List slovenskih delavcev v Ameriki.

S-bo-v. 14=.
JSTe^Az- TG. arpiczLla 1898.
Leto VI-
0 položaju.
McKinley se nemore odločiti.
Kooečno se vtegne le vse poravnati brez vojne.
Amerikanci be že iz Hava-
n e.
Na parniku „ M ascot te", kteri je miaoli četrtek dospel v New York iz Ha vane, je bilo tudi nad 100 be-žečih potnikov od tam. Ti ljudje so pripovedovali, da so se španski uradniki poslednjih 36 ur prav čud-uo vedli proti Amerikancem. Večinoma teh bodisi iz mesta, ali dežele se potrudi dobiti priliko, da se odpeljejo. Tudi višji kouzul Lee se pričenja bati za varstvo njemu izročenih Amerikancev. Med potniki je bil tudi novi mornarski atachč španski v Washingtonu, poročnik Ramon Carranza. Ko je bil upra-šan o njegovih nazorih glede položaja, je z glavo zmajal iti rekel, da se boji resnih dogodkov predno dospe na nameujeno mesto.
Spanci namerava v Texas u d r e t i.
San A n t o n i o, T*»x., 31. marc-Tuknj se je danes zvedelo, da je načrt v Meksiki naseljenih Špancev, udreti v Texas, veliko reaneji nego se je spočetka misiilo. V Guerraro prijeti Joaquin Marti je imel pri sebi važne spise. Iz teh spisov je razvidno, da se je že 500 mož oglasilo, da se bodo istega dne, kadar bode napovedana vojna med Zjed. drŽavami in Španijo, zbrali na goto-r pfostorti ob meji ih Čez mejo n. Pričakujejo, da bode ta tolpa brzo na tisoče brojila in v državi Texas veliko škode napravila, predno bodo vojni oddelki Zjed. držav na mesto dospeli. Dr. Josipa Garcio, imeuitnega vodje španskih rokov-^ujačev, so prijele meksikanske oblasti.
V Washingtonu so imeli dne 1. aprila dve kabinetni seji. V prvej ob 1. uri 50 min. je McKinley naznanil poročilo poslanika Wood-forda, ktero je ta odposlal dne 31. marca: Naredbo o koncentiranju prebivalstva z dežele štirih z&pad-uih pokrajin Havana, Matanzas, Santa Clara in Pinar del Rio je španska vlada preklicala in objed-nem višjemu governerju dovolila 3 milijone pešat ($600.000) v podporo teh prebivalcev, da zopet pričuo delati. Španska vlada bode rada sprejela vsako podporo za trpeče. Glede trajnega in častnega miruje potreba čakati na sodelovanje kubanskega parlamenta z sodelovanjem centralne vlade. Kubanske zbornice se snidejo še le 4. maja in zato nema španska vlada nič, ako se napravi premirje, ako vstaši to zahtevajo in stavijo pogoje.
Ob 5. uri popoludne je McKinley zopet sklical kabinet; 20 minut kasneje so bili vsi tajniki zbrani. Ob sklepa seje so sklenoli storiti odločne korake; McKinley pa rekel, da bode v ponedeljek poročal senatu.
Odgovor Španije.
O zadržaju odgovora Španije je fotiiano: Kar neodvisnost Kube pomeni odstop španske posesti, in m ▼ to nikakor nemore privoliti brez soglasja Cortes (zbornice), te w pa Ae le dne 4. maja snidejo. Poleg tega predlaga špansko minister-stvo, da bi se kubansko vprašanje predložilo mirovnemu sodišču, in da Zjed. države Španiji dovolijo do-k volj časa, da se z vstaši dogovori iaj je storiti, da se zadeva reši mirnim potom. McKinley je rekel, da ta odgovor povoljen in ga tudi kongres ne ime. Kijubu temu pa neče Mc-
Kinley sam Španiji nasproti odločno postopati, ampak prepustiti kongresu.
W a s ii i n g t o n, 2. aprila. „Ni-kake spremembe v položaju" — se je danes glasijo v belej hiši, McKiu-leyevo poročilo ni pričakovati pred vtorekom ali sredo.
McKinley se je izrazil nasproti senatorju Hull, da bi bilo dobro, da postavni načrt glede pomnoženja zvezne armade kolikor mogoče brzo sprejmo. Tega bodo seveda kapitalisti zelo veseli. D-ilje seje McKinley tudi posvetoval z Gageom in Dingleyem glede novcev za vojne potrebščine. Poleg izdaje bondov nameravajo tudi višje obdačiti whiskey in pivo, kar bode neslo na leto 40 miljonov dol. več.
R i m, 2. aprila. V vatikanskih krogih zagotavljajo, daje nadškof Keane prosil nadškofa Irelanda v imenu papeža, da uporabi ves svoj upliv na predsednika McKinley a, da vse vzdrži mir o kubanskem vprašanju. (Zakaj le niso preje prosili špansko kraljico, da ne bi dopustila tako sramotno moriti Kubance, jih tirati v usmrt glada, da so deklice prodajali v zloglasne hiše, jih okrunjevaii, morili deca in požigali itd.???)
Zm
aga Kubancev.
da zainore izplačevati vloge. Višje konzula Lee vedno straž,jo trije d tektivi. On pa brezskrbno opravlj, svoj posel in vsakemu svetuje k kor najbolje mogoče.
Rim, 4. aprila. V vatikauskii krogih zagotavljajo, da papež ni formeluo ponudil svoje posred<i-vanje, ker ga nihče ni zato naprosi^, pač pa je v Madrid sporočil, da jž> njegova vroča želja, da se vzdrži mir in uaprosil Španijo, da sklene premirje. Vendar pa je gotovo, da se je O'Conell, bivši rektor ameri škega Collega v Rimu danes pogOf varjat s papeževim državnim tajui kom Rampolla in ameriškim pot slanikom Draperjein, ter so bili menjani hrzojavi z Washingtonom, Washington, 5. aprila. Mj Kinley je svoje poročilo kijubu vsej bolehnosti dokončal in je predložil kabinetu in sojo člani odobrili iu podpisali, ako se kaj posebnega ne pripeti, j > bode jutri kongresu predložil.
O poročilu seveda ni nič znanega, pač pa je pomožni tajnik Day, dal spoznati, da bodo se Španijo še obravnavali, med tem pa kongres obdelali, da bode sprejel kako površno resolucijo glede neodvisnosti Kube, a to ne še takoj, temveč v nekaj dnevih in bodo s tem dali Španijo priliko, da se na lep način^ izkoplje iz položaja in mir obdržiJ
Na včerajšuja poročila glede posredovanja papeža, zagotavljajo danes v državnem odseku, da tak predlog ni bil narejen, iu ako bi tudi bil, bi ga vlada zavrnila. Tudi zanikajo, da bi bil nadškof Ireland,
Spanci so bili po sedemdnevni bitki v Puerto Pando od Kubancev dobro tepeni, m bili vrženi na Ver-tients Španski poveljnik Pando je imel 19.000 mož in so zgubili 1000 mož. Zapovednik Kubancev je bil general Mario Menocal.
M c XTnTe y b o 1 e h e n.
Washington, 3. aprila. McKinley se je v poslednjih dnevih tako razburil, da se njegov zdravnik boji, da utegne zboleti za legarjem. V belej hiši so si danes pripovedovali, da predsednik izdeluje svoje poročilo pod nadzorstvom zdravnika ter se mora večkrat cdpočiti. Politikarji pravijo, da vse kaže, da je vojna neizogibna, o miru niti več ne govori V oddelkih za armado in mornarnico pravijo, da so pripravljeni za udariti; vse je y ,,najboljšem" redu. Ali dobro podučeni vedo drugo, da Zjed. države še precej časa uemorejo z vspehom iti v vojno, pred vsem jim manjka mornarskih častnikov, mornarjev in
municije, na brodovje se pa tudi ni p*ač vesti, ktere je v nedeljo brzo-preveč zanašati.	jav Ijaznauil, maJo ohIadile. V
zakladneni oddelku se že nrav
mestenje nekterih, kar bi zopet milijoDe veljalo. Potem bodo prv-nasledki vojne vpokojenje borilcev, in kaj bi to veljalo, nam je že sedaj v dokaz, ko po 30 letih od meščanske vojne na leto okroglih 150 milijonov dolarjev pokojnine plačujemo in bode ta svota v bodoče še višja Neizogibna potreba bode v slučaju vojne, veliko posojilo, kakor je biio za vlado- Clevelanda potreba dvakrat novce najeti, da se je ohranila čast in kredit vlade; ali obresti teh posojil je tudi potreba plačevati.
Za poravanje vojnih stroškov nameravajo najpreje povišati davek na pivo in sicer od 1 dol. na 2 dol. pri sodčku, potem colnino pri čaju, na vsak funt 10 centov, dalje na kavo po 4 cente od funta iu na sladkor. Obdačenje imenovanih živil bi znašalo na leto 75 milijonov dolarjev več dohodkov. Ali gospodom je kaj malo na tem ležeče, ako povišajo ceno ali podražijo živila, ktera narod sleherni dan potrebuje; od ubozega, najsiromaš-nega naroda hočejo toraj stisniti varuhi k*pitala vojne stroška. Ali nismo mi uganoli, ko smo rekli, že vjednem prejšnjih člankov, da vso ceho bode plačal delavski narod? Ah to ni težko uganoti, ker predobro poznamo varuhe kapitalizma; poznamo jih po petju, ko kriče, da je potreba varovati narodno čast, seveda na njegove stroške. Naši kričači postajajo prav kra-marski politikarji, vedo, da je potreba denarjev, a nečejo jih tam i s k a t i k j e r s o, ne, ne, ubogi narod naj si pri ustih pritrga, da
kteri se je mi noli teden tu ba vil, vajo čast kapitalisti in njih
z McKinleyern pogovarjal, imel
kak nalog od papeža, temveč le iz lastnega nagiba govoril za mir.
Ri m, 5. aprila. Papež je .danes prejel brzojav od predsednika Mc Kin leva, v kterein se mu ta zahvaljuje za ponujano posredovanje med Zjed. državami in Španijo in to ne more sprejeti iz raznih uzro-kov. Jeden teh uzrokov je baje, da vlada med ameriškim ljudstvom nepremagljiv predsodek proti vme-šanju cerkve v politične zadeve.
Vojni davki.
Šovinizem, kteri se je v poslednjem času tako močno pojavil, bodo
Kdo so vojni kričači.
marljivu bavijo z izdelanjem načrta
,,	,	ujuiijuu 'JUUJU t< ituciauicui uuuita
/a vojuo kriGe najiiolj po delav- iede uved.nja vojuih davkoT. To mcaU m gosuluah kteri Sitajo seu- je , usrodllil mieel ktera Q
ZUf'tlCkM ^amba	T_____
zacijske časnike. ,,Newyoriki Journal'4 je stavil $50.000, da bode vojna, ta list in „ World'* se kar skušata z svojimi ,,extra'4 kdo preje vojno napove Špancem.
ni onim ropotalcem z britkosab-ljico na um prišla in jih je tav vest gotovo dobro s curkom oblila. Ko je bilo do Vol jenih 50 milijonov dolarjev zaobroroževanje, so bili naši
Na poveljepredsednikaje mornar- Xi «ZQlo n[ ski tajnik Long ukazal, da kakor1 hitro bode vojna napovedana, ima severno-atlantiško brodovjeodpljuti proti Ilavaui: leteče brodovje iz Hampton Roads pa proti Porto Rico, azijatsko* brodovje iz Hon-
konga kom.
pa proti Filipinskim oto-
J a v no mišljenje v II a v a ni.
H a v a u a, 4. aprila. Tukaj bivajoči Španci se v velikem številu oglašajo za dobrovoljce. V obče so mnenja, da vojua v kratkem času nastane in vsi so mnenja, da bode Spauija zmagala Zjed. države. Ker nemorejo navesti pravih dokazov, se nadejajo na slučaje, daje Španija še vedno v stiskah bila obvaro-vaua. Ta gotovost zmage pa vendar ne ovira bogatejše Špance, da ne bi svoje novce ne zahtevali nazaj od španske banke, ter bolj zaupajo, da imajo sami novce, nego banka. Španski zaklad je dal banki na razpolago $800.000 v zlatu,
se zamore iz državnega zaklada tako velika svota vzeti in se niso nič zato brigali od kod so ti novci. Tu so bili novci in to jim je bilo dovolj in tako so bili tudi mnenja, da o novci za pravo vojno ravuo-tako lahko in hitro dobili; na vojne davke uiti mislili niso ti „pogumni kričači'4.
Sedaj se je občinstvo hkrati vzbudilo iz teh lepih sanj. Se zo-petuo dovolitvijo v znesku 50 ali 100 milijonov dolarjev, še ni vsa zadeva končana, temveč se še le prično pravi stroški, ako se vojna še le prične. Ni pretirano, ako računamo, da vzdrževanje moruar-uice iu armade v vojnem stanu, živež za izkrcanje vojakov na Kubi, najmanj 60.000 mož (in k tem je še prišteti proračunanih $0.000 mož) velja na dan milijon dolarjev. Sedaj moramo pa še računati, da bi celo po zmagoviti merski bitki bilo potreba obširnih poprav skoraj vseh vojnih ladij in najbrže celo nado
podli hlapci politikarji. Najbolj pravični davek, dohodninski davek, nečejo uvesti, niti o njem govoriti, ker vedo, da bi vsi ogromno bogati trusti, monopoli, železniške družbe, zavarovalnice, Rockefellerji, Vanderbilti, Gouldi, Astorji, Russel Sage, Mark Hana in jednaki ,,dobri patrijoti" prve vrste, kadar gr& žepe napolniti, ne bili prizadeti. Stokratni milijonar naj bode tako obdačen kakor siromak, ki v potu svojega obraza se žuljevo roko zasluži dolar na dan, obema naj bode kava enako druga. Tako modrujejo ti delavski prijatelji, potrata, razkošnost, zapravljvost, palače, železnice, tovarne, rudniki in druge špekulacije, ktere na dau po tisoče dolarjev dobička vržejo, o to se ne sme obdačiti, ker to nese ,,izvoljenim milijonarjem". Tako narode, vedno lepšo spričevalo imaš kako za te skrbe ti politični m?tadorj: — hlapci kapitalistov; ti nesi svojo kožo na so-meuj, potem pa še sam stioške plačaj, gospoda se bode že po leti V Evropi zabavala iu uživala kar tebi ukrade vsak dan, vsako uro.
Celo kapitalistični listi, kteri vidijo rešitev v malem meščanstvu, strogo obsojajo to kramarsko politiko, ker zahtevajo od naroda kri iD davek. Gospodje v Washingtonu lahko kriče po vojui, ko sami ne pojdejo v vojno, ali bodo pa tako daleč od nje, da niti gromenje topov ne bodo Culi, plačali ne bodo za njo nič, k večemupri funtu kave 4 ceute, ali uteguejo pa narediti dober „komišen" pri kon traktorji h in podjetnikih za vojne potrebščine, iu pri kapitalistih pri kakem posojilu, uarod bode pa krvavel na vojnem polju iu v žepu.
Politični položaj.
Mir, kteri je vladal po svetu po končanej grško-turškej vojni, je mi noli teden bil zopet precej skaljen. Sicer eo se imeli Angleži že precej časa boriti ob Nilu in ob perzijski meji in ob mejah gorovja v Indiji in so zadušili vstaše, ali te
7
praske niso imele svetovnega pomena. Tudi zasedanje Kiaotschou po Nemcih in njih utrjenje v severni Kitajski ni uprizorilo posebne politične razburjenosti. Angleži so kmalu sprevideli, da neče temu ugovarjati Rusija, niti Japonska nasprotovati nemškemu postopanju zato seje Anglija udala osodi; kar se pa Francozov tiče, so vsled zveze z Rusijo tako navezani na njih politične odloke, da niso niti najmanj ugovarjali.
Odtedaj so se pa na najbolj nasprotnih straneh sveta, to je v za-padui Indiji in iztočni Aziji prikazali preteči oblaki. Dovoljenje Španije takoimeuovane „autonomiet' za Kubo je bilo le nekako porniro-valno sredstvo za vstaško ljudstvo» ali se je popolnoma ponesrečilo in neravno nasprotstvo med Zjed. državami in Španijo — zaradi Kuf»e — seje v poslednjih tednih in mesecih zaradi znanih u/.rokov vsaki dau bolj poojstrilo. Kakor zadeve danes stoje, kaže vse, da je v. jna skoraj neizogibna, ako se v dvanajsti uri ne obrne kaj na bolje. Seveda je tudi kouečna osoda Kube gotova, namreč, da se popolnoma loči od Španije, in naj padejo k cke sreče že kakor hočejo.
Na skrajnem iztoku pa preti azi-jatsko nasprotstvo med Rusiji i in Anglijo, ktero se je dosedaj koncentriralo okolu pravice zasedanja Afghanistana, sotesk v Hindukush in Pamirsko gorsko planoto, sedai so 8e pa razmere še bolj poojstrile glede Kitajske, ker so Angleži sami zamudili izrabiti ugodno priliko, ker niso med japon&ko-kit&jsko Voj? "t no kaj uplenili od Kitajske, temveč so stali In gledali brez sveta in odločnosti. Vsled zasedanja Kiaot-shoua po Nemcih se je pričelo na skrajnem iztoku gibati in vlasti so bile prisiljene pokazati svoje kvarte. Na istinito deljanje Kitajske ne mislijo evropojske vlasti; ampak kaže se le, da bi razne države tam rade delalo kupčijo in se obrtnijsko razvile, vsaka bi rada kaj iz Kitajske stisnila. Proti istinitemu deljenju Kitajske ugovorjajo razne razmere; prvič je Kitajska zelo velika in go-"sto obljudena, s kterioii ljudmi ne gre tako postopati kakor delajo Nemci in Angleži v Afriki, drugič je tudi podnebje in narodno življenje tako čudno urejeno, da se nikakor nemore strinjati se zapadom ; ako povemo, da je 400 milijonov Kitajcev, vsakdo lahko ve, da je s temi dosti opraviti, ako se tirajo V skrajnost.
Nasprotje med Rusko in Augle-ško v iztočni Aziji se je vsled ,,zakupa" Port Arthurja in Ta-lieu-wan še bolj poojstrilo. Anglija je sedaj dogovorila se „zakuporn'1 Wei-hai-waiem in je počakati, da vidimo kaj kaj bode Rusija nato storila. Wei-hai-wai je igral veliko ulogo pri japonsko-kitajskem miru, na kte-rega je Rusija zelo uplivala in skoraj ni vrjeti, da bi Rusija osodo tega važnega kraja kar tja v en dan v nemar pustila. Brez zaveznikov se Anglija nemore vojevati v iztočni Aziji z Rusijo; kje naj si pa poišče zaveznika in ga ludi najde? Japonska gotovo ne bode smatrala angleško prijaznost resnim; Anglija ima že tako kosmato vest, da bi si nič ne predbacivala, ako bi Japonsko v najbolj važnem trenotku so cedilu pustila, kakor je to storila s Kitajsko leta 1S95. Rusija si je od leta 1880. v Aziji pridobila tako trdno stališče, da g i jej ni več mogoče spodbiti, in to stališče bode še veliko bolj utrjeno po dogotov-Ijenju sibirske iu tran-kaspiške železnice. Angleške posesti v Indiji bode lahko Rusija napadli v pročelji, na krilu pa Francoska. —
Takoimenovani „splošaiu vek z svojim spojenjem vse zemlje ni
človeštvu prinesel nikake prednosti. Tudi slabi nasledki, te bližnje zvezp oddaljenih dežela niso izostali. Napetost in občutljivost vseh razmer se je s tem šeeukratbolj poojstrila nego preje. Vrenje na Kubi in tekmovanje med Rusijo in Auglijo v iztočni Aziji vznemirjejo vso Ameriko in Evropo in posledice so povsodi čutiti. Vsa ljudstva ječe pod težo njih oboroževanj in vsa so v bojazni glede negotovosti, pri vsakem najmanjšem povodu pretečih zmešnjav utrjujejo svoja branišča, pomnožujejo mornarnico, nakupujejo topove, puške itd., ustave ali državue reforr ^ delajo pri tem nikake izj ob >roževanju tekmujejo — poslednji dogodki kažejo — vrstne dežele kakor Rusije in države, despoti in ljudovlade, a' na stroške delovskega naroda.
vse zemlje
i
Vareno in v steklenice dejano od
BOSCH BREWING CO.,
LAKE LINDEN,
HIGH.
/
Povsodi naprodaj v sodčkih in steklenicah.
mm
Lakota v Slavoniji.
Pod tem naslovom piše hrvatski list „Posavska Hrvatska":
„Lakota!" tako se glasi vedno bolj grozno iz naše sicer rodovitne Slavonije, glasi se tako otožno, da se najbolj trdosrčno srce pri tem klicu ne more več zapreti. Ni to le prazen grozen klic, temveč vzdihljej nepopisnega siromaštva, ktero se ne more več prikrivati. Ako le kak prebivalec Slavonije toži, da glad trpi, nesmemo misliti, da ču-jemo tožbo od človeka, kteri se nej sramuje kaj tega reči. Naš i vonski kmetje preveč ponosen iiJ tudi 'najbolj siromasen," sTTie^pusti predbacivati, da je gladeu. On je navajan raje trpeti in vse težave pretrtpeti, nego da bi svoje gorj£ pripozual. Ako sedaj obupan za pomoč prosi, ga je to gotovo veljalo težko duševno borbo, v kterej je konečuo lakota zmagala. Ti klici na pomoč ne prihajajo od navadnih siromakov, kteri ničesar ne-majo, temveč od ljudi, ki so eicer v dobrem položaju. Med temi se nahajajo tudi posestniki, kteri imajo po 10 do 30 oralov travnikov in polja, in tudi taki, kteri so imeli poleg polja tudi dovolj prašičev in živine.
Res je, da se je že tudi preje tu in tam dogodilo, da v jednem ali drugem kraju začasno nastalo pomanjkanje, da je od tega ali onega živeža manjkalo. Ali sedaj je siromaštvo kar v obee. Živine nemajo več. Prašiče je pobrala kuga, trtna uš je uničila vinograde, slive so pa vsled vednega dežja segnile. Poleg tega so pa še imeli dve leti zaporedoma slabo letino. Kašče, kleti in hlevi so prazui. Ziviuo so že lani prodali, da so si nakupili seme; leto3 pa

Superior Stock,
tvoje ime je povsodi znano, kjer spoštujejo čisto in zdravo pivo.
as second clas matter at New York, N. Y. Poet office :tober 2. 1893
/„GLAS NARODA".
slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by
F. 8AK8ER. 109 Greenwich St. New York City
^a leto velja list za Ameriko $2.—,
/.a pol leta..............$1..—
Kvropo za vse leto.....gld. 5,
, „ „ pol leta . . . . „ 2.50, , „ „ čjtrt leta . . . „ 1.25.
,Glas Narodda* izhaja vsako sredo
Za oglase do 10 vrstic se plača 0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnost.i -e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli postati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-.iio naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite i as lovom :
flGlas Naroda",
treenwich St. New York City.
niti semena. To so grozne kterih ni mogoče več prikri-
te la
Luje
tudi ni. Nikdar ni kak Sla-uiec prosjačil kruha, letos pa po-muogo kmetov po Bosniji in od hiše do hiše prosijo inilcdarov. Ukloujeni in upal^ga lica, ponižno 8 oje pred vratimi posestnikov proseč košček kruha, sicer ponosni ljudje. V a« to ni pretirano, temveč ža'il»og trda in grenka resnica. Naš kmet prikriva glad dokler more, ali s d?ij umira vsled njega. Ni^o to 1 nuhi, kLeri prose hodijo od hiše do hiše, temveč so marljivi ljudje, 's kteri so lani trikrat koruzo sejali, ali žal, vselej zaman — ni obradiia. Za novce, ktera sprosjačijo otroci i i žeui, kupujejo koruzo.
Ne zadostuje jim, da bi s prisjo-[tnimi novci kupljeno koruzo pusti* zmleti, tpmwHd jo kar celo skuha-iti. zaužjvajo. Vsak član ro^ovine dobi potem perišče te koruze, in s t >m se zamore zadovoljiti, da ne a nrjejo gladu. M*uogo jih podira svoje ms« m prodajajo les, da se na ta načjn otmo pred smrtjo vsled gladu".
List s lepa svoj članek s prošnjo do vseh razredov ljudstva, da naj torn preje na pomoč priskočijo siro-m tkom.
V ogersk«-m poljedelskem ministrstvu imajo seveda na razpolaganje bajonete in stroge naredbe za Tpnijske delavce, kteri nečejo delati za veako slepo ceno, ali nemajo pa tudi kruha io nikake pomoči za gladne kmete. Saj Magjari si mislijo: ti lahko pomrjo brez godrnjanja, ako se pa kaj oglasijo, potem hvala Bogu — imamo tudi zate bajonete. Magjarski orožniki bodo tudi gladne vstaše pobili.--
Kako težko je človeku pri srcu, ako vidi, ali čuje, da mora ona pridna bučelica — kmet, kteri mora od jutra nje zore, do pozne-^a mraka težko delati, da poleg tega še glad trpi. Kmet, Hi je podlaga države, izvor bo-istva, ta sam ostane siromak in je gladeii? Ali se ne ježijo lasje Lkemu, kteri ima le še kaj krvi v ^h, ako čuje, dajeBedaj v razsvit-sm veku kaj tacega mogoče, ko fkladišča polna žita in ga Črv ^uj«; sedaj, ko ima avstrijska ra prebitek, ko redi stotiso-itopačev (penzijonistov, višjih »ikov in častnikov); vsi ti >ro živfe, malo ali nič ne delajo, ki jih redi, pa sam — s t r a-d a. To je red, svetovni red, ali plačilni dan pride prej ali alej!
Dopisi.
Ftaritlg, Knns.. 31. marca.
Dragi mi „GIas Naroda", iz vseh krajev 6iro<yAmerike čitaui do-
▼ tvojih predalih, samo o tukaj ni nič čitati. Zato te danes prosim za vsprejem mojih par vrstic, da na*nanim rojakom kako godi tukaj na Flemingu. trije premogokopi, v > leto nismo
nič delali; delali smo le rovu štev. 2 in 7. Letos koncem februarja je bilo pa delo še v rovu štev. 2 ustavljeno. Le par mož še poslednji premog ven pobira in ti imajo kom-pauijski šili t. Vse druge delavce so nas pa djali v rov štev. 7, ter nas sedaj dela v tem rovu okolu 200 mož. Delamo po 2 do 3 dni v teden, meseca marca smo delali
11	dni. Plača je tukaj od prese-janega premoga po zimi 97 centov, po leti pa po 87-J od tone.
Minoli predpufrt, dne 5. februarja seje tukaj poročil rojak Ivan Pajk, doma iz Št. Vida pri Zatičini z Marijo Kline, doma iz Vač pri Litiji. Zvečer je povabil rojake k ženitnini na par kozarcev pive, a povabil je tudi druge, ker tukaj je navada, da kdor se oženi mora plačati par sodčkov pive.
Mi nolo leto dne 19. oktobra je tukaj na Flemingu umrla vsem tu bivajoči m Slovencem dobro znana Cila Beber, rojena Kline. Zapustila je moža in troje deklic, i ajstarejša je v petem letu, najmlajša pa leto. O njej se pač lahko reče, da je veliko pretrpela, a vse prestala, ker je imela nerednega moža.
Lansko jesen in to zimo je bilo tukaj zelo občutno pomanjkanje vode ; vodo so morali od daleč voziti; sedaj so pa pri rovu štev. 7 vrtali 1000 čevljev globoko in bodemo imeli vodo po družbenih hišuh in je ne bode uikoli zmanjkalo. Sedaj na sponiiad imamo pa dosti dežja.
Letošnja zima je bila tukaj pri nas prav mila, samo par dni je bilo mraz; snega smo dobili samo toliko, da smo videli, daje še bel.
K sklepu vošim vsem rojakom vesele velikonočne praznike, da bi (jih še več zdravi in veseli dočakali. T^bi „Glas Naroda" in tvojemu podjetju pa obilo vspeha.
John Baiant.
Glen, Mont., 27. marca.
Gospod uradnik, prosim za malo prostora, da zavrnem obrekovanje zoper mene in mojega moža, ktero je namreč pisal iz tega kraja Andrej IJ^zek. Ta Andrejftek naj le p izi, dii n - pride kmalo v Dearlwch, kjer je njegov brat. Jezi se in obre-kuje me z&r&di petelinov, češ da so mu bili prekumerni; ako si je mislil, da se bode ob božičnih praznikih gostil s purani, bi moral tudi purane kupiti, a ne peteline. Moj uiož mu je peteline obljubil in tudi tja pripeljal; petelini so bili pa tudi živi, ako mu niso dopadli, saj b jih lahko pustil, ker moj mož bi jih rad vzel naz^j. Lahko je vse ostale peteline prodal in dobil za
12	jiet dolarjev prav v Glendale od G. W. v boardinrshousu in v Mel-ros^. Toraj ni bilo mojemu možu na tem, da bi ravno Bez^ku moral peteline prodati, ker bi jih lahko drugimi ljudem prodal. Dalj*1 piše, da sem jaz pisr.la na Kranjsko
možu. kteri je imel pri uas prtljago spravljeno. Ali to naj se mi preje dokaže, ker jaz nečem biti lažnjivka, ne opravljivka. K nam vedno pride več naših rojakov in vsacega jaz in moj mož z veseljem in bratsko sprejmemo, kakor smo tudi s tem možem Btorili, kije imel pri nas prtlago spravljeno in je bil oni M. Toraec. Naj le njegova žena piše kdo jej je o njem pisal, ker v naši hiši se ni nič od njega pisalo. Tukaj na farmah nemarno toliko časa, da bi ga vporabljali za laži, ker imamo druzega opravila dovolj in ga nam ne preostnje za druga bolj koristna dela. Vem pa, da imajo drugje kakor ravno v Glendale. tovolj časa in zato tudi malo zaslužka, zato se laglje zbirajo in preudarjajo kako bi kakega rojaka prerešetali in o njem lagali, za kar farmarji nemarno ne časa, ne veselja. R^s sem pa Bezku pisala v Glendale, pa tudi njemu ne bi, ker baš on je prvi, s kterim se moram v mojem življenju kregati, in sem zvedela, da take stvari o meni in mojem možu govori, zato se nisem mogla ut*>lažiti. Jaz nisem Cučkova hči in tudi nečem biti, vsak se mora za svoje poštenje potegniti, zato se moram tudi jaz, a ne samo za moje iuif, temveč tudi ia mojega moža. Pošten katoliški zakon je got-.vo tudi toliko vreden, da se mo$ za ženo, ali žena za niuža potegue, ako kdo Čez jeduega ali druzega zauičljivo ali rasžaljivo govori. Mislim, da uektere Slo-
vence v Glendale zelo peče, ako čujejo, da v kakem zakonu mir in ljubezen vlada. Tudi kar piše o prašičih ni povsem res. John K. je zaklal 5 prešičev, Josip Jerman je res tri zaklal, ali Bezkovi bo pa zbežali, ker on še ni videl zaklanega prešiča v njegovi hiši; pa tudi to meni ni nič mari, kar ima on, ima zase, in ravno tako jaz, vsak zase, ali ni se potreba vsem rojakom lagati. Reči pa tudi moram, da sem med rojaki živečimi po Ameriki dobro paznana in nihče nema kaj
nver, 4. aprila. Hud vihar >m je razsajal po vsej Colo-Dosedaj je padlo nekaj palcev Žice telefona in brzojava so e in promet oviran.
Dvojni umor.
Haverst ro w, N. Y., 3. aprila. Včeraj večer so stopili mladeniči: John Hall, Edward Siegriff in William Condon iz gostilne Mihaela Waldens in se pričeli prepirati z dvema neznanima. Toda kmalu je padel Holl mrtev na tla, Siegriff
slabega o meni pisati. K sklepu par dobil pet nevarnih ran, morilci pa še dodam: Andrejček nosil tor- 8o pa pete odnesli. Condon je ko-bico po zimi in po leti. — Dobro se mpj dospel iz gostilue in čul bese-
itye, a tudi je bil zločin že izvr V stanovanju Italijana ime >m Belzo, kteri stanuje v bližini faldensove gostilne, je našla poli
gaje prijemala. — In bodejo še k leti. — Pozdrav rojakom.
Marija Kambič. (Dostavek uredništva: O teh petelinih in osobnostih ne sprejmemo ciia s krojo omadeževano suknjo in
mivalniku so tudi našli krvavo vqdo. Belzo se je odpeljal v New
nobenega dopisa več; prvega smo natisnili, ker je nekaj rojakov na uas pritiskalo, da priobčimo tudi Ybrk po brata in kadar nazaj pride,
zagovor je pa gotovo tudi pravično, vse daljše pa naj tam gori sami poravnajo kakor znajo in vedo, Ameriške Slovence to ne zanima in se na takem prostoru Či talcem lahko kaj boljšega poda. To v ravnanje obema strankama.)
Razne vesti.
Ali bodo Zjed. države kupile tri danske otoke.
Washington, 31. marca. Med -drugimi stvarmi dnevnega reda je poročal senator Lodge glede nakupa danskih otokov: St. Thomas, St. Croix in St. John za ceno 5 milijonov dolarjev. V postavnem načrtu pravi: St. Croix obsega 81 štirjaških milj z 19.683 prebivalci, St. John 42 štirjaških milj z 915 prebivalci in St. Thomas 52 štirj. milj z 12.000 prebivalci. Tajnik Seward se je že leta 1865. pogajal z Dansko za nakup teh otokov, za ktere so takrat zahtevali $7,500.000, senat je takrat odklonil prodajo. Leta 1892. se je tajuik Foster zopet pričel pogajati in Olney nadaljeval to. V načrtu navajajo kot važen uzrok, da dob£ Zjed. države s temi« otoki važno postajo za premog io tudi odstrani nevarnost, da te otoke ne kupi kaka evropejska država in Monroe Doctini nasprotuje.
Dobri meščaui — tihotapci.
S parnikom „Lucania" sta v soboto dospela kot potnika dr. Karol B^ck, profesor kirurgije v Chicagi in njegov brat zobozdravnik. Dr. Beck je imel malenkosti, od kterih bi imel plačati eolnino in zato stal poleg kovčega; eolninskemu uradniku se je sumljivo dozdevalo, ker je imel profesor prevelika prša in ga prosil, da odpre suknjo. Pod suknjo je našel veliko listnico in v njej bila zlatniua vredna najmanj S2000. Pri zobozdravniku so pa našli škatljice za to zlatnino. Oba so odpeljali v eolninsko hišo.
Se zrakoplovom proti Klondike.
Antonie Varicle, član francoske geografične družbe je v nedeljo dospel v New York s parnikom „Bre-tag.ie" in seboj pri vedel zrakoplov, s kterim namerava iz Juneau potovati proti Klondike. Vsa družba obseza 12 osob. Artur Tervange je tajnik te družbe in dopisnik „Figaro'\ Varicle je 45 let star in na Francoskem poznam izum-nik. Izumil je zrakoplav, kterega je mogoče krmiti. S takim zrako-plavom je potoval iz Pariza v The nenil, iu drugič iz Pariza v Ham-burk.
Sneg spomladi.
New York in okolico je v torek obiskal sneg iu vihar: od zgodaj zjutraj do 2. ure popoludne je na
mesta so bili presenečeni, ker smo imeli meseca marca lepo spomladansko vreme. Sneg je razsajal ob vsej atlautiški obali od Floride djo Maine in do Mississippi doline. Pa sneg v tem času ni uič kaj posebneV ga, snežilo je v New Yorku: dne 3. aprila 1895, 6. in 7. aprila 1896. irt 7. in 12. aprila 1897. je ležat su J tri palce visoko. Farmerji v okolij:! zelo tožijo o škodi na drevju io g čivju, posebno ker je po snegu se mrzlo postalo.
ga bodo zaprli.
Strajk premogarjev v Ohio.
Cleveland, O., 2. aprila. V vseh premogokopih Ohio okraja so včeraj delo ustavili. Zvišanja zaslužka za 10 odstot., ktero je bilo sklenjeno na zborovanjih med de lavci in podjetniki v Columbus in Ohicagi, niso postali deležni navadni delavci. Ali s vesti so si, da bode tudi ta zadeva do sredi prihodnjega tedna poravnana.
Wheeling, W. Va., 2 aprila. Vsa znamenja kažejo, da bode v premogokopih v zapadni Virginiji nastal občni štrajk, ker se gospodarji branijo uvesti v Chicagi dogovorjeni zaslužek in tudi glede oaemurnega dela. V Wheeling okraju počiva danes delo popolnoma, akoravno še ni odločeno, ako bodo delavci štrajkali. Od 5000delavcev, kteri delajo v Kauawaha in New River dolini, je šlo komaj 600 mož na delo.
P i 11 s b u rg, 2. aprila. Premo-garji tega okraja so včeraj praznovali, da slave pričetek osemurnega dela, kar je bilo sklenjeno v Chi cagi po dogovoru s podjetniki. V vsem okraju so imeli zborovanja, po mnenja, da pojde vse gladko v bodoče.
Pittsburg, Pa., 5. aprila. Kakor v okraju zapadne Virginije, bode tudi v Monongahela okraju nastal občen štrajk premogarjev na številu 10.000 mož. Nad 2000 premogar jev je delo popustilo iu pričakujejo jutri, da vsi ostali delavci enako storfc.,,United Mine Workers" hoče podjetuike prisiliti, da se drže sklenjene pogodbe v Chicagi. Le nekaj pojetnikov v Mouongahela okraju je pripoznalo sklepe v Chi cagi.
3000 delavcev brez dela.
Cleveland, O., 1. aprila Trust bž žico je prevzel tri največje tovarne v tem mestu; vspeh trusta je, da so tritisoč delavcev odpustili Enaka poročila dohajajo in severne Ohio. V Salem je tamošn;a družba za žico in žreblje zaprla tovarne in vse služabnike odpustila. Ameri kanaka družba za žico in jekla je kupila poslednje imenovano tovar no. f
Surova Mladica.
Lima, O., 2. aprila. George Lowe, 45 let stari mož, je hotel včeraj pomiriti dva pretepajoča dečka, ali dečaka sta ga napadla in tako hudo poškodovala, daje danes umrl.
Povodenj.
Velika nesreča Shawnee town, 111.
30 osob ntonilo.
Chicago, 4. aprila. Povodenj gosto sneg padal. Vsi prebivalci ktera je včeraj prizadela Shawnee
town, IU. je napravila veliko škodo na imovini. Najp-ejeso bili mnenja da je 200 osob utonilo (ali posleduji brzojavi pravijo samo 23). V Shaw neetown je bilo kakih 2000 prebi valcev in se nahaja 75 milj pod Evan8ville ob Ohio reki, ter nizkem sveta, v ozadji so pa griči v ospredju pa 25 čevljev visok na sip ob reki, ter so vleče od jednega griča do druzega. Vse je kazalo, kakor bi bilo to mesto utrjeno, ko s«j je nasip kako miljo od mesta podal
VBled velikanskega pritiska vode, vodne množine z izvanredno veliko silo udrle skozi dvajset čevljev širok prodor, ter v mesto vsilile kakor kak ciklon. Nesreča je nasta-ko so bili prebivalci pri večerji, to je okolu šeste ure. Prebivalci so bili opozorjeni ua nevaren položaj, ker vedno rastoča reka je nasip oče-vidno oslabela. Spoznali so nevarnost, a računali, da jih vendar ne-obišče nesreča. Na nasipu je bil samo jedeD stražnik in ta je utonil ko je nesreča nastala. Hiše blizo reke so se podrle in prebivalci utonili. Deroča voda je naprej valila tramove in so podirali druge hiše. Nekaj zidanih hiš v sredini mesta se je nekaj minut majalo v pen^čej vodi in se potem podrle. Večina lesenih hiš je bilo iz temelja odtrganih in odplavljenih. Mnogo ljudi je beželo na strehe plavajočih hiš, ktere so se sedaj na druge zadevale in podirale. Veliko leseno poslopje je pričelo goreti in bilo podobno plavajoči gromadi in to še pomnožilo strah. Ljudje so se morali skozi dva elementa rešiti. Voda je sedaj dvajset Čevljev nad mestom in popolnoma tema pokriva prizorišče. Brzojavna in telefonska zveza je popolnoma pretrgana. Grozni so bili prizori onih, kt^ri so se rešili na griče. Podrobnosti so res grozne. Nek mož je hotel rešiti sVo-je novce, ktere je imel skrite pod posteljo, njegov sin mu je pri tem pomagal, hotela sta se rešiti s plavanjem, ali hiša se je na nju podrla in oba utouila, iu yeč je bilo tako groznih prizorov.
N o r r i s City, IU., 4. aprila. Pomožni vlak z raznimi potrebščinami je danes sem dospel pod vodstvom governerja. Prj peljali so čolne, šotore, odeje itd.
S h a w n e e t o w n, III., 5. aprila Tatvine in drugi zločini pomnožu-jejo strah povodnje. Možje z nabitimi puškami in revolverji hodijo ob nasipu, ali ae pa Vozijo po pre plavljenem svetu. Danes bi kmalu iinčali zamorca, kteri je bil obdol žeu, daje nameraval ukrasti priza detega. Policaj mu je zapovedal ta koj mesto zapustiti in petdeset lju di mu je pritrjevalo. Zamorec bežal kolikor so ga noge nesle. Naj brže to mesto ne bode več imelo četrtino prebivalcev, ker mnogi pravijo, da ne ostanejo vtnm mestu
Springfield, O., 6. aprila. Nasip vodnega rezervarja pri Huntsville je prodrt farme v okolici so preplavljene in napravljeno škodo cenijo $40.000.
Debsov naseljevalni načrt.
Terre Haute, Ind., 1. aprila. Eugene V.Debs pravi,da bode za prihodnjo sredo sklical v Chicago izvrševal ni odbor njpgove stranke in odbor za naseljevanje, da se določi kje bode prva poskušnja naseljevanja. Kapitalista Riordan iz At-laute in Huffaker iz Louisville sta obljubila denarno pomoč. M seča junija bode narodno zborovanje, v kterem bode Social Democracv proglasila svoj program.
Volitve.
Pri mestnih volitvah v Milwaukee so 6. aprila prvič zmagali demo-kratje, tako se je zgodilo v večinoma mestih države Wisconsin. V iztočnem Missouriu so zmagali republikanci. V Nebraski so v večinoma mestih zmagali republikanci. V Providenci, R. I., so tudi z zmagali republikanci. Te volitve imajo le krajevni posuem.
Je
Vrtinec v Georgiji.
M a c o n, Ga., 6. aprila. Zapadni del Sumpter Countya je danes obiskal hud vrtinec. Mnogo nasadov je uničenih. Dosedaj je znano samo o dveh žrtvah življenj, a boje se, da dojdejo še druge vesti o nesreči.
Živahna volitev.
San Antonio, Tex., 5. aprila. Pri današnji volitvi v mestni avdt v Brownsville, Tex., je prišlo do pretepa, dva moža sta bila usmrte-na, jeden pa linčan. Deputy šerif Cobb je bil ustreljeu od bratov Cha. Guillen, jeden teh je ubežal v Me-ksiko, druzega so pa zasačili in v ječi Iinčali.
Vojna in zlata mrzlica.
T a c o m a, Wash., 3. aprila. Število potnikov namenjenih proti
Klondike Be je vsled vojnih glasov tako zdatno znižalo, da so število parnikov znižali. Parnik „Cleve-land" ne vozi več, „Australia" ima prostora za 800 potuikov, a je poslednji petek odpeljala samo z 120 potniki. „Topeka" je odpljula s 30 potniki iz Portlanda in ne bode več vozila po tej črti. Večje družbe nameravajo vse male pokupiti, da bi potem ceno zvišali za prevažanje blaga in potnikov. Poleg tega pa še dohajajo iz sotesk begajoča poročila o boleznih, zato za april nepri-čakujejo vspešnega prometa. Meseca junija bode pa zopet velik promet, posebno ker bodo dospeli prvi parniki z 10 do 12 milijoni dolarjev zlata, kar pričakujejo. Za poznejši čas ima mnogo parnikov že razprodane prostoro.
Od 16. do 23. marca so ob gorenjem Yukonu razsajali blizzardi in zlatoiskalcem mnogo prizadejali. Tisoče sreče iskalcev, kteri so šli čez Lake Linderman in Benett, je nadlegoval krč na tilniku.
Ali vzbrnhne ognjenik.
S e a 111 e, Wash., 6. aprila. Iz žrela St. Helens se vzdigujejo gosti oblaki. Vse kaže, da prične ognjenik pričeti z bljuvanjem. Prebivalci v bližini so zelo vznemirjeni.
Potres v Californiji.
S an Francisco, 31. marca. Raj severne Amerike, lepa California, je doživela včeraj jednega onih groznih potresov, kteri se tam kaj pogosto oglašajo, toda 12 let že niso doživeli tacega negof včeraj. Mnogo poslopij je precej poškodovanih, brzojavna in telefonska zveza pa dalj časa popolnoma mirovala. Podzemeljski sunki so trajali 15 sekund in prnnzročili veliko osupne-nje. Gostje iz hotelov in družili hiš so na pol ali le zelo slabo napravljeni hiteli na Market in Montgomery Str., a vsi bili zelo prestrašeni. Pet družin se je komaj otelo smrti, ker takoj po potresu se je sesula hiša 445 Clementine Str. Pri tej priliki se je pokazalo, da poslopje ni imelo v temelju nijednega kamena. Prebivalci so se v spanju zbudili in bili kakor v pa»t stisnjeni, dokler niso vrata vlomili. Ob vsej obali_in_tu na ladijah v loki so čutili po Velika plima je nastala v 1 Staro sodnijsko poslopje na vogalu Larkin in Fulton Str. je do temelja pretreseno; veliki dimnik je popolnoma obrnilo. Najmanj sto proda-jalnic južno od Market Str., je zelo trpelo, posebno z steklenim bla-< goni. Hiša na vogalu 5. in Tahame Str. je bila preobruena in veliki sauiotežuik v Garrattovi livarni je padel na tla. Vsa električna naprava za luč v vseh nadstropjih „White Hous" na Kearney Str. je pričela vsled potresa delovati in bilo vse poslopje krasno razsvitlj^no. Žice telefona in brzojava so se tako zmešale, da ju bilo vse občevanje nemogoče.
Podzemski sunek je bil čutiti samo po severnem delu Kalifornije, iz južnega dela so došli brzojavi, kteri naznanjajo, da tam niso prav luč čutili. Otoki Val lye in Mare sta zelo trpela, v Navy Yardu cenijo škodo na $25.000. Na californi-ški univerzi v Berkeley je kazala naprava za merenje potresa, da so sunki od 30 do 40 sekund trajali. Smer mu je bila od iztoka proti za-padu. Naprava je kazala, da je moral potres biti na malem prostoru zelo močan. Močan potres bo čutili v Sacramento, Stockton, San Jos6, Merced in Santa Cruz. V Sacramento so čutili tri močne sunke.
Mare Island, Cal., 31. marca. Potres je bil zelo močan in napravil $50.000 škode. Parna pila je popolnoma razrušena, državna bolnišnica in več družili poslopij hudo poškodovanih. Vojne ladije, ktere sedaj tukaj popravljajo, niso poškodovane.
S an Jose, 31. marca. Iz vremenske opazovalnice na Mount Hamilton poročajo, da je potres trajal 40 sekund in sicer vedno močneji postajal, konečno pa tako močan postal, kakoršnega še ne puzna zgodovina kaliforniških potresov.
Vstaši ustreljeni. Oaxoca, Mex., 5. aprila. C Tiospero Morales, vodja vstaje Guatemala, kteri je pri Fro
Priloga 9901as Naroda"
v. 14., dne 6. aprila 1898.
Velika noč.
Zveli&ar gre iz grob*. Ob moi j® smrt. trohaoba: Velikonočno jaguja bil Je u me dngo kri prelil.
Aleluja.!
Kako premilo 8© že glasi to ime! Kako veselo nam že oči zasvetijo pri mislih: Danes je velika noči Kje je človek, katri ne bi bil vesel teh praznikov in ne bi njegovo Brce utripalo od veselja, saj duša se čuti veliko lažja, oslobodena težkega pritiska, ako se spomni: ,, Vstal je, ni ga več!"
Velikanoč! Slavnost našega odrešenja? To je Blavnost za vernike kristijanske cerkve, toda ne samo azj te, v tej siavnosti je razumeti trojni pomen, odrešenje se vrši na več načinov. Velikonočni prazuiki bo prazniki vere in upanja, kakor božični prazniki, prazuiki ljubezni. Zatopimo se v ta veseli pomen, kterega imajo velikonočni prazniki za vse one ljudi, kteri niso popolnoma izumrii za vse plemenit > za VBe vzvišeno, za vso tolažbo v nepopisuej žalosti.
Vstopimo v cerkev! Bolj veseli in vzvišeni so glasovi orgelj ta dan kakor druge dni, ali nedelje, kteri se razlegajo po posvečenem prostoru, veselo petje razveseljuje zrak, jasen, skoraj zmagoslaven je čuti glas duhovnika, kteri svojim vernim čita sveti evangelij: „Kristus je resnično vstal, kakor je rekel", ali pa slovesno zapoje: „Alleluja!" Ustno izročilo nam pravi, da je 0:i razbil vrata smrti, da je dvomljivcem med svojimi učenci prinesel spričevalo, da se onstran onih vrat prične zopet novo življenje. Nauk o vstajenju Kristusa, kteri nas poučuje o Njegovem lastnem vstajenju po smrti, ima zelo velikansko vrednost za ves svet, za vse vernike
—	tako velike vrednosti, da nam pač daje povod, da vse one, kteri ne verujejo, globoko obžalujemo, ker jim je vsaka tolažba in upanje oropano, na ktere bi se v življenja stiskah opirali in jim bile v blagoslov.
Vernik vidi svoje najdražje Da smrtni postelji, ko mu je neizprosua smrt ugrabi ter odpelje, odkodarni Brce mu hoče otrpneti "vslea žalosti, ali sedaj se glasi raz ustnic poslavljajočega: Na svi-danje! In jasneje postane v duši zaostalega. Življenje je kratko, le jedno ped, potem bode duša korakala skozi one vrata, poleg kterih se nahaja lepše, večno življenje, združenje z njegovimi ljubimi, kteri so pred njim tja odšli in na njega čakajo — ali je misliti na bolj veličastno tolažbo? — Tam pritiska neizprosna osoda na nedolžno človeško bitje, obupano se ozre njegovo srce proti nebu in vpraša: Vera pa mu odgovori tolažače ga : »,Glej tam te čaka plačilo za vse tvoje borbe in pehanje, za vse tvoje trpljenje - in napore, dokler ostaneš zvest veri, nadvladaš vse zlo!" In kogar je žalostna osoda upognila ter mu preti, da pade, dobi zopet nov pogum in nosi svoj tovor dalje, zaupajoč se ozre proti sinjemu nebu in reče: ,,0, Gospod, tvoja volja naj se izpolni! Našel me bodeš zvestega I" On ne vpraša po dokazih ; en veruje in zaupa, in to mu je dovolj — to čudodelna moč vere!
—	Tam nadleguje skušnjava človeka, ali jej je že podlegel, sedaj se oglasi v njem vera in ga vpraša: ,,Kako bodeš zamogel onstran groba obstati, kjer bodeš moral dati račun Čez vsako minuto tvojega življenja? Spreobrni se, še je čas, ali hočeš tvoje večno življenje zapraviti zaradi malih, kratkih po-zemskih prednosti, ktere zamoriš \ večnosti komaj treuotek uživati?" In spokorna duša se obrne nazaj k njenemu Gospodu v mislih na vstajenje po smrti.--Ali je čudež,
ako verni svet ne le mehauično z ustnicami, temveč globoko s trepetajočim hvaležnim srcau poje himno Kristovega vstajenja :*
Otet je človek, rešen, V brezen satan trešen,
Smrt nima svojega zla več Odprt je grob in kamen preč.
Aleluja!
Toda tudi za nevernike bo velikonočni prazniki, prazniki odrešenja in vstajenja. Ti posredujejo v veri, da clabejega v vrednosti ne zaničujejo. Čutijo se, da bo v zvezi z re-akončniui svetovnim duhom,kterega
skrivnostno čutijo, molijo in občudujejo, in ne vprašajo: Ali si Bog Jehova ali Allah? Viiijo ga v naravi. Ona jim je tempelj, njih duh se čuti preomejenega v zidov-jih božjih hiš, ktere so zidale človeške roke; gredo vun v krasno spomladansko jutro, v najmanjšem življenju, v vsakem peresu in sleherni cvetki vidijo ono dobrodejno moč in neskočno modrost združeno ; neizmerna velikost v najmanjšem bitju jih nadkriijuje, prša se jim razširjajo, pogled iz bleščečih oči zre v modre višave, ter hočejo ves široki in veliki svet na srce pritisniti — o Vstajenje! Odreš *nje iz vezi, s kteremi je zima zemljo obdala! Visoko misleči človek obhaja tukaj božjo službo, mogoče drugače, ali ne manj veljavno z onim, kteri to v cerkvi stori, ter kleči, da ga vsi vidijo in glasno kliče: „Glej Gospod kako spokoren sem, drugi pa kako veliki grešniki! Hodim v cerkev, dajem miloščino, opravim vse kar mi vera in cerkev nalaga, drugi pa tega ne store!" Toda ni še spravil moleka, ni še zaprl molitve-nika, komaj se je pokril, a že opravlja svojega bližnjega, mu krade čast, želi škodo na duši, telesu in premoženju, črti ga, v topiti ga hoče, ali je Vstajeuje? — Pojdi o človek in časti, posvečuj Onega, za kterega čutiš, vselej je le to pravo kar je resnično in plemenito — ne zaženi nobeden teh obeh kamen za družim — Bog sam vidi v naša srca in sprejme kar je čistega, saj On je vsem navdahnil navdušenost v srce, da Ga spoštujeta, se Mu uklanjati in Ga molita. Ne Bog, ne Kristus nista velevala, da glasno kričimo kako dobri kri-stijani smo, in upijemo glejte opravili smo naše dolžnosti, ter na druge zaničljivo kažemo, jih sami sovražimo in skušamo sovraštvo zoper nje vzbuditi; ne, to je poguben fanatizem, ne pa Vstajenje. Tudi ni prav, da oni, kteri ni tako goreč kristijan, da sovraži in zaničuje gorečega. Bodite dobri in potrpežljivi med seboj, to je edin; nauk! Nasproti neskončni popolnosti — kako majhen je ta zemeljski črviček človek, kteri zbira besede in vpije: Mene glejte
kako vse prav storim."---
Za skrbeče zemeljske sinove naj velikonočni prazniki prinesejo odrešenje čustev zamolklega obupanja. Naj si bode človek še tako blizu roba obupanja, v ktero ga je tirala poslednja zima, ali mu poslednje leto prouzročilo toliko neskončnih težav in britkosti, zopet naj ga navdahne novo upanje. Vse megleno, mrzlo in mrtvo je minljivo, nastopi zopet novo, gorko življenje — to nas uči dvojno Vstajenje: ono vernih in takoimenovanih nevernih". Tam je življenje nad smrtjo zmagalo, tukaj bo spomlad nad zimo zmagala, ali ne bode tudi solnce boljših dni prodrlo skozi oblake težkih nadlog, kakor je to visoko pomikajoče nebeško znamenje zmagalo nad otrpnelim mrazom? Dobrodelni Bog nas ni samo za trpljenje na svet poklical, enkrat se tudi nam na boljše obrne? Ob veliki noči naj tudi z neizprosno osodo zasledovani človek odpre svoje src.j novemu upanju, naj z že otrpnelim i rokami še enkrat poprime za krmilo, mogoče ima prejadrati le še mimo jedne skale, potem pa dospe v gladko, mirno vodovje. Kratek napor še in vse je zopet dobro, človeško življenje je polno skušnjav in borb, saj mora tako biti, ker drugače bi bilo neznosno enakomerno in nikdar bi sebe ne poznali, ne naših močij, niti naših notranjih pomožnih studencev. Ali vse ima svoj konec! Najbolj gosti gojzd, najširše in najglobočeje morje, enkrat pridemo do roba — ravno tako v človeškem življenju. Uresničujejo se v človeškem življenju besede, ktere prej imenovani razredi te dni ljudem kličejo: „Od smrti k življenju — po noči k luči !"
Piruhi.
Gladko in okroglo, kakor sreča je znak praznikov, kteri naznanjajo nastopivšo spomlad. Te obe lastnosti nam posebno podaje na izvrsten način jajc«. Na mnozih krajih si ljudje z yeseljem pripravljajo in
olepšujejo piruhe, kteri morajo biti Idanašuje Nemčije še ob času, ko so v velikonočnih praznikih v vsakej |bili pogani. To slavnost so obhajali
v časteuje spomladanske boginj-*, in si domišljali, da ima svoj prestol na iztoku — na izvoru luči — zato dali ime velika noč ali ,.Estate", na kar je nastalo angleški Eastern in nemški ^Ostern". Kot dokaz, da so bili ti prazniki s po-Cetka prazniki narave, nam služi starodavna navada ko bo velikonočna ognja prižigali na gričih in hribih na pred večerin na praznik in sicer po: Niederhessen,Westpbalen, Friesland, Jutland, Seeland in dru-zih krajih. Mnogo historikarjev navaja, da je bila ta šega še v navadi pri Rimljanih, kteri so ob tem času vedni ogenj Veste ugasnili in ga zopet prižgali na krepkih žarkih solnca.
Ne smemo pa Bmatrati, da bi na Ruskem in pri Slovanih sploh prižigali velikonočna ognja. Pač pa prižigajo Slovani kresove dne 23. junija, mladina se pa okolu njih razveseljuje in to je že bilo v navadi v starih časih.
Za poganske Franke in Sachse je "bila velika noč obča narodna in spomladanska slavnost. Pomenila je za nje objeduem pričetek leta, ktero so slavili s plesi, dirkami, borenjem, pojedinami, prižiganjem ognjev itd. Zajemanje velikonočne vode pri solčnem vshodu in pri tem strogo molčati, je bil običaj Kristijanov, a sedaj zelo redko kje v navadi ; tudi je bila starodavna navada krščenje dečka na predvečer velikenoči, blagoslovljeno vodo so pa vse leto pazljivo hranili in bila zelo blagodejna. Kuhanje in zauži-vanje piruliov pa ima nedvomno izvor od Poganov in posebno pomenijo te praznike.
Rimljani so ob času naše velike noči obhajali svojo ,,slavnost jajc"' na čast Castor in Polluxa. Ti so namreč zahvaljevali svojo priču-jočnost od Lede znešenega jajca po Jupitru pa zvalenega. Po grškem in orijentalskem svetotvorju predstavlja jajce — svet. Po egipčanski, pravljici je prišlo svetovno jajce iz ust Ptaha. Razklal je je, da bi v njem napravljene stvari preje bile nastale. Jajce je zato izvrsten znak za male, nevidne pričetke, iz kterih se razvije organično življenje in ti posebno ob veliki noči ožive. Tako je jajce do današnjih dni ostalo podoba, ktera kaže nastopivše bistvo iz noči in smrti, ter nam solnči obrat zopet oživele narave prav dobro prostavlja.
hiši.
Pri^Rusih igrajo piruhi največjo vlogo, zato jim podele tudi posebno pokornost.' V južnej^fRusiji imajo posla*'dovolj ž}?njimi* ves veliki teden. PrebivalciJ"ogromne države
se o veliki uoči tudi posebno pozdravljaj ). Ako se srečata te praznika dva Rusa, pravita: „Kristus je vstal", drugi pa mu odgovori: ,,Resnično, vstal je"; potem se pa obdarujeta s piruhi.
Na Ruskem poznajo dvoje vrste piruhov. Prvi se imenujejo ,,kra-šanki" (od krasiti, barvati), ti so rudeče, rumeno, višujevo ali zeleno pobarvani (kakor na Slovenskem) ; ter jih ni pogrešati na mizi v naj-ubornejši hiši. Druge vrste piruhi se imenujejo „pisanki", ker so v raznih barvah pisani.
V	to vporabijo razne stvari, da jih pobarvajo, ali kuhajo. Rudečo barvo dobe od olupkov čebule, zeleno od perja, višnjevo od cvetja zvoučič in druzih cvetk.
Najpreje umijejo jajce, potem napravijo glavno podobo s prosto roko, s fino kositarijato cevko, s tekočim voskom. Pri tem drži kazalec in palec leve roke jajce na obeh konceh, med tem pa vodi kazalec in palec desnice kositarnato cevko. Z mazincem pa premikajo jajce počasi naprej. Ako je okrasek gotov, pomočijo jajce v rudečo barvo. Prostori, kteri naj ostanejo rudeči, se poknjejo z voskom, potem denejo jajce v drugo barvo. Ako se barve kaj pokaže, jih odstranijo z golunovo tekočino ali repni-co. Poleg rudeče barve, rabijo naj večkrat tudi rumeno in črno barvo.
Po storjenem dolgočasnem delu denejo jajce v zelo vročo peč, da se vosek razstopi in barve se bolj ob-drže. Na ta način napravijo le jed-nostavne okraske kakor trikota, zvezde, križe itd.
O nastalej šegi barvanja jajc, krožita med narodom dva ustna izročila. Prvo pravi, da barvana jajca spominjajo vernike na telo Jezusa, ktero je bilo vsled bičanja pobarvano. Drugo izročilo ima pa bolj krajevni pomen in je od časa, ko so Kristijani zmagali Jude. Kristijan je srečal Juda in ga pozdravil z besedami: „Kristus je vstal"; Jud pa mu je odgovoril, da bode le potem to vrjel, ako bodo jajca ru-deča, ktera nese v pletenici. Kristijan je odprl pletenico — in glej ! jajca so bila rudeča.
V	Podolijah je še dandanes šega barvanja jajc zelo razširjena in v navadi, v druzih krajih Rusije že to precej pojema, le še ženske se s temi bavijo. Sedaj le še bolj piruhe ,,trkajo" na Slovenskem pa fantje s krajcarjem ,,sekajo".
Piruhi igrajo znamenito vlogo v narodnem poročilu, v dokaz so preiskave slovečega preiskovalca podzemeljskih duplin in ruskega državnega svetnika Wankelna, kteri je dokazal v kako jasnem soglasju so okraski na starih, na Moravskem najdenih piruhih, z okraski na prsteni posodi, ktero so našli v Hallstatt iz prahistorične keltiške dobe. Nekak kljukasto srce gaje vodilo v to spoznanje.
Dalje je zanimivo opaziti, da se je barvanje v tem slučaju poslužilo istega sredstva, da je lupino varovalo pred novo barvo, kakoršnega so se Malajci posluževali pri barvanju kotuna. Tu kakor tam je vosek obvaroval jajce ali kotun pred drugo barvo. To spominja celo na barvanje blaga, kakor Be je to godilo pred nekaj desetletij, ko so rabili voščene polage. Piruhe barvajo Slovenci le z jedno barvo in kadar so suhi jim z šivanko uba iajo razne okraske. Ti se večinoma slagajo po vseh vaseh jedneg* dela. Tudi na teh se nahaja nekako kljukasto srce, ktero so preje smatrali prastarim, ali v novejši dobi so ta okrasek našli tudi na starih japonskih bronastih stvareh.
Istine pa da je izvor piruhov najti na Kitajskem, bi malo kdo verjel. Tam so imeli barvane jajc i že pred več tisoč leti, lahko pa je dokazati, da bo Kitajci barvali jajca že 700 let pred Kristom. Ta šega je bila od tam zanešena v Perzijo in potem dospela v Evropo.
Nekteri učenjaki zagotavljajo, da so veliko noč obhajali prebival
Spomlad.
ae oživi. Kar je dosedaj ležalo kakor utrujeno, se zopet oživlja, zeleni in cvete — gojzd je oživel!
K vsem temu Be oglašajo še ptički z njih ljubkimi pesmicami, vse se vjema z naravo in jo vzdramlja k vednemu napredovanju; tudi človeka razveseljujejo z njih glasovi in mu od veselja kličejo zahvalo ter ga vzdramljejo k novemu življenju in delovanju. Ali njegovo srce je občutljivo. Ktera prsa bi tudi za-mogla še žalovati pri veselih gla-ili pomlajenega življenja, ktero oko bi zamoglo biti še omreženo, ktera usta še nema, ako se božja bitja vesele in zahvaljujejo?! Mi se jim pridružujemo, v njih klicu: „Do-brodošla spomlad, dobrodošla'!"
Vedno krasneja postaja narava, popolneja od dneva do dneva, in kmalu je pred nami v krasoti in popolnosti, ktero jej je dal Stvarnik. — človeku je odvzeto trpljenje in vsa bitja se vesele svoje s'o-bode.
Enako z naravo, moramo tudi mi naprej korakati in postajati po-polneji od dneva do dneva, — da enkrat v jeseni kot ovenel list od velicega drevesa človeštva pademo na zemljo. — Ako nas zemeljska spomlad tako bogato blagoslovi, ako nas z nova oživlja in nam vesele vsklike izvablja iz naših prs, kako bode še le v onem kraljev-stvu, kjer bode večna spomlad, kjer bodo večno ogrevali žarki spomladanskega solnca naše blaženo srce! Ali človek, nosi,š tudi za to spomlad viharno, vroče, nikdar vsahljivo hrepenenje v tvojem srcu? Tudi veču^j spomladi moramo iti verno in se zaupanjem v Boga nasproti!
SLOVENSKA
Fomladnja oda siromako
In kamor obrneš pogled, Pri cvetu nasmiha se cvet; Dolina in hrib zelenita — O lepi, o lepi ti svet!
In v vsakem se grmu Bedaj Opevata vesna in maj, Vsa tika priroda na svatbi, Prečarana zemlja je v raj . . .
In kamor obrnem oči, Svet tuj le pred manoj leži; Ni, kar ga stopinja pokrije, Ni toliko mojega ni.
A. Aškerc.
Smesnice.
Tudi jubilej. Gospod (si žabniku) : ,,Kaj so pa imeli včer pri trgovcu Meierju. Tam imeli fino pojedino!" — Služabni ,,Petindvajsetletnico so obhajali odkar je gospod napovedal pri koukurz (bankerot).
za navadno leto 1898.
Komad 10 centov s poštnino vred. Upravništvo ,.0LAS NARODA".
Sočutje. Gospodinja: jač hoče ua vsak način imeti s plačilo, gospod doktor — seda" mu dolžni že 120 dolarjev.' Dijak: „Kaj? 120 dolarjev ! romak se mi res smili., sedaj si morem ogledati drugem krojaču/4
Ni vse zlato kar se sveti.
Spoznal sem krasno deklico, Ko hodil sem še na ples, Imel jo za prelepo cvetko, Dasi je neumna bila kakor gos.
Glede ljubezni za tako sem imel, Ter mislil, daje gos, Naposled sam ostal sem osel, In hodil bi kmalu bos.
D o v t i p e n krošnja r. Go spa (krošnjarju) : ,,Jeli Vaše sred stvo zoper izpadanje las tudi dobro?" — Krošnjar: Ako Vi to na krtačo vlijete, gotovo izpadejo ščetine!"
„Bodi mi tisočkrat pozdravljena ti zlata, rajska spomlad !" Tako me sili vzklikniti s pesnikom, tebi nasproti, ti ljuba, razveseljujoča spomlad. Bodi mi srčno dobrodošla, ti delilka radosti za mlado in staro ! Z veseljem se ti smehlja vsako oko, ve3 svet te pozdravlja z veseljem, z notranjim čutom zadovoljnosti.
Trdo je stiskala zima naravno z ledeno roko in jo pretila uničiti, vendar naša srca je navdajalo tajno upanje, ter vzbudilo viharno hrepenenje, ktero sedaj napolnuje rsa. Tebi velja hrepenenje, tebi. ljuba spomlad! Ti ogrevalka src in vzbujevalka življenj. V času žalosti in hrepenenja, v času vročega pričakovanja si se nam bližala ti smejoča deva, s tvojo zdravilno močjo ter obupajoči duh z nova oživela ohlajena srca zopet ogrela b& žarki nebeškega solnca, speči naravi bodeš pa navdihnila očarajoči dih. V spomladi zopet smehljajo Brca, ker narava je oži\e-|a. Živahno čubori vrelec oproščen ledene skorije čez naopične gorske pečine, njegove čiste kapljice se irale proti bližnjemu potoku, in bo pribežali iz države tembe in mraza na ojačujočo luč, in žarke solnca jih veselo pozdravljajo, ogrevajo in po dolgem otrpnenju mu zopet dajo moč k vednemu teku.
Gojzd in log se oproščuje omejujoče varovalne odeje, vesela sta, jda se zopet zamoreta razširiti ter neta na tisoče nežnih cvetk, v asnej, bleščečej obleki nedolžno-ti, ktera njenim sestricam, da vsej aravi zvone k vstajenju z njih krivnostnim, spominjajočim gla-m — in narava to čuje, vzdih ne, raztegne po dolgem spanja vse
Edini slovenski zavod!
#5r» #§is'#F S 0&a
„GLAS NARODA"
109 Greenwich Street, New York
posreduje
Drevožnje We za vse proMne družbe in železniške proge.
Parobrodne dražbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA. BREMSKI LLOYD, HAM-BURŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD.
Ugodna vožnja do Milana 824, s francosko dužbo do Milana $28.10. Brzoparniki ali drugi, kakor na željo in dogovor. Pošilja točno in vestno
denar v staro domovino
ceno in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že skoraj
poldrugi milijon gold, avstr. velj.
Pri večjih avotah in menjavi priporočamo meujice dobrih bank. sredujemo hranilne vloge v razne slovens e posojilnice.
Vsak Slovenec naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Vsak potnik naj nam brzojavi ali natan« ko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfer tiketov, ker ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo $2.50 do $3 za dan, a ni kaj jesti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali pismeno naznanite, prihranite lupe novce. . Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drugače. Pri nas govori vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko 109 Greenwich Str. na koncu Carlisle Street 1
Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železnico in kondukjorlu reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str iet, pri našej office jenja vidi našo višnjevo tablo z napisom „Glas N
Kdor potuje na bode previden, ker drugače ga že

Požigalec.
,,Oh, to je prava muka! Kake divje trzne ima ta gospoda sem in ■ l" rekel je stari Ivan, med tem ko zlezel raz kozla in svoje ude raaste-val. „Ta včasih nema razama in emarja lastno posestvo. Pravil m jim, da moramo cevi oddati, re so namenjene za novo stavbo, :pod mi je odgovoril: „Po praz-ih!" (Oponošaje ga): „Po praz-ihl" In kdo Vam jamči, milo-ivi gospod, da po praznikih samo m mraz za dogo časa onemogoči laganje cevi? Iii ako jih o pra-času ne oddaš, te bode k ve če m plačal". Kaj delate Vi tukaj Anton?" a&al je stari Hans pretrgavši njav samogovor, delavca, kteri prav došel na dvor. „Ali imate j dobiti od našega gospoda?" ,Kako neki", odgovoril je^nago-jeni mračno; bil je močan mož osto brado, ali njegova postava bila pripogujena vsled tovora bi. ,,Kaj mi naj neki gre? Ali rem si že nikjer iskati sveta, me je odslovil, iu nikjer mi dati dela . . . Mislim, da mi pod nekaj zapisal v knjižico, kdo, kdur t/» čita, mi takoj ,Prijias ni del« ! Saj vendar m nič hudega storii gospodu, na nujtnanjši način ga nisem lil, ie ko me je sila z*lo stiskala, m š-"l z drugimi delavci k gospodu ga profili za viš^i zaslužek. Saj vest*- siiiui, da dandanes z osem-esetimi krajcarji petero otrok ni ogoče nasititi. Dokler je bila moja na zdrava, j« tudi nekaj zaslužila, li bolezMii jo je na postelj položila r i'i tri mesece leži, jaz sem pa že Hlebec dni brv/, dela . . . No in zato, k H" prosil za višji zaslužek kakor poiSt«'!o ut*ia\»c, me je gospod okaral, da še druge nahujskujem in m a je odslovil. Sedaj nemorem ostati doma v sobi, žena tožari, stoka in mi predbaciva, otroci hočejo jesti, gospodar mi preti, da me na ulico postavi . . . Kje naj iščem omoči? Zato sem sem prišel, da
fcdisi za kakor-10 da zaslužim varujem pred
za d
zasll^f*. za snu kruh in otr gladom ..."
,.No pojdite v božjem imenu . . . Gospod je danes dobre volje, ves dan Be je vozil od jedne trgovine k drigej in nakupil lepih stvari za g-jspo, za mlade gospode iu gospodično4*.
Autou se je-vlekel v hišo in prosil hišinjo najuljudneje, da bi ga nazuanila pri milostivem gospodu. Dekle je kmala zopet prišla z odgovorom, da gospod nema časa in ukazuje pozueje priti.
,,Raje hočem počakati", rekel je delavec.
Dolgo je čakal v veži, potem je šel vuu, ker mu misli na gladne otroke niso dale miru, pričel je hoditi okolu hiše tovarnarja, ktera je bila pritlična, pogledal je skozi vsako okno v upanju, da ga gospod opazi. Tako je dospel pod okno sobe hišne gospodiuje, kjer sta zakonska ravnokar pregledovala na-kupljena božična darila.
,,Kaj meuiš, ali bode ta garnitura dopadla Lenki?"
„Gotovo. Ali moj ljubi počemu tako dragocena darila? Vem, da eo časi slabi, kredit vedno dražji in ljudje imajo še marsikako terjatev . .
„Le meni prepusti te stvari in n? delaj si nepotrebnih skrbi. Jaz vendar najboljše vem kje in kedaj so delati stroški. Na sveti večer je pri na« povabljen Gorkowski. Jaz hočem, da vidi, kak komfort ima aša hči doma, ter nas ne smatra »^siromake in bankrotirane. Ta človek ima denarje in je dobra prilika za našo Lenko in teh par tiBoč, kteremi bode posodil kakor upam mi bode zopet na noge pomagalo. Tudi za njega sem pripravil lep dar. Ali ni ta taška za smodke lepa?"
Pri tem je lepo stvar razvil iz zavoja; bila je srebrna tobačuica, in delo zelo krasno.
„Zato ei moral plačati veliko
jVse to pride zopet nazaj in sicer iti. Iu tu Stas dobi novo Sko sedlo, o kterem že dolgo i" tu za malega lepa remon-\ " ima uro".
„Ali ona je stara. Kako to slabo izgleda pri mojem sinu l"
Anton je boječe pogledal skozi okno in čul pogovarjanje, vse besede je razumel, ker malo okence je bilo odprto. V njegovem srcu se je oglasilo upanje.
Ako je gospod tako veliko lepih stvari nakupil, bode vendar tudi njemu pomagal ter našel usmiljenje v njegovem opasnem položaju. On, kteri tako svoje otroke ljubi, bode pač vedel kako more biti očetu pri srcu, ako ničesar nema, da bi utešil svojim otrokom glad, vedel bode kako hudo mora biti, ako jih mora izročiti osodi siromaštva, med tem ko dragi življenje tako brezskrbno uživajo in se ga vesele.
Iz teh misli ga je hkrati vzdramil glas gospoda:
„Kaj lukaš tu skozi vsako ljukui-co, Lum, saj ti si to?"
Anton se je prestrašil in postal zbegan, toda kmalu se je zavedel in eklenol, ker je vzbudil pozornost nase, da ima tudi od te kak dobiček:
,,Jaz sem milostivi gospod, prosim, prišel sem, da prosim milosti-vega gospoda milost".
,,Ali ne veš kje govorim o poslih?"
t,Oprostite, milostivi gospod, že dve uri čakam...."
„Proč od tukaj! V pisarni mi zamoreš povedati, kar mi imaš povedati".
Anton je odšel s pobešeno glavo in se ponižno postdvil pred vrata tako imenovane pisarne. Tukaj je mnogokrat čakal ob sobotah na zaslužek, včasih v pozno noč, mnogokrat je dobil samo polovico zaslužka, ali vedno je dobil saj nekaj, da je poplačal najbolj silne dolgove, potem pa lahko zopet ves teden nove delal. Takrat so mu dajali kruh na upanje, ker so vedeli, da jim bode dal ves zaslužek, veB trud, nikogar ne bode ogoljufal, ali kaj zamolčal. Ali danes, kdo mu bode kaj zaupal, ubogemu siromaku, brez dela, brez jutra? Ti davno minoli, včasih tako slabi časi, so se mu danes prikazali polni radosti in zavisti vredni. Od tuje š«l utrujen in upehan domu, pa saj je zamogel počivati. Žena mu je pripravila Biromašno jed, otroci ni 90 tožili o lakoti in on je gojil upanje na b-djšo prihodnjost. Oh kaj je vse iz tega upanja postalo!
Dolgo je stal tukaj v take misli zatopljen ; davno je že temno postalo, kar se od prd vrata in milostivi gospod se prikaže, da bi šel v pisarno.
„Ah ti me čakaš! Moj Bog, ti ljudje ne do jo niti po noči miru Kaj hočeš od mene?" vprašal je ne-jevolno in Antona ogledoval z jez uimi pogledi.
Pripravlj. ni govor je hkrati ube žal iz Antonovega Bpomina, ni mo gel najti nikake umetno posiljene fine besede, caruo jedna mu je vsilila raz ustnic:
,, Kruha l"
„Kako pridem do tega tatove in podpihovalce hraniti? Ali sem ti kaj dolžan?"
To krivično predbacivanje je Antonu segrelo kri in ga razburilo, raz ustnic so mu ušle besede, ktere VBa previdnost ni zamogla ovirati.
„GoBpod, jaz nisem podpihova-lec, petnajst let sem za Vas pošteno delal, niti košček starega železa nisem nesel iz tovarne, nič nisem rekel, nič zahteval, dokler je zaslužek zadostoval za košček kruha-Nisem prišel beračiti, temveč delo prositi . . . rad romašui zaslužek . .
za
bi delal za si-
„Ali ne dam ti dela, imam druge zadelo! Poberise!uje upil tovarnar, ko je opazil, da je Anton pri. vzdignil glavo, oko mu zabliščalo in mu hotel odgovoriti. ,,Glej, da se mi proč spraviš, drugače pokličem policijo."
„Hahaha 1" se je smijal Anton, „bojite se me, gospod? Ali sem kedaj koga razžalil? Ali kedaj proti kakemu človeku roko vzdignil? Ali veste gospod, da zamore najbolj pošteni človek, kteri nemore gladnim otrokom kruha dati, postati ropar, saj še pes ugrizne, ako je lačen. . .
Antonov glas je glasno odmeval po dolgem mostovžu in zvabil blizu najstarejšega sina. Takoj je poklical policaja. Nič niso poslušali
Antonovih besedi, prijeli so ga in od tirali v policijsko ječo.
Ko so ga drugi dan spustili, se
— _ j , w ---- --- /
je opotekal proti domu. Marsikteri je, „potem eem morala v mesto;
mimoidoči je mislil, da je že zgodaj zjutraj obiskal gostilno — ali nikomur ni prišlo na um, da zamore trpljenje še tako močnega človeka oslabeti. Toda Anton je grozno trpel. Ne zato, ker sam ni štriin-dvajs9t ur nič zaužil, temveč njegovo srce je navdajal nemir in bolečine ker ni včeraj niti skorjice kruha domu prinesel in tudi sedaj prazen gre.
Prišedši mimo bogato naloženih lop z raznimi stvarmi je videl kako se drenjajo gospodje in dame, vsi so kupovali in bili veseli; dohajali in odhajali so iz trgovin ter v rokah imeli polno zavojev. Anton si je mislil, da bi tu zamogel par krajcarjev zaslužiti, ako bode komu pomagal domu nesti te zavoje. Upanje se je zopet oglasilo v srcu: vstopil se je pred vrata najbolj obiskane trgovine in se ponudil v postrežbo več mimoidočim. Jed ni mu niso dali niti odgovora, drngi so se z gujevom od njega obrnili, zopet drugi so mu nejevoljno velele, da naj gre s poti. Okolu poludne je opazil dvojico zelo obloženo z raznimi igračami in drugimi stvarmi, ktera sta stopila iz prodajalnice.
„Moj dragi, to ne bodeva mogla vse domu prinesti, vzemiva koga, da vse to na voz znese."
,,Jaz bodem tja znosil" je šepetal Anton boječe.
Gospa ga je pogledala za prvi trenotek z nekakim guusom, potem se je v njenih očeh zasvetilo nekoliko usmiljenja — mogoče je opazila v divjih potezah bolečine in obupanje; ali mož je brzo odgovoril: „Vendar nemorem teh stvari prvemu klatežu zaupati . . . Tega bi moral še nadzorovati, da mi ne uteče. Raje vse pustim v prodaj a 1-nici in si potem seboj vzamemo..."
Anton je stopil korak nazaj, obnemogel se je naslonil na zid, pred očmi je postalo temno. Toraj zato ker je ubog, imajo že pravico ga smatrati tatu? Ali se ga ne bode nihče usmilil?
ž&la je mirno in se po sobi ozirala kakor bi koga iskala.
,Ta črviček ni hotel piti", rekla
došel je domu moj mož in morala sem pripraviti večerjo. Toda moja Marica je šla tja ni mi povedala, da žena spi, zato sem bila mirna".
Anton je pcslušal dogodbico in kizal, kakor da ni nič razumel. Svest si je le bil, da so otroci pri Simonovi materi. Brzo je tja hitel, obrnol se proti durim in ni besede spregovoril.
„Kam pa greste?" vprašala je soseda.
„K otrokom."
,,Ali med tem Vam bode umrlo malo dete vsled mraza."
Ker je videla, da je Anton obstal pri vratih, mu je brzo nesla umazano, razdrapano ruto in v njo zavila na pol otrpnelo deta. Oče je šel zopet nazaj ; ulice so bile že popolnoma prazne ; ni mislil na glad in utrujenost, brzo je hodil, ako-ravno so ga moči vedno bolj zapuščale ; korakal je proti tovarni, ker za njo je Btenovala Simonova. Spočetka je bilo dete mirno, potem se je pričelo tresti in premetavati, konečno pa je zopet postalo popolnoma mirno. Oče je ni pogledal, bal se je, ~da ne bi do njega vhajal mrzel zrak; pri tem se mu je pa to malo bitje tako nežno, tako upogljivo zdelo, da se je ni upal bolj trdo prijeti, dasi bo bile njegove roke vajaue težko kladivo vihteti na trdo železo.
Sedaj so pred njim sem in tja bliščale lučice iz nizkih hišic v predmestju, ali sedaj zagleda tad i razsvitljeno hišo — stal je pred tovarniškim poslopjem. Nekaj ga je tja gnalo, radoveden je bil kaj tam delajo na sveti večer. Iz nezakritih okenj je dohajala Bvetlnba — zakai bi tudi pregrinjala razprostrli, v VBej okolici so stanovali le delavci-in ubogi rokodelci? In ako bi te veselilo notri polukati, kaj druzega bi videli nego stvari, ktere bi občudovali in jim izvabile zavist. Toda nihče od teh sosedov ni imel časa ob tej uri, da bi se bavil z ogledovanjem, ker vsakdo je imel
gano truplo moža, kterega pa niso mogli spoznati. Za požigalea so še le zvedeli, ko so našli truplo deteta pod oknom stanovalske hiše.
Tovarnar je napravil pri tem požaru izvrstno kupčijo. Na prostoru kjer je stalo na pol propalo poslopje, se je zopet dvigalo novo lepo, sž zavarovalnimi novci je bilo pozidano.
Štiri sirote pa so šle med ljudstvo, da trdi kruh jedo pri tujcih. B. g vfe, kaj je iz njih postalo?
Zagovoril se je. Gospa: „Ivan !" Služabnik (mrmra) : „Kaj hoče zopet ta stara baba?" — Go-
spa: „Kaj se ne predrznete____" —
Služabnik: „Oprostite, mislil sem na mojo bivšo gospodinjo. . . . ktera je bila na pol gluha."
Francoska parobrodna dražba
Conppifi Generale
Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - INNSBRi K (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North Ptiver, ob Morton
Street: La Bretagne La Normaudie La Gascogne La Champagne La Bourg.gne La Touraine La Cascogne La Bretagne La Bourcogne La Touraine La Cascogne
dne
9. aprila. 16. aprila. 23. aprila. 30. aprila.
7. maja. 14. maja. 21. maja. 28. maja. 4. junija. 11. junija. 13. junija.
Glavna agencija za Zjed. države in Cauado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
Veselica in ples.
Rojakom se naznanja, da ima kranjsko žensko podporno droštvo sv. Srca Marije, na belo nedeljo, dne 17. aprila 1898 v dvorani pri g. Turku 1696 St Clair Str., v Cleve-landu, O.,
veselico in ples.
Vabljeni so vsi rojaki, da se te zabave v obilnem številu udeleže. Igraba bode slovenska godba. Vstopnina prosta.
S spoštovanjem (2—1)	MARIJA GRDINA.
Opomin.
Vse one ,,poštenjakoviče", kteri bo bili pri J. G e r d i n i v Cleve-landu. O., pred 4 in 5 leti na hrani in bili že večkrat v „Glas Narodu" opominjani in vedeli za moj naslov, a vsejedno se nič nato neozirali, zato jih moram danes javno opozoriti na njih dolžnosti. V slabih časih so imeli polne usta obljub, da bodo vse poplačali, sam sem se občutno zadolžil, celo moja domačija je šla rakom žvižgat, ko sem te „nepridiprav" redil, a sedaj moram poleg svoje velike družine in druge nesreče plačevati kar bo mi nepošteni rojaki odnesli in pojedli in ti so: MATIJA ŠTEFANClC in ANTON CADEŽ, doma iz Podgore, okraj Vrhnika; FRANC SEDEJ, po domače Mavsar iz Vrhnike: ANTON MERLAK, t ami na moja pisma niti odgovora ne da; dalje JAKOB RAHTEL, kteri raje vse po grlu požene nego plačal hrano in stan in FLORIJAN BIZJAK iz Viča pri Ljubljani. A tudi več rojakov v Clevelandu opozorujem na njih dolžnosti, a tudi one, kteri nisem navedel po druzih krajih; plačajte kar ste sami zaužili, ker drugače Vas bodem vse z imeni objavil. Zapravili ste moj trud in gotovi denar, zato pa tudi zahtevam kar mi gre. Plačate lahko v obrokih, saj ne zahtevam vsega hkrati.
John Grdina, "—13 Academy, Cleveland, O.
Ulica se je vedno bolj spraznorj d°ma opravit,i
vala, a Anton je še vedno stal na prostoru, popolnoma je pozabil na čas. Poludne je že davno mi nolo ...
Ljudje so že domu odšli, si je mislil, vsakdo se bode pri svojih zabaval kakor najbolj mogoče, samo jaz naj pridem domu praznih rok?
Zanikerno vin [težko se^ je vlekel proti domu. Skrbi ga niso več nadlegovale, utrujenost iu telesna slabost mu ni več dovoljevala zbrat misli. Kaj mu pa zamore v obč mišljenje, pomagati? Počasi je do spel do predmestja, v kterem jo stanoval. Ulice so bile vedno hol samotne — in njemu je bilo vedno bolj tesno pri srcu; šel je le še prisiljeno in kar tja v endan delal kcj-rake proti domu. Ko je dospel dp nizke hišice blizo mitnice, je obstal in brezmiselno predse zrl; poteip je ravnotako stopil v vežo in odrpl duri ubožne sobice, vkterej je stanovala njegova družina. Nahajajoči mir mu je bil ptuj, ni čul stokama bolne žene, uiti jokanja najmlajšeg a otroka, nobeden starejših mu ni h i-tel nasproti, da bi ga vprašal kaj je prinesel. Ta tišina v tem prostoru je bila tako čudna, da se je vzdrk-mil; njegov pogled je hitel pro ti postelji in v mraku zimskega popo-ludne, mala okna zalepljena s papirjem so prouzročevala še večjo temo, a vendar je videl bolni mirno ležati, ter imela dete prsih — ali oetalih otrok ni zag dal. Stopil je k uboruej poste! poti pal telo žene — bilo je mrzlo. Prestrašil seje. Ali so vsi umrli? Hlastno je posegel po malem dete tu, ktero je ležalo poleg matere, za trenotek je bil vesel postal, živi ilo je. To mu je dokazalo hitro dihanje iz napol odprtih obžgai tih ustnic. Kje neki so otroci! Kal :or blazen je hitel k sosedom, ti b< »do pač kaj vedeli. Tam so mu po ve-dali, da je danes zjutraj pri 5la Simonova žena, botra naj mlaj š »ga otroka in hotela vse seboj vz iti, ali žena ni hotela najmlajšega d iti, akoravno že skoraj več govoriti ni mogla. Dali bo mu malo mleki , in pustili pri materi. O pol soseda zopet obiskala bolnico
20 i :ia e-ih
Anton je pristopil k oknu, ktero e bilo najbolj razsvetljeno in skozi lahno spotena okna je zagledal veliko drevesce, ktero je imelo na vejah in vejicah polno lučic, in so se šibile pod težo slaščic iu igrač. Okolu njega so stali tovarnar, njegovi gosti in njegova rodovina; vsakdo je držal kako darilo v rokah, vsi so bili zadovoljni, srečni in se smehljali. Najbolj vesel pa je bil gospodar; stal je birao drevesca in dajal slaščice detetu, ktero je imela pestunja na rokah. Dete s-1 je smijalo in z ročico sem in tja mahljalo, moža pri oknu pa se je polastila žalost in tesno mu postalo pri srcu. Nehote je mislil na razmero med onim slabim človeškim bitjem, okolu kterega je vBe v obilici, z njegovim ubogim, bolehnim detetom, ktero je imel naročaju zavito v cunje in ga mora to noč pod tujo streho nesti. To mu je zvabilo željo pogledati ga v obrazek. Previdno je odstranil ruto iu prepričal Be je, daje — mrtvo, otrpnelo. Ali ta mož sč žilavo roko in ne baš finim obrazom, je imel tudi živce, ker v tem trenotku je padel kakor od strele zadet na tla. Ali to je trajalo le jedno minuto, potem je zopet vstal, iz njegovih oči je odseval srd in zaklicalje:
„Vesele se pri lučicah na drevesu, nihče ne misli na glad trpeče otroke siromakov, čakaj, dete moje, tudi jaz tebi prižgem-drevesce !"
Brzo je tekel proti tovarniškim poslopjem. Preiskal je svoje žepe, bili so prazni. Sel je v bližnjo hišico in prosil za par žvepljenk. S temi se je zopet nazaj podal proti lopam, kjer je ležalo kurivo, nabral je kupček oblauja, ga prižgal iu utaknil med deske. Tako je čakal, da se je ogenj razširil. Pri tem malem ognju je prižgal drugi kup obla-nja ia ga nesel v prostore za stroje. Zadovoljen je bil, ko je videl kako se ogenj razširja; vlegel seje poleg njega in šepetal;
,,Oh, kako je tu svitlo in gorko!"


| Mestna hranilnica ljubljanska i
nhroc+nio ^url! m J »i :_ i____-1 _	M
m
M
m
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge §
po 4%	*
brez odbitka novega rentnega dav
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- jej nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".	jg
Tiskarna
New York.
W«ffwrw ww
109 Greenwich Str.,
se priporoča
v izdelovanje vseh del spadajoč v tipkarsko stroko kakor : p r a v i 1 za društva, vabi!, okrožnic, b r o š u-r i c, kart, zale pk, pismenega papirja itd.
Vse delo ceno in lično napravljen .. Društvene knjižice (pravila) z vplačilnimi poln mi, pivnim papirjem, v platno vezane, so naše specijaliw.u I zorc-L- na razpolaganje in naznanimo cene.

Vsa tovarniška poslopja so pogorela, le stanovalsko hišo so rešili, a požarišču so našli napol sež
Išče se FRANK PRIHEC
alias Frank Zogar,
morilec ANTONA PERNICA, kterega je umoril dne 19. decembra 1897 v Ely, Minnesota.
Frank Primec, alias Zogar je ilovenec (Austrijau) ; govori precej dobro angleško. Visok je pet čevljev in osem palcev, tehta 150 funtov, star 28 let; ima svetlo rujave lase; belolas, ima majhne rujave brke, okroglega, polnega bledega obraza; na desuej strani ima kratko zavita usta; ob iBtem času je bil na čelu obrezan.
dve sto dolarjev
$200
plača Board of County Commissioners of St. Louis County sa njegovo prijetje in izročitev pr&. vemu uradniku tega County a.
Naznanila brzojavna ali pismena naj Be pošljejo:
Wm. C. Sargent,
Sheri ft* of St. Louis County, DULUTH, MINN,
v okraju ChiapaB zbiral somišljenike, da bi na novo vpaii v malo ljudovlado, je bil od guatamalskih vojakov prestop i vš i h mejo, z šestimi spremljevalci presented in napaden, ter so vojaki vsh postrelili. Morales je našel novčno podporo pri kapitalistih mesta Meksike.
Evropejske in drage novosti.
Atene, 31. marca. Oba napadalca Karditzo in Trzortzio, ktera sta dne 26. febr. nameravala kralja Jurija in njegovo hčer princesinjo Marijo ustreliti, sta bila danes krivim spozuana in k smrti obsojeua.
Dunaj, 2. aprila. Včeraj je zopet delal znani raz3ajač Wolf škandale v državnem zboru; predsednika deželnega sodišča, Holzinger-ja, kt^ri je predsedoval pravdi hujskača Schbnererja in bil ta na 3 meeeče ječe obsojen, je imenoval ,,navadnega justičnega morilca."
L o n d o n, 2. aprila. Surovo zatiranje socijalističuega gibanja med kmeti na Ogerskem je rodilo že slab sad in prouzročilo rabljenje sile. V Hatzfeld okraju, blizo Te-meevara je nastal pravi kmetski upor. Vstaši so bili oboroženi s kameuji, vilami in sekirami. Orožniki so streljali na kmete in tri ustrelili, več je pa težko poškodovanih. Kmetje so pa napadli potem orožnike in jih v beg zapodili, ter jednega ubili.
Paris, 2. aprila. Kasacijpki dvor je danes popolnoma zavrgel obsodbo Zol« in sicer se upira v odloku, da bi Zolo moral tožiti predsednik vojnega sodišča, ne pa vojni minister. Zola najbrže ne pride več pred sodnijo. Na Francoskem pa se nekaj pripravlja kar je podobno revoluciji, vojaška oblast predaleč poseza in hoče narodu diktirati, narod se pa vzdramlja in to marsikoga jezi, posebno krive politikarje.
Yokohama, 2. aprila. Japonski listi so mnenja, da angleška demonstracija brodovja ne velja toliko Rusiji nego Kitajski, Anglija hoče od poslednje izsiliti kake koncesije. Časniki v obče pišejo o osamljenosti Japonske in to pripisujejo starej lukavi politiki Angleške -Javno mnenje je celo zato, da Japonci celo po plačatiju vojne odškodnine ostanejo v Wai-Hai-Wai.
Peking, 3. aprila. Anglija je zahtevala od Kitajske v zakup \\rni-Hei-\Vet kakor hitro to zapuste Japonci v pobotanje motenja ravnotežja vlasti v zalivu Pechili. V di-plomatičnih krogih so mnenja, da bode Kitajska dovolila to zahtevo. Tudi Japonska vlada baje ne bode ugovarjala.
London, 3. aprila. ,,Times4* so dobile brzojav iz Pekinga, daje Tsung li Yamen odobril zakup Wei-Hei-\Veia po Angležih in to po <»dhodu Japoncev. Pravijo, da to nema velika važnosti, ker dežela za luko je pod nemškim vplivom.
Peking, 4. aprila. Nek najvišje uradnik je cesarju odposlal memorandum, kteri je spisan zelo bc zelo strogimi izrazi in obsoja vse kitajsko ministerstvo za vnanje zaieve, da je bilo od Rusije podkupljeno. Ta mož pravi, da je Rusija izdala za podkupljeuje pri poslednjih obravnavah glede Port Arthur-ja in Talien-\Van, 10 milijonov Taela (1 Tael = »0 centov). Li-Hung-Chaug je baje sam dobil li milijon. Ta uradnik zahteva natančno preiskavo in strogo kazen, sam pa je tudi pripravljen žrtvovati svojo glavo, ako ne more dokazati kar zatrjuje.
M o n a k o v o, 6. aprila. Iz Fiirsteuried, bivališča sedanjega blaznega kralja Otto bavarskega se poroča, da je bolnik blizo smrti. Poleg bolezni na obistih trpi še na krvanenju mehurja.
cesti. Le ako je cesta slabeja bila, se je trouprežni voz počasneje pomikal čez sneženo ravan.
Pozno popoludue je ž^* bilo, ko so sani zavile na ravan z gosto ob-raščeuim grmičevjem. Zelo pogosto je tolkel k čijaž z bičem po penečih konjih — vožečim je bilo na tem ležeče, da še pred popolno nočjo dospejo na nameravano mesto.
Da so vsi imeli dober uzrok, tim preje si želeli konec te malo zanimive vožnje, dokazovale so sem in tja po grmovju prikaza joče se podobe živali, ktere so bile videti na ravnini stepe že od precej daleč, ter so se prav nepovoljno se sem in tja drvi le. Le goreče bleščeče oči v podolgastej trivoglatej glavi, ktere so včasih bolj ali manj bleščale, sol uaznanjale, da uevarno preže.
Bolj ko se je temnilo, tembolj predrzne so bile te roparske živali, i in kmalu so se v gostih gručah dr-vile za tirom sani, spočetka so se bolj plazile v teku, ali vedno bolj hitro in hitro, da je naposled postala prava gonja.
,,Le dobro pomeri na mrcine, Vojtek!" zaklical je grajščak iz sprednjega sedeža, med tem pa besno tolkel po plašljivih konjih . . . „z vsakim strelom moraš zadeti, če ne se ti zaraore prisoditi, da te volkovi današnjo noč še požro!"
Strel je odmeval po tihej ravnini in koj nato je bilo čuti bolestno tu-lenje, podobno pogiujajočemu psu, kot odgovor.
Hastno so planili volkovi čez truplo padlega tovariša, trgali so se še pred no je poginol za koščeke mesa . . .
Zauživauje usmrteue živali je dalo zopet maio prehitenja sauim. Kakor bi jih veter podil, so drvili lepi, preplašeni konji.--
Obe možki postavi na zadnjem sedežu trojke so sicer še nekaj krvo-željnih zveri postrelile, in dasi uspeh strela, bliska in hudi pok, kakor tudi prerivanje za košček pale zveri, je bežečim ponudilo neko- j liko prednosti, so vendar požrešni volkovi zopet kmalu dohiteli sani.
„Zakaj pa ne streljata več, vidva strahopetna osla!" je zopet kričal grajščak.
„Nemarno več nabojev", odgovoril je Vojtek brezupen in hotel udariti po najbolj predrznej mrcini. Namesto, da bi zadel zver, razbil je kopito puške ob železni poduožnik.
,,Nič več nabojev !" kričal je grajščak. ,,Vrag naj te vzame ti litav-ski lopov! Vrži mla !ega doli . . . doli s cepcem, ti rečem . .
S prepalim licem in srpim pogledom na grofa je stal Vojtek se zlomljeno puško pokonci sredi sani.
„Kaj se ob jtavljaš, ti pasja dlaka 1" kričal je grof . . . ,,doli s cepcem . . . oh . . . nečeš ubogati . . . čakaj ti pes, sin slovaške vovkulje".
Udrec z bičem je nesrečniku preklal počezi obraz ... S pogledom smrtnega sovraštva je meril Vojtek svojega rabeljna, potem pa skočil preklinjevaje grofa iz sani v sneg... v sredo požrešnih, krvoločnih zveri
grof pride zopet! Gorje V*mT Vi hlapci!" . . .
Necega večera jo niso več našli na robu vodnjaka . . . Spodaj, doli v tihi vodi je ležalo nepremakljivo
truplo.--Gosposka pravica je
zopet zahtevala človeško življniijel In še vedno bode zahtevala nebroj-no žrtev — dokler se bodo nahajali — gospodje in hlapci!
Drobnosti.
Gospod J. Duller, dospevši iz Johanesburg, južna Afrika, je nas obiskal pred dvemi tedni iu potem odpotoval v Chicago, te dni smo pa dobili listnico iz Seattla, Wash., po kterej nam naznanja, da odpotuje v družbi brata in necega Hrvata proti Dyee, v Alasko. Piše nam tudi, da je v Seattle zelo veliko ljudi, kteri vsi hite v Klondike po srečo; na parnik je potreba počakati par dni, ker vsi so že prenapolnjeni. Toraj bode le dosegel namen, da
gre iz nizkega juga, na visoki sever. * *
*
V staro domovini) so se vrnili: Janez Levstek iz Cleve-landa, O., v Ribnico; Marija Stara-šinic z otrokom iz Reading, Pa., v Podzemelj ; Frank Turk na Bloke, Frank Knaus v Drago, oba iz Memphisa; Anton in Peter Jeram iz Federala, Pa., v Škofjo Loko; Mike Vlašič in Jožef Lašič iz Gibraltar, Pa.. v Črnomelj; Mihael An-žlohar iz Clevelanda, O., v Ravne; Jurip Jacopin iz Scalpleevel. Pa., na Ig.
* * *
Nesreče na železnici. Dne 14. marca se je na drž. kolodvoru v Ljubljani ponesrečil kurjač Fr. Črnivec, ko je spremljal lokomotivo; padel je namreč z lokomotive ter se nevarno pobil. — Dne 15. marca pa je p »del na južni ž.--lez-iici delavec Jak. Doljak vS|ed t^me v neki rov ter oudi nezave-
Gosposka oblast.
( Kon«e.)
Sivi oblaki so se podili nsd ravnino z visokim suegom pokrito, le sem in tja je molelo kako grmovje i* snega. Mrzel veter je pihal in ignal snežene oblake, ali pa žvižgal [skozi zasneženo grmičevje.
Trojka je brzo drvila po gladkej
Se zvenečim vpitjem je sledil deček svojemu nesrečnemu bratu v gotovo smrt. Nju poalednji bolestni klic je bil čuti med hrustanjem in trganjem borečih se volkov.
Pozno je bilo, ko je grajščak dospel domu. Menil je, volkovi so imeli danes zunaj na z snegom pokriti planjavi svečauostno večerjo.
Nekaj dni pozneje so s prstom kazali za Minko, ktera se je se zajo-kauimi očesi plazila po pristavi in ako jej je kdo pot zastopil si je z rokami pokrila obraz.
,,Žaluje za njem ljubimcem — za ubogim Vojtekom", so drugi rekli.
,.Sramuje se, ker je našla milost pri gospodu", so rekli drugi.
,,Neumnost, ktera se bode zasra-moval zaradi stvari, nad ktero se
večina njih čast pripisuje--saj
to je gosposka pravica 1"
Le malo jih je stiskalo pest pod umazanim predpasnikom in so v duhu se vpraševali: ,,Ali smo ljudje? P*---
Uboga Minka pa je sedela vsaki večer ob robu vodnjaka in se smija-la ter sama z seboj govorila — in ako je zahajajoče solnce rudeče pobarvalo podnebje, je preteče vzdignila roko in glasno klicala, da je o dvorišču odmevalo: „Gospod

,el v Savo in se zgubil v va-Mož bil je že 63 let star. —
sten obležal (
* * *
Volitev župana v Kranj i. Dne 14. marca, je bil soglasno izvoljen županom dosedanji ve-lezaslužui in občespoštovani župan ces. svetnik gosp Karo! Šavnik, ki bo v tej dobi praznoval petindvaj-setletnico svojega županovanja. Za svetovalce bili so izvoljeni gg. : dr. Valentin Štempihar, Vinko Majdič,
Ferdinand Sajovicin Franc Dolenc. * *
*
Za nemške namene in sicer za nemško š >lstvo v Ljubljani iu Filharmoničnemu društvu je na Dunaji umrla gospa Gregorič volila svojo hišo na Mestuem trgu, ki je baje 50.000 gld. vredna. Kdor je poznal pokojuico in pa njenega
moža, bo vedel, kaj si naj misli. * * *
Ubil se je 13. marca poštni upravitelj v Tržiču gosp. Gvidon vitez Andrioli. Na izletu v Brezje je padel po nekih stopnicah in se
tako pobil na glavi, da je umrl. * * *
Povozil seje posestnik Ivan Peterka iz Sela pri Moravčah, padši z voza pod kolesa. Peljal se je v Zalog ter bil menda precej vinjen. Peterko so prenesli v Selo, kjer ,e
še isti večer umrl.
* *
*
Vi no rej a na Kranjskem. Kakor posnamemo uradnemu izkazu, pridelalo se je lani na Kranjskem 138 872 hektolitrov vina, torej za 10% manj, kakor leta 1896 V celi Avstriji pridelalo se je lani 2,774.949 hektolitrov vin*predlanskem pa 3,485.121 hektolitrov. Največ vina (770.134 hektolitrov) pridelalo se je v Dalmaciji; potem sledi Štajerska s 515.180 hektolitri, Nižja Avstrija s 469.121 hektolitri, Tirolska s 452.103 hektolitri, Istrija z 204.719 hektolitri, Moravska s 141.455 hektolitri. Goriška z 68.-396 hektolitri, Češka z 11.594 hektolitri, Trst in okolica s 7884 hektolitri,Predarelska z 2350 hektolitri in Koroška s 150 hektolitri. Najbolje obnesla seje vinska letina glede kvantitete na Štajerskem in Tirolskem, najslabeje v Nižji Avstriji in v Dalmaciji.
* *
»
Štajerske novice. Utonil je J. Jekoš p. d. Moslic. Dne 14. marca se mu je zmešalo, na kar je
zabrede
lovih. _— „„ -v. w V Lltmerku pri Ormoži ponesrečil je dne 3. marca viničar Andrej Zizaerleut na grozen način. Vlačil je iz globokega vodnjaka vodo. Ko mu po lastni krivdi vedro zdrkne ter se začne sukalo z verigo z močno hitrostjo vrteti, hotel je držalo vjeti, a to ga zadene s tako silo v prsa, da mu jih zdrobi. Le malo ča&fi je še živel. — Blizo Gornje Ra dgone primešal je dne 1. marca Anton Brodscheider svoji ženi Urši mišnice v koruzno moko, iz koje je potem kuhala žgance, a kmalu po zavžitju istih umrla je med groznimi mukami. — Vlak trčil je 11. marca v Judenburgu ob drugega na progi. Vlak, ki je prihajal iz Pon-tebe, vozil je italijanske delavce. Trije Italijani in jeden prevodnik so nevarno, a drug prevodnik lahko ranjeni.
* * *
Iz Celovca se piše ,Slov. Nar.' z dne 16. marca: Srečno smo prestali „strašni" dan 13. sušca. Čeravno je bila razsvetljava hiš prepovedana. vendar so nekateri prižgali na svojih oknih luči, katere se morali vsled pritiska policije kmalu pogasiti. Po osmi uri zvečer drvila se je tolpa ljudij po mestu, samih mladih in nedoraslih radovednežev. Glavna vlogo so zopet igrali dijaki in rokodelski vajenci. Prepevali so po mestu pesmi iu se ustavili pred školijo, semeuiščem itd., kjer so pretili, da bodo pobili ok na, toda policija je bila na nogah iu razkropila nadležno sodrgo. Are-tovanih je bilo 9 oseb; pobitih tudi par šip. Nemški nacijonalci so pa proslavljali svoj dan že v soboto. To je bilo najbolj zanimivo, da je pri komersu govoril javno tudi neki mladi študent, z imenom baron Reiuleiu. — V poslednji seji občinskega sveta celovškega je prebral župan pismo ljubljanskega župana Hribarja, ki je zavračal v njem ne-o&uovauo kritiko obč. sveta v Celovcu o električni razsvetljavi ter vabil istega, naj si jo ogleda. Neki napetnež je pri tem pokazal brž svojo duhovitost in vzkliknil: „Koun' ma nix windisch". — V isti seji se je vneia ostra debata, se-li naj županu poviša primerno njegova funkcijska doklada, ali ne. Dr. Abuja je bil proti vsakemu zvišanju in tekom svojega govora doživel več ugovorov. Slednjič se je sedanja funkcijska doklada 1050
gld. zvišala na 2400 gld.
* *
*
Tržaški duhovniki laške barve se grozno jeze nad škofom Šterk-om, ker je isti dovolil, da bo se vršile postne pridige v št. jakobski cerkvi parkrat tudi v slovenskem jeziku. Nazivali so svojega višjega pastirja s ,,panslavistom", ki žali italijanske pravice na ljubo Slovencem. Poslali so škofu spomenico z 80 podpisi laških duhovnikov, naj opusti protežiranje Slovencev. In „pauslavist" škof Šterk uslišal jih je ter odpravil slovenske pridige!
* * *
Umor. Iz Pulja poročajo „ Ei i nosti": D ne 13. marca zvečer so se odpravili iz neke krčme domov: brata Svetko iu Peter Bubnič ter Ferdinand Sovič. V ulici Valle jih napadla dva vojaka. Vzrok mu še ni znan. Vojaka sta potonila svoji bodali. Najprej je bity ranjen Svetko Bubn;č, kateri je ibežal. Istotako je storil Sovič. Vo/akoma v pestili je ostal Peter Buboič in tega je jeden vojakov zabodel v prsi tako, da mu je prebo« del srce. Bubnič je obležal seveda mrte^ na mostu. Vojaška oblast
i i pqlicija iščeti sedaj zločinca.
* * *
Sleparija pri vojaškem naboru. V poljskem mestu Za-mionka Strumitova bi moral iti židovski kramar Tieger na vojaški nabor. Ker je bil zdrav iu krepak, je Tieger vedel, da ga vzamo. A s luž ti v vojski, kjer ni ni kakega ,.gšt.ffca4% žid nikakor ni hotel. Najel je torej namestnika, ki je bil suh iu m&del. Tega ,,Tiegra" seveda ni bo vzeli. Ko je moral Tieger drugijfi na nabor, je poslal zopet namelstoika, ki je bil zopet odklo-
parijo izdalo. Komisija je namreč videla, da je Tieger pri 3. naboru na 11 cm višji kakor pri dveh prejšnjih naborih. Sleparja so prijeli, ž njim pa tudi Žida Tiegra, ki bo sedaj najprej zaprt, potem pa
bode moral vendarle k vojakom. * * *
Dvoboj na žični vrvi. Nedavno sta se sešla v neki vasi v Gorenji Italiji plesalca po žici. Kmalu sta se sprla ter si napovedala dvoboj na žici. Zvečer sta plesalca pred ogromno množico ljudij kazala svoje umetnosti; a naenkrat sta se sprijela, in Italijan je sunil svojega nasprotnika Francoza z rapirjem v prsa, da je ta izgubil ravnotežje; toda vjel seje z roko za žico, dočim je Italijan, kateri je pri hudem suuku tudi omahnil aa stran, padel na tla ter nezavesten obležal.
Pes z u m e t n i m i zobmi je bil nedavno razstavljen v neki londonski pasji izložbi. Njegov gospodar je namreč sIo7it zobozdravnik ; pes mu ob jednem služi tudi v reklamo.
Prekop mej baltiškim in črnim morjem. Po leti prične Ruska kopati prekop od baltiškega do črnega morja, kateri bode za obrt, trgovino in vojniške svrhe prevelike važnosti. Kanal 3e bode začel pri Rigi; vsa njegova proga bo znašala 1600 klin., od katerih bode treha izkopati 200 klm. Za ostalih 1400 klin. pa se uporabijo struje rek. Topografski odnošaji so baje prav p> voljni. in dno je prikladno graji prekopa.
po:n i >uih McKinlevu, ali to je le nt ' .i ,,hlutf", nad kterim se vsak>i - smeje kdor pozna razmere; oni, -ki je to skrpal bode pa zapo-vednik pa — osličku.
. G. Avg. K—c, Anaconda. Mont. Ne moremo Vam ustreči, zakonske prepire ne grč tiskati ; pobotajte se med seboj. Motite se pa. ako res mislite, da se lahko čez leto dni zopet oženite. Vi se morate preje sodnijsko ločiti in tak ..špas" velja novce, potem se lahko zopet oženite in po katoliški veri drugi zakon ni veljaven, po postavi pa. Mogoče ni tako hudo, pretirate, ali pa hudobni jeziki veliko vlogo igrajo.
G. M. R., v Butte, Mont. Ne moremo tiskati, ker imamo zagovor od prave strani, v obče pa ne sprejmemo dopisov z sami šiframi, temveč mora biti ime popolnoma podpisano in nam znauo.
KJE JE?
Ob sklepu lista.
p«no<lol[ek
McKiulev
bode se le v poročal.
Sedaj čaka na L e e a.
W a s h i n g t op, 6. apriia. Zopet nič; do prihodnjega ponedeljka ne bode vojne z Španijo in petem najbrže tudi ne. McKinley pravi, da upa, da obdrži mir. On in Reed imata kongres popolnoma na vrvi-
ANTON SMOLIC, lansko leto me-maja je prišel v Ameriko in šel baje v St. Louis, Mo.; doma iz Dolenje Straže, župnija Prečna, pri Novem Mestu; njegov naslov bi rad zvedel Frank Kocjan, 208 Scott Str., Joliet, 111.
Dober muzikant
| Hub i službo v Leadvi lie, Colo., kdor ! je r^s dober, naj piše ali brzojavi meni, k^r mu vse drugo povem: It: iac M i k 1 i c h, 400 Elm Street, Lead vili. Colo.
/ije jo?
JOSIP HEGLER. doma iz Strug, vas Pod ta bor, « kraj Ribnica. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti : Ignatz M i k-I i c h. 400K!m Ser . Leadvilh'. Colo.
Kje je?
FRANK PRUNE, d- •ma iz Dr^uov-0". štev. 5. župnija Št. Jernej na Uo eujsketn ; v Ameriko je prišel j pred S leti, pred tr^mi l^ti je bil v M »ntaui, a potem ni več pisal domu, Ako kdo rojakov kaj več o njem ve. naj blagovoli pisati njeg' -vemu sinu: John P r h n e, 3 N. Haugh Str.. Hau^hville, Ind.
• i
samo zato kriče, da dobe kredit za prihodnje volitve. V kongresu so čakali na „obljub]jeno" poročilo, a ni ga bilo, izgovorili so se, daje višji konzul Lee in par tisoč Ameri-kancev v smrtni nevarnosti v Ha-vaui. zato bodo raje počakali, da ti odpotujejo. Veliko se je pisarilo, da danes odpotuje Lee iz Havane, a on Lega ni storil, pač pa je odšlo zelo veliko Amerikancev.
Španci so kupili puške.
Iz Madrida naznanja brzojav, da je Španija v Londonu naročila 200.-000 pušk, druge tvrdke bodo pa preskrbele naboje. Toraj ima Špa-uija le še nekaj kredita.
A tudi Zjetl. države so dobro podkovane; zvezna vlada je napravila korake, da bode zaklada v zlatu $730,000 000. Od meščanske vojne še ni imel državni zaklad toliko zlata kakor sedaj.
Dun aj, 6. aprila. Avstrija se je Zjed. državam in Španiji ponudila za posredovalko. Kuba naj Španiji . plačuje davek, a naj se sama tako vlada kakor Egipt. Zjed. države naj kontrolirajo kubanske finance in dovolijo Španiji posojilo, za ktero bodo plačevali kubanski- davki obresti.
Naznanilo.
Godbo v Butte City, Mout., bi rada pridobila tri godce in sicer za s*do cornet, za bas iu za trombon ; godci morajo biti dobri, da zam* -
ci. Vpitje Jiugos je 1* humbug, 'grati na izletih in .k^icei^ih
sedaj nas je skupaj 23 mož. Tem
godcem b dem pomagali delo dobiti. Kdor rojakov je toraj dober godec in ga veseli sem priti, naj ge pismeno obrne in kar najhitreje mogoče na:
MARCUS MAUTZ, 436 Watson Ave., Butte. Mont«
n
>-
r
i
Ko pa je bilo treba iti židn refje k naboru, ni mogel dobiti rer d
njen v tre.w
Tieger dosedanjega namestnika. Najel he torej druzega. A to je sie-
Listnica. uredništva:
•Rojakom odpošljemo sedaj za S40 65 100 gld. avstr. veljav^, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
G. A. V—1, v Hibbingu, Minn. Pesmico nemoremo tiskati, ker ni zato.
G. Z. G—c, Hacet, Pa. Dopis nemoremo natisniti, ker vendar nemoremo verjeti, da bi društvo sv. Križa ne plačevalo podpore rojaku, kteri si je mogo zlomil pri delu; ako je pa to res. nam naznanite in mora to več nam znanih rojakov podpisati. Mogoče se oni rojak ni vedel po pravilih?
G. F. K., v P. Ako nastane vojna med Zjed. državami in Španijo, bodo najpreje zvezne vojake, potem milico,-potem pa meščane sklicali pod orožje; tujce, to je nenaturali-zirane nemorejo siliti v vojno.
G. M. K. v A., Pa. Tudi mi smo čitali o 10.000 hrvatskih vojnikov
ktere imamo v naši zalogi____
odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitve n iki: Gecemani in Golgata 81.50. Dušni vodnik $1.30. Marija naša pomočnica -SI. Srce Jezusovo Jj»l. Kruh nebeški S5 ct. Zvonček nebeški 80 ct. Hvalite Boga 75 ct. Jezus na Križi 50 ct. Pobožni otrok 55 ct. Sporni u na Jezusa 45 ct. Vse v usnje vezane se zlato obrezo.
Zabavne knjige: Hedvika, banditova devesta 20 ct. Sveta Genovefa 18 ct. Erazem Predjamski 20 ct. Re pošte v 20 ct. Cesar in tesar 20 ct. Hubad pripovedke 20 ct.
» pripovedek za mladino 20 ct. C mi bratje 20 ct,. S prestora na morišče 20 ct. Močni baron Ravbar 30 ct. Lažnjivi Kljukec 20 ct. Eu » leto mod Indijanci 20 ct. Venec slovenskih pesmi 60 ct. Narodne prepove Ike I. del 25 ct. m	i> II. „ 35 cL
.\faterin blagoslov, 18 ct. Korotansk*1 povesti 30 ct. Za. Boga in domovino X5 ct. Šaljivi Slovenec. 8® ct. Funtek zbrane pesmi 45 ct. Pagliaruzi I. del, poezije 35 ct. „ II. dei, „ 35 ct. „ Iti. del zbrani spisi 35 c t. R >bin3on 50 ct.
Perpetua ali afrikanski mučen-ci 80 ct.
Baraga, prvi slovenski škof v Ameriki 50 c t. Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Domači zdravnik 50 ct. Mali katekizem, 7 ct. .\bMceduik, A. Ranzinger in A.
Žumer, s podobami, vezan 20 ct. Hitri računar 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.8*1. Angleško-slovenska slovnica (J -
ram) $1. Zbirka ljubimskih pisem 40 ct. Sanje v podobah 20 ct


- " f •, V'

Slovenci l Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga t •em dobiti, ali potujete domu, obr nire «« m F. Sakser Co.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Naše čitatelje opozorujemo na objavo Beniinger Bros., posebno pa še slov. društva glede
regal ij in zastav.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str., Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke.
KNAUTH, NACHDO & KUEHNE
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
Ta prostor je prihranjen za novo tvrdko
G. MARTINI,
H
r i-
Or. C. B. Ham
I* Belle vu.s Hospital Medical College.)
DAJK NASVETE ZASTONJ.
Leri možke, ženske In otroke.
Marsikateri zdravnik ni mogel spoznati bolezni in ni mogel pomoči (kitičiifmu. dokler ni ta zvedel a niinl.'v doktor Hama, ta mu je poriTigaT^Vr dal nasvete zastonj. Ako d»»fetnr liani spozna, da kaka bob'zen ni ozdravljiva, odpr^ tako-
rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denaija. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali pomoči pri kakem drugem zd ravniku zaradi svoje bolezni, ali bi i iz kake bolnišnice odpuščeni kot neozdravljivi, ozdravljeni so bil i po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu.
Zdravila dr. Hama se ne dobe nikjer drugej nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, niti v kaki prodajaluici z dišavami, ali pri kakem krošnjarju (peddler). Kdor hoče biti dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. Hamu. Steklenica stane $1, š^st steklenic $5. Ako pišeš po lek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakaznico^ (Money order) ali bank chek. Lek in nasvete pošlje dr. Ham z obratno pošto. Priloži znamko za 2 centa za odgovor. Naslov naredi:
Dr. C. B. HAM,
708-709 National Union Building, TOLEDO, OHIO.
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin % za % katoliška * društva.
V i » ■ - * <. : J
U< K-':-./]
VNN - J ^iV i s f%'SsW A
h J
C
u
h
i i
Posebnosti naše hiše bo:
re^alije (drušLveua znamenja).
Zastave, ha n d era, prepasnice in redovni znaki.
Sablje, nožnice, čelade, čepice,
zavihan« rokavice, rokavice itd.
Vse to ,n a pravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kolanje našaspecijaliteta.
Ustanovljeno: New York. 18 3. Cincinnati, 1S60. Chicago 1887.
r
A

.lutftimiaa,
•-^■■nllttlmnltl --
JOSIP SOTEIGH
priporoča svojo
i grocerijami. razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala aa rudarje: obuvala za moške, ženske in dee* ; hišno in kuhinjsko oprav« ; klobuke, sptfdnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo
v krer-j je dohiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
za vse črb* in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare
domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
ELJCF* K"t ageut^parobrodnih družb poslujem že 16 let. Pfipoiljčam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
(Rojaki, podpirajte domačina!

N«. II William Street
Prodaja in pošilja na vie dele sveta denarne nakamiee. menjiee, ii dolžna pisna.
lzposinje in izteijnje zap as Sine in dolgeve.
t i- *
M A URIN &BAN0
418 Pine Str., Galnmet, Mich.,
DOMAČA POGBEBMA
se priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse pc£rehne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m 't tvašfcega odra, mazil je nje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ta krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar o takej priliki.fVse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago ipoava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge p *ilike. Priporočaje se vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z velei tovanjem
Maurin & Bano.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati So ,,are". Bolj-Se vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
1111 Chicago Street, JOLIET, 111
vii«ltiilitiliilllii.iiiatprmi'i iv .......................... .............................■. utt .....je., -t.....^
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
Podpisani priporoča VBem Slovencem svoj krasno vrejeni
Ho tel Floren ce
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko^i vo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
UsioglLjisc©-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obiiokrat!
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. .
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje s« razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovaujem :
Jakob Stonich,
H*. K. MAIMSOV STREET. r.HK'AWO, |1,| .
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in e ajpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov.
• . . . j. ; .	j	veljajo le $6 SerUi
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam «3 in mi vam pošliemn
in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tiseče nrinn znalnih pisem.	J	^
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič
Organ dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. £	uemeta
Jako pripraven za daril<j>. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne ceneje vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
Toplo priporočam orgai} vsem prijateljem godbe. Tom Klane' V mojo prodajalno vahukupce. KraikoČasi ure. Ad Jersich ' Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO
P. 0, Bex 1355.	45 Vesey Street, New York '
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalni© vsakovrstne fiii3 smotke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLTA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zabtevanje pošiljam cenik (Price iist).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po fixpresu prosto in a** pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z uaročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov j«:
F. A. DUSCHEK
345 E. 78 STR	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim! MtiF* Spretni agenti« se sprejmo preti ugodnim posojen
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
- ::
sedaj nastanjeni zdravnik na
corner 6th & Minnesota Ave.
KANSAS CITY, KAN.
kateri je predseduik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudetvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnili notranjih Mor
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladeltiji itd. itd. je bil rojen v Sa~ moboru Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-'tpasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v ^to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
tudi laiijili Umi
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glaB svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo* je na
si^cvbi ~n o i s^fc oi^dLzo_o
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisv je u rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. I VAM rOMJ^K
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljeuju žensk in otrok;
v tem je nedosegljiv.
VSI ONI,

kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako Btara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kakol se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove] dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem' svoj krvavo!
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEK,
Cor. 6th <fe Minnesota A^e.,
KANSAS CIT
'i. . -h-	KA


±
/
\
i . ■ ..'i