. pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nizka cena«. 4T587 Travnik obsegajoč 1 M> joha. ▼ logu r»ri Ljubljani (Kriščevi glavi) prodam. Pojasnila v trgovini A. Druškovič, Zelena jama — Moste. 47557-20 Posestvo z 38 oralov zemlje, iwrvo-zida.no hišo in gospodarskim poslopjem, za cesto. % ure od trga na štajerskem prodam. Informacije daje E. Bezenšet, trgovec v Podsredi. 47150-20 Štiristanovanj. vila novozgrajena, t vodovodom. elektriko, pri dveh stanovanjih kopalnici!, ob dana z velikim vrtom, na prodaj 3 minute od '.ram vaja Naslov pove oglasni oddelek .Jutra« 47530-20 Parcelo *V3m' veliko, pri siv. Krištofu prodam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 47409-20 Stavbno parcelo krasno, v bližini kolodvo ra Vižma-rje prodam. Pojasnila v Vidmarjih 5t. 100 16806-20 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (15) Leskove palice v premeru 2—2 % om, dolge 1.20 dio 1.60 m, ponudite z obvezno ceno za komad in količimo na naslov: Ilirija d. z o. z.. Ljubljana, Dunajska c. 46 47550-15 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. (21-a) Stanovanje 2—3 sob, s centralno kurjavo, verando in kopalnico, v solnčmi legi blizu tramvaja iščem. Ponudbe na oglas.nl oddelek Jutra pod značko »Inženjer«. 47470-31/a Stanovanje 1_2 sob in kuhinje, iščeta zakonca brez otrok, kd plačata 3 mesece naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepo stanovanje«, 476ill-2il/a Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje visoko pri t! ičtiio, s pritiklinami oddam 3 1. decembrom v Mariborski ul. 24 — blizu Stadiona. 47553-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in predsobo oddam s 1. decembrom na Tyrševi (Dunajski) cestii št. 86. 47455-211 Celo hišo aH posamezna stanovanja oddam v najem v Kamniku. Naslov pove o