SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 6 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de marzo - 4. marca 2010 VENEC ZMAGE IN IDEALI O družinskem zakoniku JANEZ JUHANT_ Toliko bolj prijetno je presenetil izjemni, neponovljivi in z muko priborjeni uspeh Petre Majdič, ko se v turobnosti družbenega vsakdanjika vrstijo spodrsljaji vodilnih in iz političnega zakulisja stopajo na dan na lahek in neposten način prisvojeno premoženje in sprege novo-pečenih bogatašev z vladajočo elito. Kdo ji ne bi tega privoščil, še posebno ob nesreči pred kvalifikacijami -očitno tudi zaradi slabe organizacije -, ki ji je kljubovala in kljub poškodbi v premagovanju bolečin vztrajno pritekla do cilja. Verjetno ga ni, ki ne bi cenil take požrtvovalnosti in zavzete predanosti športu, saj to meji že na mučeništvo, če ne vsaj mučenje samega sebe. In hvala Bogu, da je bila krona žrtvovanja tudi medalja, saj je ta ne le sreča v nesreči, pač pa tudi znamenje in potrdilo športne delavnosti, vztrajnosti in zavzetosti. Čeprav so tudi športna tekmovanja danes postala del ,,trženja", kot večina sodobnih dejavnosti, je tek med tistimi športnimi disciplinami, ki terjajo ogromno telesnega napora, vzdržljivosti, ki je plod zahtevne samodiscipline in samoodrekanja. Zavzetim, odločnim, pogumnim in vztrajnim je pot tlakovana do uspehov, a ne vedno brez razočaranj. Takšno zavzetost je dobro postaviti kot ogledalo tudi za druga področja sodobnega življenja, kajti žal ne veljajo povsod tako zahtevna merila in se sem in tja rada uveljavi miselnost, da se da priti do uspeha, slave in bogastva na hitro, mimogrede; imeti je treba le ,,srečo", biti ,,zraven" in imeti zveze. Taki ,,uspehi" pa prej ali pozneje doživijo polom; družba, ki bi gradila na njih, pa nima prihodnosti, saj posledice potem ponavadi plačujejo najmanj krivi, kot se dogaja ob stečajih podjetij, kjer ta kratko potegnejo delavci, drugod pa vsi davkoplačevalci. Marljivost in zavzetost je dobro poudarjati tudi za to, ker so še predvsem mladi, ki garajo noči in dneve, med njimi so ne le športniki, pač pa tudi glasbeniki, znanstveni in drugi delavci, ki doživljajo prestižne uspehe v tujini, čeprav jih javnost doma vedno ne opazi. Denimo uspehe naših obetajočih zborov, solistov, glasbenikov in različnih drugih strokovnjakov, o katerih komaj kje beremo ali slišimo, medtem kot se včasih medijsko napihujejo nepomembnosti ali celo stranpoti. Še manj slišimo o pridnih, ponavadi tihih delavcih, ki garajo praviloma za nizko plačo za svoj vsakdanji kruh in omogočajo, da vsaj nekaj podjetij zdrži tudi krizne čase. To so tudi očetje ali matere, ki zvesto in vztrajno skrbijo za svoje otroke ali može in žene, ki prenašajo drug drugega, da prevlada ljubezen in zvestoba, da tako lahko rastejo prihodnji rodovi in se vsaj ohranja upanje naroda. Take ideale je treba bolj poudarjati, da bodo imeli tudi mladi, ki se zdaj odpravljajo na srednje in visoke šole, ali so že na njih, pravi kompas o resničnosti življenjskih bojev, kjer ni mogoče le na hitro meriti uspehov. Življenje odrekanja in žrtve, ljubezni in nesebične predanosti ponavadi šele dolgoročno dobiva svojo polnost in blagoslov in ni kar na prvi hip uspešno. Zato je treba krepiti vero v vztrajnost človekovega prizadevanja, ker to prinaša dolgoročni blagor in zadovoljstvo pretežnega dela družbe, krepi zdrave telesne in duhovne sile in usmerja v trajnostni razvoj družbe. Očitno imajo judovsko-krščanske vrline tudi danes ceno, čeprav se to ne vidi na prvi pogled. Ponavadi je tudi komaj opazno, če si kdo prizadeva za vrline, ki imajo večno, ne le zemeljsko veljavo, kot je zapisal apostol Pavel, ,,oni, da prejmejo minljiv venec, mi pa neminljivega" (1 K^or 9,25). Oboje pa je tesno povezano. Kdor nič ne stori za svojo telesno kondicijo, bo težko našel pot do duhovne svežine. Zato postni čas vabi tudi k urejenosti, odrekanju hrani, pijači — alkoholu in poživilom —, da bi človek postajal tudi duhovno bolj svež. Ne le krščanstvo, večina religij poudarja pomen urejenosti, skladnosti telesnega in duhovnega, kar se zgodi, ko človek odpre svojega duha Bogu. Štiridesetdnevni post — morda še posebej nasproti mnogim ujetostim mladih in starejših tudi dni brez alkohola — krepi prisebnost duha, v katerem se, kot pravi Buber, lahko uteleša Bog. Vera nas odpira za pričevanje ne le za zemske, pač pa tudi za globlje, duhovne, nevidne vrednote. Gre za pričevanje o duhu in resnici, ki ga žal (nad. na 2. strani) O novem družinskem zakoniku, ki je v zadnjem času močno razburkal politični prostor in sprožil številna vprašanja v družbi, so pretekli torek, 2. marca, prvič razpravljali tudi poslanci. Medtem, ko koalicija zakonik podpira, mu v opozicijskih strankah nasprotujejo ter zaradi izenačevanja istospolnih skupnosti s hetero-seksualnimi napovedujejo referendum. Predlog družinskega zakonika je kljub številnim novostim ostre razprave v javnosti sprožil zlasti zaradi izenačevanja istospolnih partnerskih skupnosti z drugimi oblikami družine ter pravice istospolnih partnerjev do posvojitve otrok. Takšen predlog je nasprotovanje doživel že v času javne razprave, ki se je končala konec oktobra lani. Kljub napovedani možnosti referenduma s strani opozicijskih strank, stranke NSi in civilne družbe, je predlagatelj v dokumentu obdržal tudi širitev koncepta družine. V ponedeljek so koalicijski poslanci še enkrat enotno podprli zakonik. Ponovno so poudarili, da dokument v središče postavlja otrokove pravice in ne ruši tradicionalne družine. Po besedah Dejana Levaniča (SD) bi bilo glede na predstavljene argumente glede zakonika najbolje, da bi tudi opozicija spoznala, da referendum trenutno ni smiseln. Za opozicijske stranke SDS, SLS in SNS pa je družinski zakonik, ki is-tospolne skupnosti izenačuje s hetero-seksualnimi ter jim daje možnost posvojitve otrok, nesprejemljiv. V primeru sprejetja dokumenta v obliki, kot je predlagana, so ponovno napovedale referendum. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je v ponedeljek poslance ponovno pozvala, naj družinskega zakonika ne sprejmejo ter opozorila na nekatere neresnice in zavajanja predlagateljev dokumenta. Kot je v sporočilu za javnost navedel vodja iniciative Aleš Primc, ugotavljajo, da velika večina državljanov takšnega družinskega zakonika ne podpira. Varnost duhovnikov in cerkva Ljubljanski nadškof Anton Stres in generalni direktor policije Janko Goršek sta se v prostorih nadškofijskega ordinariata srečala na pogovoru o varnosti duhovnikov. Stres je Gorška pozval k okrepljenemu zagotavljanju varnosti cerkvenega osebja in stavb. Stres je izpostavil predvsem varnost duhovnikov, saj se je že nekajkrat zgodilo, da so bili ob vlomih tudi osebno napadeni, so sporočili s Slovenske škofovske konference. Med vzroki za poslabšanje varnosti duhovnikov je Stres omenil tudi pogosto poročanje nekaterih medijev o domnevnem bogastvu Katoliške cerkve. Goršek je povedal, da je policija zaznala povečan obseg kriminalnih dejanj na cerkvenih objektih in sicer predvsem na območju Policijske uprave Ljubljana. Zato je policija okrepila nadzor v okolici cerkva in župnišč in bo tudi stopila v stik z župniki, da bi skupaj poskrbeli za njihovo večjo varnost. Na srečanju so se sogovorniki strinjali, da je potrebno čim več storiti na področju preventive in okrepiti sodelovanje pri preprečevanju teh kriminalnih dejanj. Na območju Policijske uprave Postojna sta se v letošnjem letu zgodila dva vloma v cerkvena objekta. Neznanec je iz župnišča v okolici Postojne ukradel 300 evrov gotovine, z vlomom pa povzročil še za 500 evrov škode. V okolici Cerknice pa je neznanec iz župnišča odnesel približno 700 evrov gotovine. Štirje zamaskirani tatovi so v nedeljo zvečer oropali 60-letnega župnika Janeza Šilarja iz župnišča v Borovnici. Tatovi so iz župnišča odnesli približno 1500 evrov. V župnišče v Borovnici so tatovi v zadnjih dveh letih vlomili že petkrat, da bi preprečili vlome pa so zamenjali več protivlomilnih vrat. Zbor za vrednote Stranka Nova Slovenija NSi ustanavlja Zbor za vrednote. Po vsej Sloveniji bodo organizirali razprave o vrednotah in o tem, kakšno državo si želimo, je na novinarski konferenci dejala predsednica stranke Ljudmila Novak. Prvi zbor bo 11. marca v Ljubljani, h razpravi pa bodo vabili ugledne osebnosti, strokovnjake in državljane ne glede na politično barvo. NSi namreč ugotavlja, da je Slovenija v finančni, gospodarski, politični, moralni krizi, krizi družine in krizi vrednot, prav slednja pa je po mnenju predsednice stranke izvor vseh teh kriz. Te vrednote so zavzemanje za resnico, poštenost, domoljubje, delavnost in solidarnost med ljudmi, je dejala. Peščica vplivnih posameznikov v Sloveniji - v političnih in gospodarskih krogih - zavestno uničuje sleherne vrednote, ki pa so za obstoj in razvoj posameznika in naroda nujno potrebne, je dejala Novakova. Ob tem je dejala, da treba temu odločno narediti konec. Na zborih bodo po njenih besedah podpisali skupno izjavo, ki jo bodo potem posredovali civilni družbi, nevladnim, vladnim organizacijam in raznim inštitucijam ter jih pozvali h konkretnim ukre lova pom. O imenih posameznikov, ki bodo sode-i na razpravah, še ni hotela govoriti, saj da pogovori še potekaj o. Slovenci tudi v Črni Gori Po zadnjem popisu prebivalstva jz leta 2003 živi v Črni gori 415 oseb slovenske narodnosti. Slovenskim izseljencem v Črni gori kljub večkratnim poskusom vse do letos ni uspelo organizirati izseljenskega kulturnega društva. Januarja 2010 se je to s ključno pomočjo Veleposlaništva RS v Podgorici in z aktivnim sodelovanjem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vendarle zgodilo in ustanovljeno je bilo Društvo Slovencev v Črni gori ,,Vida Matjan". Sledilo je povabilo Veleposlaništva ministru dr. Žekšu, da se udeleži „Slovenskega večera", sprejema v okviru počastitve slovenskega kulturnega praznika in meseca kulture, ki je namenjen druženju in pogovoru z ustanovnimi člani društva ,,Vida Matjan", predvsem pa promociji društva med črnogorskimi Slovenci s ciljem včlanitve novih članov in krepitvijo sodelovanja z Veleposlaništvom in Uradom. Slovenci v Črni gori se namreč med seboj relativno slabo poznajo, naselitev je razpršena, na Veleposlaništvo pa so se v preteklosti redko obračali. Prav to so bili (poleg naraščajoče asimilacije) glavni vzroki, da že v preteklosti ni prišlo do uspešne realizacije ideje o ustanovitvi izseljenskega društva. Omenimo, da je društvo dobilo ime po pokojni Vidi Matjan, priljubljeni glasbeni ustvarjalki in pedagoginji slovenskega rodu. Po njej se imenuje tudi Glasbena šola v Kotarju. Minister dr. Boštjan Žekš je torej obiska Črno Goro med 22. in 24. februarjem. V tem času se je pogovarjal s predsednikom društva g. Kraljem o sodelovanju Urada pri delovanju slovenskih društev in njihovih projektov, ki so namenjeni ohranitvi in razvijanju slovenske kulture, jezika in narodne identitete, o možnostih poučevanja slovenskega jezika, o povezovanju z drugimi slovenskimi izseljenskimi društvi na Zahodnem Balkanu in o izmenjavi informacij z drugih področij, ki so v interesu slovenske skupnosti v Črni gori. Na „Slovenski večer", ki je potekal v organizaciji Veleposlaništva 22. februarja so bili vabljeni ustanovni člani društva ,,Vida Matjan" in drugi Slovenci, ki živijo v Črni gori, člani Slovenskega poslovnega kluba, pristojni funkcionarji črnogorske državne uprave, ter člani Črnogor-sko-slovenske akademske asociacije ,,Ivan Crnojevič". Pod okriljem slednje je potekalo tudi predavanje dr. Osolnika s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V programu obiska ministra sta bila še obisk Črnogorske akademije znanosti in umetnosti ter^ civilno-družbenega Centra za izseljence Črne gore. Dr. Žekš je s sogovorniki spregovoril na temo potrebe po lektoratu za slovenski jezik na Univerzi Črne gore. V sredo, 24. februarja, je v protokolarnem objektu Vila Podgorica prišlo tudi do srečanja ministra dr. Žekša z ministrom za zunanje zadeve Črne gore g. Milanom Ročenom, s katerim sta izmenjala informacije glede organizacije sodelovanja med matičnima državama in izseljenci, ter izkušnje in spoznanja s področja zamejstva in izseljenstva, zlasti na Balkanu. Stran 2 4. marca 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI 50 let Slomška TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Službene dolžnosti niso vedno neprijetne. Zaradi njih sem spoznal delček zgodovine in sedanjosti slovenske skupnosti v Belgiji. Povabljeni smo bili na 50-letnico Slovenskega katoliškega pevskega in kulturnega društva Slomšek v Maas-mechelnu, bivšem rudarskem mestecu, ki je nekoč privabljal rudarje iz vse Evrope. Tu je slovenska tradicionalna nagnjenost k organiziranemu družbenemu življenju prišla do izraza že leta 1927, ko so ustanovili (jugoslovansko) društvo sv. Barbare. Ker pa so nekateri hoteli poudariti svoje slovenstvo in versko zavest, so se leta 1960 odločili, da ustanovijo društvo po svoji meri. ^Pri tem je imel veliko zaslug g. Vinko Žakelj, ki je kot izseljenski duhovnik skrbel za njihovo versko življenje. Na slovesnosti je njegovo ime bilo večkrat izrecno omenjeno. Po njegovi smrti je njegova hiša postala sedež slovenske katoliške misije in prostor, kjer ima društvo svoj sedež. V soboto, 20. februarja je bila najprej zahvalna maša v cerkvi sv. Barbare, rudarski katedrali, kot jo imenujejo. Darovali so jo delegat slovenskih dušnih pastirjev v Evropi msgr. Janez Pucelj, Alojz Rajk in domači župnik. Nato je bila v bližnji dvorani proslava. Prisotnih je bilo veliko gostov in seveda domačih. Iz Bruslja je prišla veleposlanica ga. Anita Pipan in izročila priznanje, ki ga je izdal Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, predsednik Slovenije v svetu Boštjan Kocmur pa priznanji društva SVS in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pozdravil je tudi sedanji dušni pastir Alojz Rajk, ki jih iz Essna obiskuje, z besedami pokojnega Vinka Žaklja slovenska tista, ki je najbolj razpoznavna. Najbolj aktivni je moški zbor, pa tudi mešani - in v zadnjem času še ženski zbor - dopolnita spored njihovih nastopov. Pa ne samo na lokalni ravni: tudi v Bruslju in drugod po Belgiji razširjajo slovensko pesem. Spregovoril je tudi predsednik društva Stani Revinšek (tretja izseljenska generacija!) in se zahvalil za čestitke in želje. Pri društvu se zavedajo, da je njihova naloga težka, saj tudi zaradi zaprtja rudnika ni več novih prilivov iz matice, življenje pa gre naprej in zahteva novih prijemov, kako ob neki okrogli obletnici. Izkazalo se je, da so njegove takratne besede še vedno aktualne. Pozdravila je tudi bivša ministrica Mojca Kucler Dolinar in razna slovenska društva iz okolice. V imenu občine Škofja Loka, ki je že deset let pobrateno z lokalno občino, so se pridružili slavju predstavniki folklorne skupine, ki jih redno obiskujejo. Zanimive so bile besede podžupana Jefa Al-brechtsa (,,100-odstotne-ga Flamca"), ki je povedal nekaj besed tudi v slovenščini in še potem, v neformalnih pogovorih pokazal, da se lahko tudi prosto pogovarja po slovensko. — Družinsko „predstavništvo" pa je bilo v osebi Stanka Žaklja, ki se je takrat mudil v Bruslju in prišel na slavje v družbi msgr. Janeza Puclja. Kulturni del programa je bil v rokah moškega zbora Slomšek in pa Tria Quartet iz Škofje Loke. Glavna dejavnost društva je ravno zborovsko petje. Dolga leta jih je vodil dirigent Vili Rogelj, zdaj pa ga je zaradi zdravstvenih težav moral zamenjati Karli Cverle. S svojim petjem pripomore, da je med številnimi narodnostmi, ki sestavljajo populacijo maasmechelnske občine, prav Moški zbor Slomšek z veleposlanico go. Pipan in člani folklornih skupin privabiti mlajše rodove k delu pri društvu. Delo odbornikov nikjer ni lahko in potrebuje domače podpore, zato so se javno in s šopkom rož zahvalili svojim ženam za vso potrpežljivost in sodelovanje. Lepa gesta, ki je doletela tudi predsednikovo mamo, go. Zinko Revinšek. Kot zadnja točka večera je seveda bila druženje, pogovor in izmenjava mnenj, spomin na stare dogodke, pa seveda pesem, kjer so domači pevci s kvartetom prepevali dolgo v noč. Ker se predsednik Stani ukvarja tudi z vodenjem turistov, smo imeli priliko in privilegij, da smo z njim spoznavali zgodovino in sedanjost rudarskega mesta in njegove okolice, pa tudi znamenitosti bruseljskega mesta. Tam smo obiskali tudi slovenski pastoralni center in se srečali z rojaki, ki so prišli k nedeljski maši. občutek sem imel, da sem spet nekdanji „izseljenec", ker so napori za ohranjanje in preživetje slovenske zavesti slični tistim, ki sem jih sam doživljal. Po drugi strani pa je Maasmechelen vzbujal spomin na nekatere predele „boljših" barrios severnega dela Velikega Buenos Airesa, npr. San Isidro. Z eno razliko: tu ni ne ograj, ne vrtnih vrat, ne varnostnikov ... Predsednik Stani Revinšek prejema priznanji iz rok Boštjana Kocmurja VENEC ZMAGE IN IDEALI (nad. s 1. strani) marsikdaj pogrešamo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da se Slovenci ne odlikujemo ravno v nesebičnosti, pričakujemo pa jo od drugih. Denimo, mladi pari sicer želijo več otrok, na vprašanje, ali bi jih imeli sami, pa odgovarjajo, da so bolj za povprečje. Morda je to tudi izraz miselnosti, po kateri naj vsakdo čimbolj poskrbi zase, kako bo s celoto, si vedno manj belimo glavo. A celota živi od vlaganja posameznikov, od naporov, da bi prispevali v skupni blagor. Ne gre le za uveljavljanje Slovenije v svetu, za kar se zdi zdaj skrbijo posebno naši športniki, pač pa tudi za to, da bodo lahko drugi živeli od tega, kar vlagamo v skupni blagor. Veselimo se torej odrekanj za dosego zemeljskih vencev. To je potrdilo zavzetosti in žilavosti življenja. Želimo si pa tudi pričevalcev duha, za kar so kristjani pri nas in po svetu dajali tudi življenje. Med svetovno vojno in po njej so se kristjani uprli nasilni revoluciji in mučenci so umirali zaradi vere v Boga in predanosti tem idealom. Tudi danes med nami številni trpijo in potrpijo, nesebično delajo za druge in pričujejo za Boga. V stanju družbe pa bomo potrebovali vedno več pričevalcev, odločnih in brezkompromisnih v duhu in resnici, če hočemo iz krize. Nikoli to ni bilo lahko, zato je post priložnost, da se tega bolj zavemo, to uresničujemo in k temu drug drugega spodbujamo. Ne le z odpovedjo alkoholu, darovi za revne in z večjo potrpežljivostjo drug z drugim, pač pa tudi s preroško odločenostjo upreti se laži in pohlepu. Odrekanje, žrtev in predanost so znamenja Kristusovega daru na križu. Hoja za njim je trnova pot križa, odpovedi in pričevanja za resnico, pravičnost in ljubezen, kar šele prinaša polnost življenja, dragoceno sporočilo za sodobno skušnjavo, češ da bi se v življenju dalo vse doseči le na lahek način, na hitro in brez križa. Zadnje dni je bilo na argentinskem političnem odru razgibano kot malokrat doslej. A tisti, ki zaskrbljeno gledamo razvoj dogodkov, si še nismo na jasnem, ali gre za dramatično komedijo ali za komično dramo. Vsekakor nas bolj kot sedanji dogodki skrbijo posledice, ki bodo ostale še desetletja in težko prizadevale argentinski narod. Učimo z zgledom. Isti dan, ko se je po večini okrožij v državi začelo šolsko leto, se je začelo tudi redno delovanje parlamenta. Kot določa ustava, ga mora otvoriti predsednik države, ki z uvodnim govorom oriše delo v preteklem obdobju in začrta pot za novo leto. Po šestih letih vodstva države zakoncev Kirchner je prvič, da vlada nima večine v parlamentu. V poslanski zbornici prevladuje nezanesljiv skupek opozicijskih strank. V senatu imamo neko čudno dinamično ravnotežje, kjer je razlika le za enega člana v prid opozicije. Te dni je bila največja skrb opozicije, kako preprečiti, da bi vlada z dekretom, ki ga je pred časom podpisala predsednica, uporabila denarna sredstva deviznega sklada. Kot znano, je tedanji predsednik Centralne banke (Martin Redrado) to preprečil. Opozicija je imela dovolj glasov, da bi omenjeni dekret ukinila. Govorilo se je, da bodo uporabo omenjenih sredstev (nekaj več kot 6.500 milijonov dolarjev) potrdili s posebnim zakonom, a od tega denarja bi nekaj dobile tudi province, ki se nahajajo v katastrofalnem finančnem stanju. V otvoritvenem govoru je predsednica povedala, da je ukinila omenjeni dekret. A nato napovedala, da je podpisala dva nova, s katerima zagotovi vladi uporabo omenjene vsote. In medtem, ko je predsednica še govorila, se je iz Centralne banke denar že pretakal v vladno blagajno. Poteza je seveda popolnoma nelegalna in neustavna. A, kaj to pomaga. Vlada je ponovno pokazala, da cilji opravičujejo sredstva. Verjetno je to najbolj jasen pouk, ki ga predstavlja narodu, na dan začetka dveh bistvenih dejavnosti za republikansko življenje: parlament in šolstvo. Bistvo nelegalnosti. Svojčas smo že govorili o možnosti, da bo predsednica v zadnjih dveh letih uporabila ti dve orodji za svojevoljno vladanje: dekrete nujne potrebe (DNU) in veto. S tem lahko onemogoči delovanje parlamenta in dela po mili volji. Ko ustava govori o omenjenih dekretih postavlja dva pogoja: potrebo in nujo. Vlada res potrebuje denar. A za plačevanje zunanjega dolga ni nobene nuje, ki bi presegla obdobje parlamentarnega postopka. Prvič se je zgodilo v argentinski zgodovini, da predsednica otvori redno zasedanje parlamenta in obenem pove, da je isti dan podpisala dekret, ki ima smisel in veljavnost le, če parlament ne more delovati, ali v potrebnem času zakonsko rešiti vprašanja. Tudi prvič da se dekret izvrši (denar je že v vladni skrinji), ne da bi bil objavljen v uradnem listu. Vlada tudi vztraja na tej poti, kljub temu, da je sodna ustanova (sodniki in zbornica) potrdila, da ima pravico nad uporabo sredstev deviznega fonda edinole parlament. Vlada se tako enostavno norčuje na račun parlamenta, a obenem se postavlja na rob ustavnega konflikta, ker prezira tudi odločbe sodne ustanove, katero predsednica prezirljivo imenuje ,,sodna stranka". V takem stanju tudi ni toliko važno, da je v senatu vse odvisno od enega samega glasu, kot na začetnem zasedanju, ko je izostal bivši predsednik sedaj senator Menem, in je kirchnerizem z odsotnostjo blokiral zasedanje. Prava rešitev bo prišla šele čez dve leti, ko bodo nove predsedniške volitve. Kateri adut bo tedaj potegnil iz rokava Nestor Kirchner? Pa inflacija? Saj res. V precej dolgem govoru je gospa predsednica uporabila kar 70-krat besedo „Argentina", a niti enkrat besede „inflacija". In vendar rast cen postaja prva skrb normalnega prebivalca naše države. V nekaterih predelih celo prekaša skrb zaradi pomanjkanja varnosti. Te dni bomo zvedeli, koliko je dosegla februarska inflacija. Vsekakor razne privatne ustanove že pregledujejo številke, ki so jih napovedale za letošnje leto. Res je, da uporaba sredstev deviznega sklada zaenkrat še ne bo vplivala na statistike, dovolj je notranjih dejavnikov, ki cene vztrajno porivajo gori. A gospa predsednica živi v drugem svetu. Je pa treba beležiti kot vladni uspeh dejstvo, da je končno prišla na obisk ameriška državna tajnica za zunanje zadeve, gospa Hillary Clinton. Res bi bila prehuda blamaža, če bi Argentino videla samo iz zraka, na poti iz Urugvaja v Čile. Srečanje se je zapletlo zlasti še potem, ko se je argentinska predsednica poniževalno izrekla o ameriškem predsedniku. Po njenem Barack Obama ,,ni izpolnil pričakovanj", ki jih je do njega imela latinska Amerika. Končno so v program potovanja gospe Hillary, ki je prišla na „kronanje" novega urugvajskega predsednika, le vrinili postanek v Buenos Airesu. Pogovor je bil seveda prijazen in gospa Cristina se je zavzela, da bi ZDA posredovale za vzpostavitev konstruktivnega dialoga med Argentino in Anglijo v zadevi Malvinskih otokov. SLOVENCI V ARGENTINI DA GA BOMO SPOZNALI Janez Gruden, slovenski kipar Juan Gruden leta 1927 Ni malo slovenskih vsel-jencev v Argentini, ki so dosegli svojevrstne uspehe, naj si bo z podjetništvu, znanosti ali umetnosti. Nekateri so bolj poznani, drugi manj. Gotovo me te zadnje spada Janez Gruden, primorski rojak, ki je kot kipar dosegel visoka priznanje in je danes s svojimi deli prisoten v Buenos Airesu, Rosa-riu, Mar del Plati in tudi v urugvajski prestolnici Montevideo. Juan Gruden se je že od otroških let znašel med kamni. Rodil se je 17. maja 1897 kot prvi sin, matere Jožefe in očeta Tomaža. Njegov oče je bil lastnik kamnoloma (od sredine 1800 do približno 1930). Kamnolom je bil v znameniti Nabrežini pri Trstu, kjer so dobavljali marmor optimalne kakovosti že iz časov Rimskega imperija. Po prihodu v Argentino si je kmalu pridobil sloves in začel delati z znamenitimi arhitekti v kaj zanimivih projektih. Njegovo delo pa je ohranjeno prisotnosti umetniško klesanih kamnov, v katerih je oblikoval monu-mentalne kipe in okrasne predmete, ki se nahajajo v prej omenjenih mestih. Večkrat se Grudnovo delo še danes pojavlja v javnost, ko se na primer, ob gospodarskih novicah prikaže po televiziji argentinski grb, ki je v fasadi Ministrstva za ekonomijo. Tudi na fasadi centralne banke (Banco de la Nacion Argentina) se lahko opazi v višini vsakega stolpa Grudnovo spretnost, ki krasi delo arhitekta Alejandra Bustilla. Ko se mediji nanašajo na mesto Mar del Plata gotovo razstavljajo Grudnovo najbolj znano kiparsko delo: dva tjulna (lobo marino) na glavnem trgu mesta (Plazoleta de la Armada de la Playa Bristol). Arhitekt Alejandro Bustillo je na tem trgu vključil dva kipa morske živali, kot okras Gotovo najbolj vidna Grudnova stvaritev: tjulni v Mar del Plati Kasina in Hotela Provincial. Posledica tega je, da sta dandanes ta tjulna prepoznavni turistični simbol Mar del Plate, ne samo v Argentini ampak tudi širom sveta. Pri tem delu sta skupno sodelovala kiparja Jose Fioravanti (18961970) „intelektualni avtor" projekta in Juan Gruden, slovenski poklicni kipar, ki je rezbaril oba morska leva. Pravijo, da kiparja danes živita v spominu preko natančnega dela, ki sta ga naredila v nesmrtnosti kamna. Kipar Gruden je tudi okrasil tri najvažnejše projekte arhitekta Alejandra Bustilla, danes razglašeni za Nacionalni zgodovinski spomeniki. To so: sedež argentinske nacionalne banke (Banco Nacion Argentina), stranski pilastri in grb na glavnem vhodu; kasino in Hotel Provincial v Mar del Plati, morska leva; in pri spomeniku argentinske zastave ob reki Parana, državne in pokrajinske ščite, ki krasijo ,,patio c^vico", v mestu Rosario (slavni Monu-mento a la bandera). Grudnovo delo s pečatom R^o de la Plata se je začelo v Urugvaju s štirimi velikimi okrasnimi kipi. V 30. desetletju prejšnjega stoletja je moral najprej narediti modele z mavcem, potem pa jih uliti v bron. Ti kipi sedaj krasijo vse štiri vogale parlamenta (Palacio Legislativo) v mestu Montevideo. Ko je bila razširjena gradnja s poudarkom na okrasih fasad je Gruden prevzel to delo v Edificio Pini (Avda. Roque Saenz Pena 875/893/899). To je bilo direktno rezbarstvo na granitu. V tej težki izdelavi se pozna kvaliteta poklicnega kiparja, ki je med najbolj izstopajočimi v R^o de la Plata. To delo se nahaja le 100 metrov od buenosaireškega obeliska. Seveda moramo omeniti, da se je Juan Gruden preživljal samo s svojim poklicem. To je bilo možno, ker je takratna stabilnost argentinske valute (Peso Moneda Naci-onal) do konca '70 desetletja omogočala gradnjo poslopij s posebnim poudarkom na kiparski umetnosti. Sadovi njegovega dela pa so nenehno prisotni in kamen ohranja duh njegove umetnosti pred uničujočim zobom časa. Umetnik je umrl leta 1974. Spomin na Grudna, ki je med slovensko skupnostjo skoraj nepoznan, se zadnje čase prebuja po zaslugi njegovega sina Edvarda, ki nenehno poudarja slovenski značaj očeta in svojih korenin. Kiparska skupina na enem izmed voglov parlamenta v Montevideo Odmevi s kordobskih gora V prvi polovici meseca januarja tega leta je tu v Doloresu uživala gore, vodo in sveži zrak naša osnovnošolska počitniška kolonija, ki smo jo nasledili v drugi polovici že stari znanci in prijatelji, ki prihajamo sem že dolga desetletja, kot na primer ga. Tončka Trudnova in dr. Mirko Gogala. Naj na začetku samem omenim, da smo v naši sredi močno pogrešali dobrega gospoda iz Quinesa, pre-lata Janeza Ogrina. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! Skozi vrsto let sta vodila Hanželičevo domovanje g. Tomaž Rant in njegova žena ga. Kristina. Preteklo leto pa sta odšla s svojo družino za stalno v Slovenijo. Na njuno mesto sta stopila mlada zakonca Grohar, ga. Irena in g. Dani. Zgleda, da bosta dobro vodila to nam vsem drago domovanje, v katerega je že davno pokojni dr. Rudolf Hanželič vložil ves trud in ljubezen, da bi slovenskim rojakom tu bilo prijetno. Hanželičev ožji rojak škof Anton Martin Slomšek, je nam Slovencem v davnini takole zapel: ,,Tam kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha!" Preprosta, a zato nič manj resnična misel, ki je aktualna za vse čase in za vse ljudi! Letos sta prišla sem v Dolores iz mesta Parana (Entre R^os) častni konzul Carlos C. Bizai in njegova žena. Kako močne so slovenske korenine! Groharjevima je prihitela na pomoč zelo delavna in iznajdljiva ga. Lučka Zupanc iz Miramara. Za dobro postrežbo sta poskrbeli gdč. Ljudmila Golob in Cecilija Grohar. Slovenske žene tudi na počitnicah ne počivajo. Organizirale so kuharski tečaj, mi ostali pa smo uživali okusne in na kalorijah bogate dobrote, zato se nismo upali stopiti na tehtnico. Vendar ljudje ne živimo le od kruha. Za duhovno hrano sta skrbela upokojeni škof Carmelo J. Guiaquinta in dr. Mirko Gogala, katerima se je pridružil še g. Mirko Grbec, sedaj župnik stolne cerkve v Lomas de Zamora. Naše dobro počutje je skalila vest, da je v nedeljo, 24. januarja po dolgi bolezni umrl g. Jože Guštin. Tudi njega bomo oni, ki smo ga dobro poznali in cenili, ohranili v lepem spominu! Prijateljem in znancem, ki obiskujejo ta naš topli slovenski kotiček, želim obilo zdravja in jim kličem: nasvi-denje prihodnje leto! Nace Frančič Vojaški obisk za spomin • I v • in druženje Vojna za Slovenijo se je začela v četrtek, 27. junija. Prva puška je počila na Dolenjskem, ko so se motorizirane enote Jugoslovanske ljudske armade preko Gorjancev in Novega mesta valile proti Ljubljani. Puška je počila pri Pogancih ker so prvič bile zaustavljeni. Padel je oficir JLA. Slovenci po vsem svetu smo takrat sledili dogodkom v domovini. Po vseh državah smo šli na ceste in javno demonstrirali za pravico neodvisnosti naše domovine. Deset dni smo živeli ,,s srcem v ustih", dokler niso vesele novice povedale, da je uresničen tisočletni sen. Radi se spominjamo tistih dni tudi Slovenci v Argentini. Delegacija slovenske vojske v rezidenci veleposlanika, s pripadniki argentinskih oboroženih sil, ki so slovenskega rodu. In prav v mesecu novembru nam je spomin osvežil obisk delegacije Slovenske vojske. Med nas so prinesli fotografsko razstavo o teh dogodkih. Delegacijo Muzeja Slovenske vojske so sestavljali polkovnik doc. dr. Tomaž Klandik, načelnik muzeja; stotnik mag. Zvezdan Markovic - kustoz vojaškega Muzeja Slovenije; ter nadporočnik Albin Mikulič - kustoz Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Prvo uradno srečanje je bilo v Slovenski hiši, v organizaciji Zedinjene Slovenije in Slovenske kulturne akcije, pod pokroviteljstvom Veleposlaništva RS v Buenos Airesu. Prisoten je bil tudi veleposlanik prof. Avguštin Vivod. Na številnih panojih so si obiskovalci lahko ogledali fotografije in opise celotnega razvoja, ki je naprej vodil k razglasitvi samostojnosti, nato pa do vojne, njenega zaključka in končno do trenutka, ko je zadnji član jugoslovanske vojske zapustil slovensko zemljo. Predavanje pod naslovom ,,vojna za obrambo suverenosti v Sloveniji leta 1991 je podal polkovnik Kladnik. Jasno in strnjeno je opisal celoten razvoj in ga postavil v zgodovinsko območje tistih dni in tudi mednarodne dejavnike. Sledil je še opis današnjega stanja slovenske vojske (Zvezdan Markovic) in razni odtenki delovanja. Debata, ki se je razvila po uradnem delu, je pokazala veliko zanimanje rojakov, tako za zgodovino osamosvojitve kot za današnje stanje v Sloveniji. Večer se je zaključil s prigrizkom. Delegacija je imela ob svojem obisku izredno natrpan program. Že naslednji dan so potovali v Parana, nato v Rosario in od tam v Mendozo, kjer so obiskali slovenske skupnosti. Po povratku v Buenos Aires so obiskali še Slovenski dom v San Martinu, Naš dom v San Justu, Slovenski dom v Carapachayu ter Društvo Triglav v Villa Devoto. Povsod so rojaki lahko ogledali razstavne panoje in se seznanili s temo vojne za Slovenijo. Mimogrede omenimo, da so napisi pod fotografijami in omembe dogodkov bile tako v slovenskem kot v španskem jeziku, kar je odprlo dostop tudi tistim, ki slovenščine ne obvladajo. Poseben dogodek je bilo srečanje delegacije s pripadniki argentinske vojske slovenskega rodu. Gotovo je bila ta obisk nekaj posebnega, ne le zaradi vojaške narave njenih članov, temveč, ker nam je približal tiste trenutke, ki so bili bistveni in edinstveni v slovenski zgodovini. Obdobje, ki je uresničilo tisočletne sanje in Slovenijo postavilo na mesto, ki ga zasluži v zboru narodov. Pretekli torek, 23. februarja, je nova skupina slovenskih potomcev prejela državljanstvo Republike Slovenije. Posebna svečanost se je razvijala v prostorih veleposlaništva v Buenos Airesu. Po njej so se vsi prisotni fotografirali, skupaj z vele-poslanikom prof. Avguštinom Vivodom. PRISTAVA Zaključek Prešernove šole ZIMSKE OLIMPIJADE Tri medalje - en sam ponos V nedeljo, 6. decembra je imela Prešernova šola zaključek pouka. Ob 10.30 smo se zbrali k zahvalni sv. maši. Povezavo, berila, prošnje in darove so pripravili osmošolci, skupaj s starši in z njihovo katehistinjo go. Nadico Grohar. Pri petju so sodelovali ostali učenci šole. Popoldan ob 18. uri smo se pa zopet zbrali k zaključni prireditvi. V prvem delu smo pripravili Božičnico. Razvijalo se je okoli skupine prijateljev (v tem primeru osmošolci), ki so obujali spomine ko so pripravljali jaslice v otroških letih. A so tako močno premišljevali, da se jim je zdelo kot da živijo v tistem času ... Tako se je začela razvijati Božična zgodba, ki je bila lepo podana. Šolski otroci so jo pa uprizorili. Vsak od njih je imel svojo vlogo, in med odlomki smo tudi peli božične pesmi pod vodstvom gdč. Marjanke Ay-erbe Rant. Nastopili in peli so zelo čuteče. V drugem delu je bilo slovo osmošolcev. Ti so: Tanja Oblak, Boris Golob, Tomaž Petelin, Niko Rant in Tomaž Skubic. Od njih se je poslovila ga. Andrejka Papež Cordoba, ki je vsakega od njih lepo opisala in želela jim je mnogo sreče. Tudi osmošolci so se poslovili od nas in prikazali s slikami njihova šolska leta v Prešernovi šoli. Tako smo videli kako so z malih otrok v vrtcu zrasli v najstnike. V to Gledali smo slike in se spominjali na vse doživete trenutke odkar sem začel hoditi v vrtec. Moje prve izkušnje s svinčnikom, barvicami in škarjicami; plazenje po tleh s kockami, blokov in drugih igrač, prve pesmice, pripovedovanje pravljic ... Iz leta v leto so doma opažali napredke pri Pristavski osmošolci skupino spada tudi Peter Kopač, ki je v šestem razredu odpotoval v Španijo. Poslal nam je lepo zahvalno pismo. Draga Prešernova šola! Prišel je čas poslovitve od osnovne šole ... Božični prizor naših otrok spoznavanju črk, pri branju, pisanju in govorjenju. Z vsako nalogo sem pridobil kaj novega in se tako vsakič bolj približal slovenski kulturi. Spoznal sem razne pesnike in pisatelje, pokrajino in prvi del naše zgodovine. Lepo je bilo pri verouku, od prvih svetopisemskih zgodb do zadnjih pogovorov, ki sem jih večkrat nadaljeval doma, preden sem šel spat. Prizorčki, igre na odru, Mi-klavževanje, mi danes povzročajo izredno lepe spomine! Kar sem pa zmeraj najbolj užival, so bili pa odmori: dobre malice, igre na dvorišču, plezanje na ombu!!! Lepo je bilo poznati druge kraje, a tudi lepo, vračati se domov. Vse te podrobnosti in še druge se zelo cenijo kadar živiš v daljini in ti kar naenkrat zmanj-kajo. Iz vsega srca se želim zahvaliti vsem učiteljem, ki ste pripomogli, da sem z veseljem in navdušenjem preživel otroška leta v tako lepem vzdušju. Prav lepa hvala za potrpljenje, dobro voljo in podarjeni čas, ki ste ga nudili nam vsem soboto za soboto. Prisrčno vas pozdravlja, Peter Kopač. Po kratkem odmoru in malici smo šli zopet v dvorano, da smo tako dočakali prihod sv. Miklavža. Pred tem, so nas obiskali angeli in nam zarajali nebeški ples. a. h. G. JOŽE RAZMIŠLJA Zvestoba Ni samo beseda, ki bi imela posebno važnost in težo. Njena vsebina je zelo zahtevna. Zato kaj lahko pozabimo na dano besedo in se poslovimo od vsega, kar bi od nas zvestoba zahtevala. A to ni rešitev. Pobeg je znamenje izgubljene bitke. Ni važno, če je veliko tega v okolju, kjer živimo in kjer zvestoba nima mesta. Ljudje mislijo, da je zvestoba sploh nemogoča. Vsak razlog jim je dovolj, da se zvestoba prelomi ali sploh opusti. Komu naj bo človek zvest? Najprej Bogu. Iz Njega je izšel in k Njemu se mora vrniti. Izvoljeni narod v Stari zavezi ni poznal vsebine te besede in še manj je Bogu držal zvestobo, čeprav mu jo je večkrat obljubil. Človek naj bi bil Bogu zvest. On je njegov začetek in konec. Ker si bil zvest v malem, čez veliko boš postavljen. Človek naj bo zvest samemu sebi, če si res hoče dobro. Nikdar naj ne dovoli, da ga vsak vetrič obrne in potegne za seboj. Razum naj mu pove, kaj je prav in dobro, volja pa naj vse, kar je dobrega, prenese v vsakdanje življenje. Zvest naj bo človek tudi drugim. Samo zvestoba nas napravi verodostojne in priljubljene pri ljudeh. Na zvestega človeka se vsakdo lahko zanese. In česar si ne želiš, da ti bližnji stori, tudi ti njemu ne napravi. Zvesti moramo ostati tudi Sloveniji in slovenstvu kot mišljenju in pogledu na svet. To je naša narodna dolžnost. Ni važno, če živimo izven Slovenije. Nikdar in nikjer ne bomo nehali biti Slovenci, pa čeprav se nahajamo izven Slovenije. Tudi kjerkoli rojeni po svetu, gredo za nami in imajo slovenske korenine. Če bodo spoznali, kar je dobrega, bodo tudi sami znali veliko dobrega napraviti v življenju. Zato ohranjajmo in dajajmo veliko važnost vsemu, kar je narodovega bogastva in nas bogati v prepričanju in čutenju ter bitju slovenskega srca. Zaključile so se zimske olimpijske igre v Vancouvru 2010. Vsak udeleženec in vsaka udeležena država že dela svoje zaključke glede uspehov ali neuspehov. Slovenci smo v tem oziru lahko zadovoljni in ponosni. Med najmanjšimi, smo se vseeno dobro odrezali in pobrali kar tri „kolajne". Sloveniji je prvo medaljo pridobila Petra Majdič v ženskem sprintu v klasični tehniki s tretjim mestom. Vendar jo je stalo skoraj dobesedno ,,kri, znoj in solze". V času ogrevanja je zaradi poledenele smučine v ovinku izpadla v bližnji graben in se poškodovala. Prvi pregledi so pokazali, da ni zlomov, le huda bolečina zaradi udarca. Kljub odsvetovanju, se je odločila, da bo tekmovala. V četrt-finalni skupini je zmagala, polfinal pa ujela za rep. Ves čas je stiskala zobe in se tako podala v končni tek. Dosegla je tretje mesto, a se v cilju onesvestila, zato so jo pomočniki odnesli v sanitetni šotor. Za podelitev koljane je komaj prišla, potem pa so jo odpeljali v bolnico, tam pa so ugotovili, da ima štiri zlomljena rebra in pnevmotoraks, torej so zanje končane tako letošnje olimpijske igre, verjetno tudi sezona svetovnega pokala. ,,Ljudje, ki imajo eno zlomljeno rebro, vedo, kako boli. Jaz sem imela štiri. Med tekmo je bilo res hudo, imela sem tako močne bolečine, da tudi tablete niso pomagale. Nekajkrat sem hotela odnehati, a ko Petra Majdič Tina Maze veš, zakaj se boriš, vendarle gre naprej. Na koncu sem bila tako utrujena, kot še nikoli. Zdržati tri ure tako bolečino, pa še teči, je nekaj neverjetnega. V takih okoliščinah kolajne nisem pričakovala, sem pa si jo močno želela. Mislim, da bi v normalnih okoliščinah zmagala, tudi tekmice so mi priznale, da bi si zaslužila zmago," je po podelitvi medalj dejala Majdičeva in dodala: ,,Ne bi preživela, če bi bila četrta. Na srečo pa sem vendarle dobila kolajno, ne morem je še dobro podoživeti, a za to bo še čas." A Slovenijo so čakala nova vesela presenečenja. Junakinja je bila zaporedoma dobro poznana in priljubljena Tina Maze. Najprej je v superveleslalo-mu osvojila srebrno medaljo. Boljša od nje je bila le Avstrijka Andrea Fischbacher, ki je Črnjanko prehitela za vsega 49 stotink. To je jubilejna, deseta medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. A manjkala je še ena medalja. Ista Tina Maze je v veleslalomu osvojila še drugo srebrno medaljo. Vsega le štiri stotinke so Slovenijo ločile od prve zlate medalje na zimskih olimpijskih igrah. Za prav toliko je namreč Tino Maze ugnala Nemka Viktoria Rebensburg. To je bila enajsta zimska olimpijska medalja za Slovenijo, in 50. kar se splošno tiče olimpijad. Kar lepa bera, ki nam bo ohranila lep spomin na Vancouver 2010. KAJ PA ZDRAVJE? Abeceda mineralov - osebna izkaznica železa Človeško telo nujno potrebuje železo, saj ta mineral skrbi za tvorbo rdečih krvničk, te pa mišicam prenašajo kisik. Vsebujejo ga vse telesne celice, največ pa ga je v krvi - v rdečih krvničkah in v mišicah. Železo ima v telesu pomembno funkcijo, saj sodeluje pri številnih biokemičnih reakcijah. Omogoča vezavo in prenos kisika od pljuč po vsem telesu. Je tudi sestavni del snovi, ki sodelujejo pri proizvodnji energije za delovanje telesa in pri razstrupljanju in presnovi živil, delujejo kot antioksidanti in pomagajo imunskemu sistemu. Vendar ga telo težko vsrka, zato mu ga moramo zagotoviti v primerni obliki. KJE GA NAJDEMO Veliko železa je v rdečem mesu, govejih jetrih, školjkah, fižolu in drugih stročnicah, jajcih, orehih. Veliko ga najdemo tudi v rozinah, datljih, suhih slivah, jagodah, bananah in češnjah. Od zelenjave je veliko železa v brokoliju, špinači, lečj, ohrovtu, regratu in paradižniku. Železo živalskega izvora se lažje absorbira kot železo rastlinskega izvora. Železo vsebuje tudi hrana, bogata z ogljikovimi hidrati. Vendar se nanje železovi ioni vežejo tako močno, da jih telo težko absorbira. Zato se železo skupaj z ogljikovimi hidrati izloči skozi prebavni sistem, ne da bi telo imelo od njega koristi. Zato je pomembno, kako uživamo hrano, bogato z železom. Če hkrati uživamo tudi druge vrste hrane, ki vsebujejo t.i. blokatorje železa, bo učinkovitost premajhna. Zato po hrani, bogati z železom, ne smemo uživati čaja, kave, kakava, mleka in mlečnih izdelkov ter nekaterih začimb, na primer origana. Nasprotno pa hrana, bogata z vitaminom C, pospeši absorpcijo železa, zato je priporočljivo, da hrano, bogato z železom, uživate skupaj s hrano, bogato z vitaminom C. ČE GA NI DOVOLJ Poznamo več stopenj pomanjkanja železa. Pri krajšem pomanjkanju telo ne trpi hujših posledic, daljše pomanjkanje pa povzroča slabokrvnost, ki se kaže tako, da smo utrujeni, brezvoljni, prehitro zasopli, apatični in opažamo splošno pomanjkanje energije. Ves čas smo zaspani, imunski sistem oslabi, velikokrat nas zebe in tudi naša delovna zmogljivost se zmanjša. Pomanjkanje železa lahko povzročijo: pretirano ukvarjanje z vzdržljivostnimi športi, močne in dolge menstruacije, nosečnost, akutna krvavitev, pogosto jemanje antibiotikov in drugih zdravil. Če smo slabokrvni, moramo jemati železo v kapsulah, preden pa pride do slabokrvnosti, moramo redno uživati hrano, bogato s tem mineralom. ČE GA JE PREVEČ Pri jemanju železovih pripravkov moramo biti previdni, saj se odvečno železo težko izloči iz telesa. Občutno prevelike doze lahko privedejo do zastrupitve, manjši presežki pa ovirajo vsrkavanje drugih mineralov, na primer cinka in bakra. Simptomi zastrupitve z železom so poškodbe jeter, srčne mišice in trebušne slinavke, bolečine v sklepih in spremembe v pigmentaciji kože. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI PONOVNO V BEOGRAD Adria Airways je ponovno vzpostavila redno letalsko povezavo z Beogradom. Med Ljubljano in Beogradom bo slovenski nacionalni prevoznik letel šestkrat tedensko. V Beograd bosta letela letala Canadair Regional Jet CRJ200 z 48 sedeži in CRJ900 s 86 sedeži, so sporočili iz družbe. Adria Airways je sicer na redni progi Ljubljana - Beograd začela leteti že leta 1968 in je na tej liniji letela vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. ,,V Adrii Airways verjamemo, da se bo linija uspešno razvijala, saj bo v Srbiji zaradi ukinitve vizumov povečan obseg aktivnosti na gospodarskem področju," je povedal pomočnik direktorja prodaje in trženja Adrie Airways Tomaž Škofic. PREVEČ BOLNIH V Sloveniji je vsak dan zaradi bolniškega staleža odsotnih okoli 39 tisoč zaposlenih. Vzroke je treba iskati tudi zunaj zdravja in zdravstva. V Sloveniji v zadnjih desetih letih zaradi bolniške odsotnosti vsako leto izgubijo med 10 in 11 milijonov delovnih dni — to preračunano pomeni, da vsak dan na delovnem mestu zaradi poškodb in bolezni manjka med 38.500 in 39.000 zaposlenih. Od leta 2000, ko je bilo na „bolniških" izgubljenih 4,0 odstotka vseh delovnih dni, je ta delež naraščal do leta 2003, ko je dosegel 4,7 odstotka. Leta 2008 je ta vrednost dosegla najnižjih 3,7 odstotka, a se je lani spet okrepila na 4,0 odstotka. NOVA DVORANA Škofjeloška občina je konec februarja le uspela pridobiti uporabno dovoljenje za novozgrajeno športno dvorano ter rekonstruirane in dozidane učilnice pri OŠ Cvetka Golarja. Sodobna športna dvorana je skupaj z učilnicami prvič odprla vrata na stežaj in sprejela učence tamkajšnje osnovne šole, ki so bili brez športne dvorane kar 23 mesecev. Nova športna dvorana je zasnovana kot tripolna dvorana, s spremljajočimi garderobami, sanitarijami in umivalnicami, dozidani pa sta tudi novi učilnici. V SEMIČU — BIOMASA V semiški občini, kjer se zavzemajo za razvoj skladen z okoljem, po drugi strani pa se soočajo z njegovim vse večjim zaraščanjem, bodo uresničili projekt ogrevanja z biomaso. Naložba v ogrevalno omrežje Semiča z 1,6-megavatno napravo naj bi veljala približno tri milijone evrov, polovico denarja zanjo pa naj bi dobili iz evropskih subvencij. Kot je pred dnevi povedal semiški podžupan Anton Malenšek, si v Semiču že ijo, da bi njegovi prebivalci dobili vsaj desetino cenejše ogrevanje in da bi se ogrevali z lesnimi sekanci. Po občinskih izračunih bi letno potrebovali do 3000 megavatnih ur energije, ogrevalna naprava pa naj bi poleg toplotne proizvedla še približno 4000 megavatnih ur elektrike. O njej se odločajo glede na naročeno študijo fakultete za strojništvo in število odjemalcev, z biomaso pa se naj bi začeli ogrevati v kurilni sezoni med letoma 2011 in 2012, je pojasnil. PO SVETU SOJENJE Radovan Karadžič, nekdanji voditelj bosanskih Srbov, se je znova pojavil na sodišču za vojne zločine v Haagu, kjer se nadaljuje sojenje proti njemu. Karadžič je prvi dan predstavitve svoje obrambe za izbruh vojne v Bosni in Hercegovini obtožil Bošnjake, medtem ko so se bosanski Srbi borili za „pravično in sveto stvar". Karadžič je tako končal z bojkotom procesa. Haaško sodišče je namreč zavrnilo njegovo zahtevo, naj sodni proces znova odložijo še do junija, saj naj bi to ogrozilo pravico vpletenih strani do poštenega in hitrega sojenja. Na sodišču se je pojavil s svojim odvetnikom, brani pa se sam. 64-letni nekdanji voditelj bosanskih Srbov zanika vseh 11 točk obtožnice, ki se nanašajo na vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995, in trdi, da je nedolžen. Karadžič je v poudaril, da v svoji obrambi ne bo branil sebe, ampak „veličino" srbskega naroda, ki se je v Bosni in Hercegovini ,,500 let boril za obstoj". Napovedal je tudi, da bo dokazal, da ,,ni bilo niti misli, kaj šele načrta" o etničnem čiščenju. Karadžič, ki se je od začetka sojenja oktobra lani s tem prvič udeležil sojenja, je za izbruh vojne obtožil ,,jedro" glavne bošnjaške Stranke demokratske akcije, ki je vodilo ,,vojno politiko" v korist Bošnjakov na škodo „krščanske večine -Srbov in Hrvatov". NEURJE Na Portugalskem, v Španiji in Franciji so v soboto zvečer divjali tornadi. Življenje je izgubilo najmanj 13 ljudi. Kombinacija močnega vetra in visoke plime je povzročila hude poplave, zato je škoda precejšnja. V vseh treh državah so v letalskem prometu zamude, nekatere linije pa so odpovedane. zaSčita potrošnikov Kljub enotnemu trgu se pravice potrošnikov v različnih državah članicah Evropske unije razlikujejo. Evropska komisija jih želi uskladiti in obenem spodbuditi trgovino. Evropski parlament medtem skrbijo morebitni negativni vplivi, saj SLOVENCI V ARGENTINI MORON Nov šolski odbor V soboto 29. februarja ob šestih popoldne so se na Pristavi v Moronu sestali starši otrok, ki obiskujejo tamkajšnji šolski tečaj. Navzoči so bili katehet g. Lamovšek, učiteljica gdč. Mija Markeževa in g. Majhen, referent Mladinskega odseka Društva Slovencev. (... ) Po krajši debati so bile volitve. Starši so izvolili za predsednika g. Škulja (iz San Antonio de Padua), za odbornike pa Goriška, Kočarja, Kopača in Rajerja. (... ) MENDOZA Počitniško zborovanje mendoških dijakov pri Sv. Rozi Naši študentje v Mendozi se med šolskim letom in prav tako v počitnicah že nekaj let zbirajo na redne sestanke v svojem Dijaškem krožku. Na njih obravnavajo svoja aktualna stanovska, važna verska in naša narodnostna vprašanja; seznanijo se z domačim zemljepisom, zgodovino in književnostjo. Že lani so pa o počitnicah pohiteli na celodnevno zborovanje k Sv. Rozi, kjer župnikuje naš rojak g. Ivan Tomažič. Isto so ponovili letos v četrtek 21. januarja. (...) Bb. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto 27. februarja sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa v Barrio Churruca Pavle Belec iz Sv. Katerine nad Ljubljano in gdč. Ivanka Rupnik iz Hotedršice. Mladi par je poročil g. France Grom, za priči sta pa bila: ženinu Tone Bukovec, nevesti pa Stane Hrovat. Ob 20 letnici slovenske tragedije v Andih Tragična smrt slov. izseljenskega duhovnika Kas-telica Aconcagua, kraljica Andskega pogorja, je kot posamezni vrhovi Himalajskega gorovja, sen vseh andinistov. Vsi imajo vročo željo, da bi se povzpeli na njem vrh 7130 m visoko ter od tam občudovali lepoto božjega stvarstva. To željo je pred dvajsetimi leti gojil tudi tedanji slovenski izseljenski duhovnik v Argentini Jože Kaste-lic. (... ) Kastelic je na višini 6950 m obnemogel, se ustavil in izjavil, da ne more nikamor več. (...) Neizmerna je bila bol pok. Kastelica ob ugotovitvi, da ni mogel izvršiti svojega načrta, da bi postavil križ na vrhu najvišjega vrha v vsem andskem gorovju. (...) Svobodna Slovenija, 3. marca 1960 - št. 9 RESUMEN DE ESTA EDICION si države morda ne bodo prizadevale za strožjo zaščito potrošnikov. Na področju pravic potrošnikov potrebujemo strogo zakonodajo. Evropska je neenotna, kar ovira čezmej-no trgovino, komisija pa želi to odpraviti usklajevanjem. Nekateri menijo, da je naloga prezahtevna. Odbor evropskega parlamenta za notranji trg se o problematiki posvetuje z nacionalnimi skupščinami, saj želi ugotoviti, kako združiti enotni trg s pravicami potrošnikov. ZDA: ZDRAVSTVENA REFORMA Ameriški predsednik Barack Obama je na tako imenovanem vrhu v zdravstvu zbral približno 40 republikanskih in demokratskih kongresnikov ter članov administracije. Sogovorniki tudi po šestih urah razprave niso zbližali stališč. Obama je zato ob koncu srečanja, ki so ga prenašali tudi po televiziji, namignil, da bodo morali reformo zdravstvenega sistema najverjetneje sprejeti demokrati sami. CLINTONOVA O IRANU Ameriška državna sekretarka Hilary Clinton je v pričevanju pred senatnim pododborom za dotacije podprla napredek v novih sankcijah Varnostnega sveta Združenih narodov proti Iranu. Clintonova je tudi izrazila upanje, da bo ameriško sodelovanje s Sirijo zmanjšalo vezi te države z Iranom. Upa tudi, da bodo direktna mirovna pogajanja med Izraelom in Palestino v kratkem obnovljena. CORONA DE VICTORIA E IDEALES La deportista Petra Majdič pudo, pese a los danos f^sicos, sobreponerse y con teson llegar al objetivo. Su dedicacion y sacrificio, tuvieron su reconocimiento con la medalla. La carrera, es una disciplina que exige un gran esfuerzo f^sico y resistencia, que es el resultado de la autodisciplina y la privacion. Es bueno reflejar en este ejemplo, otras areas de la vida moderna. Por desgracia, estos criterios no se aplican en todas partes. En la sociedad reina la idea de que el exito y la riqueza son solo cuestion de "suerte", de "estar en el momento justo". Estos "exitos", tarde o temprano, son verdaderos fiascos. La diligencia en el trabajo y el compromiso se encuentra tambien entre los artistas, cient^ficos y otros profesionales de los que no se lee todos los d^as en los diarios. Tampoco se oye sobre los trabajadores que en silencio realizan su trabajo, ni acerca de los padres que con persistencia buscan que el amor crezca en sus familias. Sacrificarse por el otro, realizar actos de modo desinteresado, son formas de vivir que reciben su plenitud a largo plazo y no son reconocidos en el primer instante. Pero son los mas valederos para la vida. (Pigs. 1 y 2) EN LA PERPETUIDAD DE LA PIEDRA Juan A. Gruden fue un escultor profesional, de origen esloveno. Sus obras, escultoricas y ornamentales, estan emplazadas en Montevideo, Bs. Aires, Mar del Plata y Rosario. El escultor ornamento los 3 proyectos mas importantes del Arq. A. Bustillo: los capiteles en el frontispicio del Banco de la Nacion Argentina; los lobos marinos emplazados en la playa Bristol (conjuntamente con J. Fioravanti, el autor intelectual del proyecto); y los escudos nacionales y provinciales que ornamentan el patio c^vico del Monumento a la Bandera Nacional en Rosario. Tambien realize el Escudo Nacional ubicado en el frente del Min. de Econom^a y la ornamentacion en los accesos y capiteles de la fachada del edificio Pini en la Avda. R. Saenz Pena. En el Uruguay, realize las obras que ornamentan los cuatro vertices del Palacio Legislat-ivo de Montevideo. (Pig. 3) DEPORTES La representacion eslovena en los Juegos Ol^mpicos de Vancouver 2010 regreso con tres medallas. La primera, de bronce, la obtuvo Petra Majdič en el sprint de esqu^ de fondo femenino. Durante el calentamiento, la deportista se precipito por una colina en un barranco. La primera revision demostro que no hab^a fracturas, solo un severo dolor por el impacto. Pese a los consejos de no competir, Petra llego a la carrera final. Alcanzo el tercer puesto con dolores muy intensos y al pasar la meta se desmayo. Con sus ultimas fuerzas estuvo en la premia-cion. En el hospital le encontraron 4 costillas rotas. Esto termino con sus presentaciones en estas olimp^adas y probablemente tampoco este en la temporada de la Copa del Mundo. Tina Maze obtuvo el segundo puesto en el super-G, con una diferencia de 49 centesimas respecto del primer lugar. As^ obtuvo la medalla de plata. En el slalom gigante, Tina obtuvo el segundo lugar, separada por escasas 4 centesimas. Esta medalla de plata es la Nro. 50 que recibieron los deportistas eslovenos en todos los juegos ol^mpicos. (Pig. 4) SUSCRIPCIÖN Con el nuevo ano, el semanario Eslovenia Libre ha modificado los precios de la suscripcion. El aumento en los precios del papel, en los costos de impresion y en otros conceptos, nos obliga a este cambio. El precio deber^a ser mucho mayor pero, afortunadamente, recibi-mos el apoyo de la Oficina para los eslovenos por el mundo. Las suscripciones para el 2010 para la Argentina son de: $240.- para quienes reciben el semanario en los puntos de distribucion; $ 320.- para quienes lo reciben por correo en papel gris; $425.- para quienes optaron recibir a traves del correo en papel blanco. Para Bariloche el precio para 2010 es de $285.- Por el momento, la suscripcion para los pa^ses lim^trofes, resto de America y del mundo queda sin cambios (ver el recuadro al pie de esta pag.). SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Janez Juhant, Nace Frančič, Marko Vombergar, Eduardo Gruden in Veronika Zurc Boh. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O