Leto I.
THST, dne 22. avgusta 1908.
Stv. 3.
#
Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu
F- ■^^i==ig2Es==i
Vabilo na naročbo!
Vse •člene »N. D. O.«, kakor tudi vse naše prijatelje in somišljenike vabimo, da se naročijo na naš list. Naročnina znaša za celo leto K 4'— in to s poštnino, oziroma z dostavljanjem na dom vred; za pol oziroma četrt leta razmerno. Naročbe sprejema uprava »Narodnega delavca«, ki je v uradih »N. I). O.«, ulica del Lavatoio 1, I.
1=---q^|l==i^p-=l
LašKo-nacionalistiCna slavist prošle milijo i» n iMstvo.
V svo,em poročila o slavnostnem sprejemu italijanskih zadružnikov iz Milana, po laških nacijonalistih in italijanskih (oziroma slovenskih) eocijalistih, pravi „Lavo ratore“ od 17, t. m., da so se slovenski „nacijonalisti“, iz vedenja katerih se .je začetkoma dalo sklepati, da se jih laška manifestacija sploh ne tiče, nenadoma VrBh na trg južne železnice, z očividnim namenom izzivanja in razgrajanja. To zavijanje dejstev v „Lavoratoru" nas kratko tnalo ne zadeva. Resnicoljubje in nepristransko poročanje o dogodkih, pri katerih igrajo tržaški Slovenci kako ulogo, sta v uredništvu „Lavoratora“ lastnosti, ki se jih rado ne uporabi a. — „Lavoratore“ obdolžuje v navzočem slučaju nas, — bajti veliki masi, delavstvu — gre ono grenko očitanje neiskrenega in hinavskega postopanja. Dočim so „gospodje“ v „Edinosti“ na ves glas stiskali našemu ljudstvu olj -kino vejo v roke, hoče reči „Lavoratore", so si z drugo roko nabavljali piščalke in sirene, s katerimi naj izzovejo „itahjanstvo“ Trsta. Da temu ni tako, temveč, da se je „Edino8t“ dala voditi po resnih in nikakor dvoumuih namenih, to je pribila na odločen način sama naša tovarišica „Edinost“. To lahko potrdimo tudi mi. Toda, ravno to, namreč, skoz in skoz korektno in lo-
jalno ravnanje, torej nasprotno od onega, kar „Lavoratore“ predbacuje „slovenskim nacionalistom« je ono, kar nas največ boli. ,,Edinost" je v neštevilnih člankih, skozi ves teden pozivliala slovensko javnost na mir in red, na izogibanje vsega, kar bi v očeh naših nasprotnikov moglo izgledati kakor, demonstracija ali provokacija. „Edinost“ je dobro premišljeno svetovala našemu ljudstvu in je vabila naj na žaljenja in na pretrpljena zasmehovanja odgovori z demonstracijo s kulturnimi sredstvi.
V ( čigled skrajne surovosti in barbarizma, ki sta dne 9. avgusta ob priliki slavnosti N. D. O. tako nečastno odlikovala tržaško laško, liberalno in mazzi-nijansko mladino, v očigled metanja z bučami, da, cehi v očigled pljunc-v, slovensko ljudstvo naj se dne 16. avgusta t. 1. svojim zasmebovalcem in izzivačem maščuje s tem, da se ne — maščuje, da varuje svoje dostojanstvo, mir in red. Brez dvoma — plemenito naziranje, lepi nasveti. Vendar le, naše delavstvo se temu kpemu vabilu ni odzvalo, vsaj deloma ne ! To konstatira sama „Edinost“ v svoji številki od minulega pondeljka, ko priznava, da je (vedoč, da do reakcije ima priti) pisala ves teden pominevahjo, da pa je vzlic temu ljudstvo dalo izbruha svoji razžaljeni duši. In »Edinost« označuje nastop našega ljudstva kot spontani izraz razžaljene duše našega človelca. Ako je pa temu res tako - in mi vemo najbolje, da si ]e ljudstvo spontano, samo po sebi in samo iz sebe privoščilo nedeljsko revanšo. potem nav-stane vprašanje, ali ne bi bilo boljše, da „Ed nost“ sploh ni pomirjevalno pisala, da ni — sicer s hvalevrednimi nagibi — odvrnila od ljudske manifestacije tisoče in tisoče našega ljudstva ? Nedeljski nastop je bil spontani nastop dobrega dela tržaškega hudstva in predvsem delavstva. Da se ga ni svarilo pred dostojnimi in v okvirju zakona vršečimi se demonstracijami, nedeljski nastop bi se bil, mi smo o tem globoko prepričani, povspel do nastopa vsega slovenskega ljudstvav Trstu. Da ni do tega prišlo, moramo mi obžalovati. Z demonstracijami v večjih dimenzijah — bi naše delavstvo prišlo do popolnega zadoščenja za prizadeta mu žaljenja, nepozabnega 9. avgusta t. I. Razun tega pa —in to je jedro morale, — bito bila nepričakovana pljuska v obraz naši d e-ž e 1 n i v 1 a d i in tržaški c. kr. policiji. Naše delavstvo je v svojem naravnem ob-
čutku, ki nikoli ne zgrešuje poti, takoj iz-previdelo razliko v postopan u c. kr. policije nasproti nam in naspr ti Italijanom. Mi priredimo delavsko slavnost; vabimo na isto naše sodržavljane in tovariše iz avstrijske Istre; da shdnje počastimo, naročimo godbo, ki naj svira pri sprevodu pomikajočem ob morju. A slavna c. kr. p ilicija Smatra iz dobro znanih »obzirov do javnega reda in do drugo-rodnih soobčanov" potrebno, da nam prepove korakanje z razvitimi zastavami, vsako sviranje godbe po mestu, da, celo vsako petje.
Osem dni pozneje prirede italijanski liberalci in iredentisti veliko politično slavnost; na postaji južne železnice čakajo ne na kake izletnike iz Pule, posebni vlak pripelje 650 zadružnikov iz Italije; na postajo in s postaje se sprevod pomika z razvitimi zastavami, dve godbi svirata po celi poti, petje je dovoljeno in to ne samo kaka »Lepa naša (avstrijska) domovina« nego-in to presega vsako mejo — iredentistične pesmi, da, Garibaldi-:e'0 himno. „Fuori o stranierou odmeva po tržaškem velikem trgu. A policija ? Pozabila je naenkrat na vse „višje obzire" na obzira do takrat ^slovenskih" someščanov" ! Da, naše ljudstvo je celo stvar dobro presodilo in nedeljska demonstracija je dala na eklatanten način izraza njegovemu mišljenju. Policija ni imela takrat sto in sto pomislekov proti italijanski slavnosti, ker je znala, da 'so eventualne slovenske demonstracije nedolžne, ker je znala, da ima opraviti s potrpežljivimi in dobrodušnimi Slovenci, ki prosijo a ne zahtevajo. Ne, gospodje ! Rešimo se V9eh predsodkov in stopimo tudi mi na prag r e e 1 n e g a dela; začnimo tudi mi tirati ono politiko, ki jo Nemec imenuje „Macht politik" ali »Politik der eisernen Hand“. Obzirno do skrain< sti, če pa ne gre — bodimo brezobzirni! Pridimo enkrat do prepričanja, da so vsi sentimentalizmi o kaki »superiornosti", o kakem maščevanju z vitežk mi sredstvi — kulture, z ozirom na materijal, ki ga imamo pred seboj v Trstu, brezuspešni. Samo če se postavimo na to stališče, se bosta slavna c. k. policija in ž njo visoko c. kr. namestništvo večkrat motila v svojih računih in v kratkem se bo govorilo: o tržaških Slovencih, ki so nekdaj bili dobri za vse, a so danes dobri samo za se.
Organiziranec.
PODLISTEK.
Uboštvo.
Uzroki uboštva.
V prvem članku smo govorili o bistvu uboštva, torej o tem, kaj je uboštvo. Danes nam je govoriti o vzrokih istega.
Vzroke uboštva delimo v dve glavni vrsti: v notranje vzroke, ki so v človeku samem in s kojimi z a k r i v 1 j a uboštvo, in v zunanje ki so plod splošnih razmer in ki provzročajo nezakrivljeno uboštvo.
Ker je malone nemožno v posameznem slučaju ločiti eno vrsto vzrokov od druge in oziroma določiti z vso gotovostjo kteri vzroki so povzročili uboštvo — navadno nastopati obedve vrsti vzrokov združeno — jih ni moč vpoštevati na oskrbovanju, dočim je jasno, da bi se moralo postopati z onim, ki je nedolžno zašel v uboštvo, veliko blagohotneje, nego s tistim, ki je zakrivil svojo bedo.
Najglavneji notranji, t. j. zakrivljeni vzroki uboštva so ; 1. lenoba in brezkrbnost; 2. poželjenje po uživanju in 3. nagon reprodukcije.
Vsakemu človeku je prirojena lenoba, ki jo večji del premaguje le
radi potrebe ; veliko manji del dela iz čustva dolžnosti, še manji del dela iz veselja do dela. Čim nižja je stopinja naroda ali kakega sloja ljudi), tem veče je število onih, ki delajo samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno za preživljanje. Tem veče je tudi število onih, ki so v venomer v nevarnosti, da se jih prime beda.
Ta vzrok uboštva se bo dal odstra niti le z razširjenjem izobrazbe, s povek-šanjem življenskih zahtev, zlasti pa z vcepljenjem nazora, da premagovanje lenobe je najpoglavitnejša življenska dolžnost. Samo tedaj, če bo človek v delu videl svojo življensko nalogo, in če bo samo oni človek užival spoštovanje v človeški družbi, ki se izkaže koristnim členom celokupnosti, parno tedaj se utegne zmanjšati nevarnost obubožanja.
Ozko spojena z lenobo je brezskrb-n o s t glede prihodnjosti, ki je ravno tako znak nizke stopinje kulture. Vsi primitivni narodi živijo brezskrbno za bodočnost. Dokler dobiva v naših razmerah delavstvo plačilo, ki ravno zadostuje, da se preživlja človek od dneva do dneva, navadi se porabiti zaslužek tudi tedaj ko isti preseza -to, kar je potrebno. Se-le če je zaslužek tak, da preostaja od njega po odbitku za potrebno preživnino, navadi se ljudstvo na hranjenje, dočim se sicer zanaša za slučaje potrebnosti na pomoč drugih. Zopet pa je potrebna večja značajnost in blažji
nazor za to, da ne skrbi človek samo za svojo bodočnost, temveč tudi na bodočnost družine. Lenoba in brezskrbnost pa imati tudi to grdo lastnost, da ne dopuščati, da bi človek dalje razvil svoje moči in da bi si pridobil veče možnost pridobivanja, s kojo bi si napravil boljšo podlago za sigurni obstanek.
Posebno nevaren vzrok obubožanja je pa poželenje po uživanju. Ono je krivo, da človek potrosi v trenotku brezmiselno s voj zaslužek, ne da bi imel pred očmi prihodnjost, in v tako labkomišljeni porabi zaslužka tiči ravno v naših časih v največ slučajih vzrok bede in revščiue. In tu prihaja največ v poštev alkoholizem in v razširjenem smislu popivanje po krčmah.
S tem se odteguje prevelik del dohodkov ravno delavstva preživljanju družine in skrbi za bodočnost; poleg tega pa škoduje to zdravju in poraja surovost ter slabi delavno moč in nravno oporo.
Konečno tudi prerana združite v v zakon, kakor preveliko število otrok tvorita v naših časih splošno vzrok, da zaslužek ne zadostuje tudi ob sicer normalnih okolnostib. Celo marljiv, soliden delavec ni v stanu vzdrževati s svojim zaslužkom ženo in 6—7 ali pa še celo več otrok.
Bolj raznolični pa so zunanji vzroki obubožanja. O teh pa spregovorimo prihodnjič.
Po$ubonosna konkurenca rejnlkolou.
Ekzistenčni boj za domačega delavca je bil v Trstu že od zdavnaj težak, zlasti za slovenskega domačina $ a-ravnost obupen; kajti slovenski delavec je b 1 izdan na milost in nemilost laških delodajalcev, ali njim prijaznih korporacij, ki so se ga posluževali le tedaj, ko drugače ni bilo možno izhajati. Tako se je videl slovenski delavec zapostavljanim ne le za domačim lašk m delavcem, ampak celo — in to je najhujše — za inozemskim laškim delavcem regnikolom. Konkurenca teh poslednjih je bila vedno pogu-bonosna za našega delavca, kajti ga ni podjetja v Trstu, kjer bi ne našli na delu regnikolov v velikem številu.
Tako je bilo, je in postaja še vedno hujše. Mi vidimo, kako se dan na dan veča tukajšnja regnikolska kolonija. Vsak parnik iz Italije prinaša na stotine novih laških delavcev, ki se vrivajo v vse mogoče službe in kradejo domačinom možnost do zaslužka. Del teh regnikolov ostaja za vedno v Trstu, da veča tukajšnjo stalno kolonijo ; drugi, še veči del pa tvori tluk-tuirajoči (prehodni) kontingent regnikolov, ki prihajajo v Trst iskat dela in se potem s prihranjenim zaslužkom vračajo v domovino.
Ti regnikoli so benjamini tukajšnjih laških irredentistično pobarvanih delodajalcev in tudi takozvanih »mednarodnih" so-cijalistov. To prvo dokazovati ni potrebno, ker je. slednjič umevno ; za poslednje pa imamo dokazov na ducate. Zlasti naši delavci, ki trpe pravo mučeništvo pod terorističnim ravnanjem onih sla\nih „koope-rativ" v prosti luki, bi znali povedati marsikaj.
Toda ne le ta narodnostno čutstveni moment, ampak tudi važen gospodarski moment je vzrok, da je ta konkurenca regnikolov za domačega delavca naravnost nevzdržljLa. Pomisliti moramo, da največi kontingent laških priseljencev dajejo najrevnejše pokrajine Italije, to je spodnja Italija. Ono prebivalstvo ni, v onih krajih, kjer vlada še najbrutalnejši kolonat, kjer se komaj more govoriti o moderni industriji in kjer sploh prebivalstvo tiči še globoko v temi neizobrazbe, babjeverstva in vsled tega tudi kriminalitete, ono prebivalstvo ni torej razvajeno na visoke mezde in na kulturne odnošaje življenja. Zato prihajajo isti radi k nam in delajo tukaj za vsako ceno, katera je morda za njih domače odnošaje še vedno jako dobra, a za katero naši domači delavci ne morejo delati.
Zlasti v tem poslednjem momentu tiči velikanska nevarnost za delavca domačina. Ne morda samo za Slovenca, ampak celo za {domačega Italijana. Seveda, laško časnikarstvo v Trstu, bodisi nacionalno ali internacijonalno, kaj takega ne pove, ali treba iti med domače delavce in tam se bo slišalo izraze ogorčenosti na naslov konkurentov regnikolov.
Sedaj pa postaja stvar še bolj nevarna, kajti hoče se naravnost organizirati uvažanje regnikolov v naše dežele, ki imajo tako postati nekaka emigracijska kolonija, kakor kaka jugoamarikanska republika. V ponedeiek namreč se je vršilo v mestni hiši posvetovanje na iniciativo deputata Rondanija, ki je vodil nedeljski izlet regnikolov v Trst. Tega posvetovanja so se vdeležili:	podžupan dr. Valerio,
predsednik „Societa operaia" dr. Cosulich in socijalno demokratična poslanca Oliva in Pittoni in dr. Šlo se je namreč za ustanovitev emigracijskega urada v Trstu, ko-jega namen bi bil nadzirati priseievanje regnikolov v Avstrijo, informirati o tukajšnjih delavskih razmerah in nabavljati potrebni človeški materijal v Italiji. Vsi vde-ležriiki posvetovanja bo se načelno izrazili za ustanovitev tega emigracijskega urada. Omenjamo, da vse laško novinstvo, tudi
socialistično, govori, da so se vdeleždi posvetovanja vsi interesirani činitelji. Kakor se vidi, mi, domači slovenski delavci, ki nam gre za kožo, za kruh nas in naših rodbin, nismo, po mnenju tega novinstva, nič interesirani. Umevno, saj se gre proti nam.
Kaka velikanska nevarnost bi tičala v tako organiziranem uvažanju tujih podanikov je odveč dokazovati. Ako so že sedaj delavski pogoji težki, bi bila potem ekzi-stenca našega delavstva naravnost nemogoča. Vsako podjetje se bo lahko obračalo k temu emigracijskemu uradu za gotovo število cenih delavcev in položaj našega delavca domačina bo v najboljšem slučaju prekeren. Ako se bo delodajalcu zljubilo, odpove domačinom in se obrne na emigracijski urad, ki mu radi velikanskega prebitka delavskih moči v Italiji preskrbi delavcev, kolikor koče.
Konkurenca regnikolov proti domačemu delavcu postane torej čimdalje tembolj pogubonosna. Vsi javni činitelji, vse laške politične stranke bodo na vse pretege podpirale to preplavljanje tržaškega tržišča s tujerodnimi delavci na škodo domačinov, v poglavitno svrho izpodrivanja domačih slovenskih elementov. Pri tem se niti ne oziram na lastni domači laški element, marveč tudi tega žrtvujejo na oltar svoje ljubezni do matere Italije in svoje mržnje do Slovanov. Ona stranka pa, ki se v eno-mer baha, da je edina in resnična zastopnica vsega delavstva, tudi ona bo na vse pretege podpirala ta proces, ker se tudi ona boji povsprnjanja slovenskega delavstva ; pa tudi iz Strankarskih ozirov, ker bo vsak regnikolo povišal število členov njenih organizacij.
Edini činitelj, ki more tu pomagati, se o vsem tem čisto nič ne briga. In to je vlada. Vlada mirno gleda, kako tržaški emporij postaja čimdalje tembolj eicigra-ciisko ozemlje laškega delavstva, kako v Trstu od ene strani raste od dneva do dneva ogromna kolonija teh tujih podanikov; a na drugi strani, kako drugi velikanski del teh tujih podanikov prihaja v Trst po bogat zaslužek in ga potem odnaša v domovino v velikansko škodo domačega gospodarstva. Ona vidi vse to in se ne gane. Ne gane se niti tedaj, ko bi imela pravico v to brez najmanjšega strahu pred kakimi meddržavnimi sitnostimi. Saj kronika nam kaže, da je kriminaliteta med regnikoli naravnost ogromna, da je Trst obenem tudi pribežališče vseh onih, ki v Italiji ne žive v prijateljstvu z justico. A vlada se kljub temu ne gane, marveč mirno gleda v stvari, ki se tu razvijajo.
Mi 'emo, da zakon ne daj a vladi mnogo pripomočkov na roko proti priseljevanju, ki je na škodo nas in tudi same države. Ali nekoliko pripomočkov vendar ima pri roki, treba le dobre volje, da se jih posluži. Na drugi strani pa tudi mislimo, da če vsaka lugoamerikanska državica čuti p> trebo braniti domorodce pred navalom tujega delavstva s pomočjo posebnih zakonov o emigrantih, mislimo, da bi bila tudi dolžnost naše zakonodaje, da brani nas domačine pred pogubonosno konkurenco tujih podanikov.
Kajti ni, slovenski delavci nismo nikakor voljni biti žrtev takozvanega (.dobrega razmerja" mej Avstrijo in Italijo.
Kaj je in kaj hoče „N. D. O."
(Kratek odgovor „Slovencu“.) •
Ljubljanski klerikalni li-t »Slovenec" je čutil potrebo, da nas v precej dolg-m dopisu iz Trsta izziva. Izzvani, odgovarjamo.
Ker nočemo izgubljati časa z izpodbijanjem vseh perfidnosti in nelog čnosti, ki mrgole v tem dopisu, omenjamo, da »Slovenec" sicer uvideva, d« je bilo »čisto naravno", da je tržaško „Slovens'vo“ manifestiralo o priliki slavnosti „N. D. 0.“, da konštatira pa takoj, da stvar izgleda drugače, ako se vprašamo, kakšne namene so imeli tržaški „1 i b e r a 1 n i“ voditelji s to prireditvijo. V tem grmu tiči za ec 1 „Slovenec“ soglaša sicer s prireditvijo tržaškega »Slovenstva" (samo po sebi pa je umevno, da »Slovemc" ne more priznati, da je slavnost bila „Narodne delavske organizacije", ki je za n egove nepoštene namene veliš o nevarneja, nego tržaško „Slovenst'o“), vendar-le jej nasprotuje, češ, da ro narodni voditelji hoteli za nekaj čas« zaprt ti oči in omegliti razum delavcem, da ne bi vid* li, kako malo je „N. D. O." storila in dosegla v socijalnem o iru. Del v-cem pa treba <dpreti oči in „ker se ža i-bog pri nas krščansko-soci alni elementi niso zdramili", poživlja »Slovenec" soci-jalno demokracijo naj stori konec organi zaciji, ki ima le namen napraviti med so-cijainimi ttžnjami delavstva in buržoazno
slovensko inteligenco v Trstu, advokati — »kraljeviči Marki" — most, da lažje pristopijo liberalnim narodnjakom. Torej »Slovenec" kar na enkrat pozablja na nevspešno socijalno delovanje »N. D. O." in jej želi prerano smrt, ne radi nezmožnosti za socijalno delo, nego — in to je morala »Slovenčevega" dopisa — ker domneva, da je »N. D. O." »liberalna" organizacija. Da se pa iztrebi liberalizem pri »N. D, O." poživlja on ultraliberalne in za •verski problem indiferentne socijalne demokrate v boj proti »liberalni" »N. D. O.". »Slovenec" hoče torej pretvezni »narodnjaški" liberalizem pobijati z „i n-ternacijonalnim" liberalizmom. —■ Vendar enkrat! »Slovenec" je pokazal svojo barvo ! Črno br-zdomovinstvo se brati z rudečim brezdomovinstvom !
»Dvanajsta ura je odbila!" — vsklika »Slovenec". Klerikalizem pri nas ima prestati hud boj : na eni strani z j,N. D. O.", na drugi strani s precejšnjim delom italijanske duhovščine, ki pastiruie med Slovani in ne izpolnjuje dušnopastirske dolžnosti in nima smisla za socijalno delo, na tretji strani pa z onim delom naše duhovščine, ki se še vnema za slogo! Ne, gospoda, ta klasifikacija ne velja ! Vi se imate boriti namreč samo z dvema nasprotnikoma: z onimi, ki so za vaše protinarodno izdajalsko delovanje indiferentni, ki gledajo pasivno, kako rušite za dosego našega političnega položaja toli potrebno disciplino, in z onimi, ki niso voljni trpeti, da vi sistematično in z nsj-ostudoejimi sredstvi zastrupljate moralo našega ljudstva in mu jemljete vero v bodočnost, ki mu naj prinese svobodo in prosveto.
Ker ste nas izzvali, bodi vam povedano enkrat za vselej : Mi pripadamo vašim nasprotnikom, in shvr nasprotnikom druge kategorije. Nočemo in ne bomo trpeli, da bi vi pod pretvezo raznih problematičnih idealov in izkoriščajoči svetost vere privabili naše delavstvo v svoja žrela, da ga izkoristite in potem požrete — ad majorem Dei gloriam! To je naša dolžnost in tega se bomo držali. Pri tem nas ne bodo vstraMla sredstva, katerih se vi mo strsko poslužujete v dosego svojega cilja. To je samo po sebi umevno. Zgodovina nas uči, da ste vi sinovi nasilja in teme.
DOMAČE VESTI.
Obletnica N. D. O. — slavnost magnatov! Tako bi moral nehote vzklikniti človek, ki je slučajno imel srečo, čitati »Delavski list" od 14. avgusta t. 1. V smešnem člančiču, ki ga omenjamo ssmo radi piramidalnih neslanosti in smešnosti, katerih isti mrgoli, skuša omenjeni list svojim par sodrugom navezati na nos, da je vi lika delavska slavnost N. D. O. od 9. avgusta t. 1 bila žalostna komedija, ki jim (narodnjakom seveda!) ne bo pomagala popraviti, kar so zgrešili". Pri tem postavlja svojim farbarijam krono s trditvijo da je »nedeljska slavnost N. D. O. bila zgolj nacionalistična farsa, hi ni imela z delavstvom čisto nič opraviti»Što se babi snilo to se babi htilo", pravi en hrvaški pregovor, gospodje sodrugi! Naša slavnost da ni bila »delavska slavnost ?“ Zakaj ? Menda, za to ne, ker ni bilo Vas, ggi Jože Kopač, Regent, Petejan.... (pardon, t-ga sledntega, ste pravočasno znali odgnati v Pulo)... ? Tolažite se, saj ni nobeden občutil odsotnost Vašo in Vaše Don Juanove... armade. Mi pa lahko trdimo, vzlic temu, da je naša slavnost bila delavska, da, morda ravno radi tega, ker ni b lo Vas, sristokratični g. Kopač. Sicer naj Vas radi t>ga ne boli glava. Vaše jeremijade niso na pravem me-tu. če smo mi kaj zgrešili, to je edino stvar našega delavstva. Vam gotovo ne pritiče vloga sodnikov. Itali an pravi namreč:	»Non parlare di corda
nella časa deli’ impiccato..." ali ste nas razumeli ?...
Smrtna kosa. Včeraj, d"e 21. t. m. je po dolgi in mučni bolezni umrla Marija Kosmač, soproga našega člena Petra Kosmač Pogreb pokojnice bo jutri, v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti v ulici Media št. 9. Našemu tovarišu Kosmaču izrekamo najiskrene.e sožalje.
Kako je g Jože Kopač šel sprejemat nedeljske goste tržaške irre dente. Generalisimus tukajšnje jugo-lo-slovaike socijalne demokracije, g. Jože Kap*č, je meral se»eda tudi on iti mi-nolo nedebo na k lodvor južne železn ce, k vsprejemu gostov tukajšnje italijanske narodne stranke. To smo mi že v naprej vedeli, da piide tudi on. Vendar smo ga p* zaman iskali v sprevodu socijaln h de
mokratov, ko so ti z rdečo zastavo korakali proti kolodvoru. Bilo je s:c°r v tem sprevodu več slovenskih socijalnih demokratov, a njega ni bilo ! — A glej, potem, ko so bili sccijalni demokratje in tudi irredentovci že na kolodvoru, smo opazili, kako se je g. Jože Kopač po stranskih ulicah, namreč iz ulice della Geppa do kavarne »Miramar" in od tam ob vrtu mmo kavsrne »Alla Stazione", skrivaj plazil proti kolodvoru. Redarji, ki ga poznajo, so ga seveda pustili naprej, kamor naši ljud e niso smeli: pustili so ga h kamori, saj ga poznajo in vedo, da ji je prijatelj. — Sicer pa nam to prav nič mar; seveda: vsak gre tja, kamor ga vleče srce, in če g. Kopača vleče srce k italijanskim šovinistom (in ono ga more vleči tja kot tržaškega socijalnega demokrata. Op. stavčeva.) naj pa gre tja Le to bi mi radi vedeli: zakaj ni šel skupaj s svojimi sodrugi ? Zakaj je poslal svoje... slovenske sodruge naprej, skupaj z italijanskimi, a on je šel sam ? Najbrž ga je bilo vendar sram, da bi šel on — rojen Slovenec — pozdravljat in sprejemat goste italijanskih šovinistov (ali pa ga je bilo kar tudi ni izključeno, strah za svojo osebo ?). Kdo je bolj nedosleden : Pittoni, Oliva in Škabar, ki dasi trdijo, da zahtevajo za vse enake pravice, dasi krič;jo proti vsakemu izrazu narodnega čuta, so vendar vsaj očitno korakali na čelu sprevoda k vsprejemu na kolodvoru, ali njih sodrug Kopač, ki se je sam sramoval vde-ležiti se sprevoda, a je vendar svojim ljudem veleval, naj se ga vd-leže ?
Kako so nedosledni! V svoji mi-noli številki iz dne 14. avgusta t. 1. prinaša »Delavski L st" v članku »Narodna delavska organizacija. II." nekaj glavnih načel socijalno - demokratične delavske stranke v Avstriji in mej temi tudi to le:
»Socijalno • demokratična dtlavska stranka v Avstriji je iuternacijonalna stranka ; ona obsoja predpravice narodov prav tako, kakor predpravice rojstva in spola, posesti in pokolenja...."
Dobro ! Socijalno-demokratična delavska stranka v Avstriji ima pač vendar lepa načela. Ali, gospoda, ste li vi členi te stranke ? Zdi se da ne, ker se ne držite njenih načel! če bi se držali gori navedenega načela, bi morali obsojati, da je vlada Italijanom minole nedelje dovolila to, kar je bila nam prepovedala predmin« le nedelje: sviranje godbe po mestu, obhod po ulicah sredi meda itd. To je vendar predpravica, ki jo je vlada podelila njim, Italijanom, in vi niste te predpravice ob sojali, marveč ste to sankcijonirali — se svojo sovdeležbo. Torej, če ste členi gori večkrat rečene stranke, zakaj ne spoštujete njenih načel ?
Velikanski shod jugoslovanske socijalne demokracije, če je bil sinočnji sbod slovenskih sodrugov \eličasten po šte vilu vdeležencev, pa je bil še bolj veličasten radi visoke modrosti gov rnikov. Tak shod \am je zabava, kak t kaka opereta. On 8lU je bilo v d t orani kakih 30 slovenskih s ci-jalistov; kar na enkrat prid'vi v dvorano ves ba'alijon italijanskih sodrugov, ki so imeli shod v spodnji dvorani. Dobili so »befel", da gredo napulnit dvorano in se dolgoč sit pri govorih, ki jih niso razumeli. »Cič, ti capissi qualche roba ?“ je v bližini našega poročevalcu vprašal nekdo svojeg« soseda. »Ma, mi no ca.d-so un’ ostia!“ je od r il drugi n se namuznil.
Nek pr. ds dnik — bogvn kdo ga je imenoval — je ex offo nastopil in ot*oril shod. Potem je spregovoril Rog. nt in skušal braniti postopanje slovenskih socijalistov na dveh po 1 d"j h nedeljah. Opravičeval je po stari navadi s tem, da je psoval na nas. Rekel je. da nas ie bilo v nedelio pred kolodvorom 800. (Vraga, »Lavora-tore“ je rekel: peščica ljudi!) Slovenski narodnjaki da niso za nič, ker v 30 letih da so napravili samo Jadransko banko in Narodni dom. (To drugo je bržkone napravil Reeent!) Socijalist. da prvo nedelio se niso hoteli vdeležiti sloven ke manife stacije zato in zato; drugo nedeljo pa da so se vsi socijali-iti vdeležili laške manifestacije, da bi preprečili namen italijanskih nacijonalistov, ki so hoteli pokazati Tr-t kakor izključno italijansko mesto. (Slovenski socijalisti so torej marširali za laškimi fanfarami, ki so godle; »Nella patria di Rossetti", zato, da bi dokazali, da so v Trstu tudi Slovenci. Saperlot, pa so to kunštni ljudje-!) Po vsej tej kaši je pa govornik podal tehten argument, ki je „panal“ vse. »In slednjič" — je rekel — »kdor ne odob uj« našega postopanja, je — tepec". Kdor zna pa zna!
Govoril j h tudi po visokosti velik so-cijali-t Jernejčič. Rekel je, da slovenski narodnjaki niti ne vedo, kaj je narodnod. (Zakaj pa ne prbedi on, ki se na to za-stopi, kako predavanje? Nič ženirat se,
corajža velja; jamčimo za ogromno ude-ežbo!) Drugo imenitno je zbleknil s tem, da je povedal, da niso laški sodrugi nastopili prvo nedeljo proti Slovencem zavoljo svojih slovenskih sodrugov, vdic temu da gojijo grozno sovraštvo do Slovencev. Jernejčič, Jernejčič! Takih stvari se vendar ne sme povedati!
Potem so nastopili še razni kavelj ni in še povečali zabavo. Nekdo je celo rekel, da je minolo nedeljo prosil Rybara in Mandiča za intervencijo v prid nekemu aretirancu radi demonstracij. Ona dva pa da sta odgovorila, da nista policista. Ali ;je to prav? je zaključil. (Ni dr. Rybax ni dr. Mandič nista bila, notabene, v nedeljo popoldne v Trstu !)
Slednjič je bila seveda vspreieta reso-ucija, ki odobrava postopanje socijalistov. Laški sodrugi so tudi dvignili roko. »Cič, alza la man!" je rekel edpn. — ..Parcossa? *
— »Ostrega, ze votazion, ii! ?“
In komedije je bilo konec.
Ali je mogoče ? . . . Govori se po mestu . . . sicer neverjetno, ampak vendar ni izključeno. Nekateri hudomušni Slovenci, ci so opazovali laško »narodnjaško* manifestacijo od prošle nedelje, pravijo, da so j na enem oknu tržaškega magistrata med ; drugimi gosti zapazili — sodruga Kopača. Komentarja ni treba.
»Mandič in Kopač naj si podasta roke* ! »Mand čev namen ni nič druzega, kakor iz »N. D. O." napraviti narodno socijalno organizacijo, kakor je češka, to se pravi organizacijo s kulturnobojnim programom", tako trdi »Slovenec" v svoji številki od 14. t. m. Mi se seveda nočemo spuščati v debato s „S'ovencem“ o tej stvari, ker bi to bilo metati bob ob steno. Niti nočemo zavrniti od prve do zadnje I pike izmišljeni pogovor, ki ga je baje imel dr. Mandič z nekim zastopnikom češke na- j rodne socijalistovke stranke. Mi hočemo le vprašati »Slovenca", ali ne zna res midili dalje od nosa! V enem in istem članku j poživlja socijalno demokratično stranko v boj proti »N. D. 0.“, in prihaja do zaključka, da si Mandič in Kopač »izvrstno S delata roko v roko". To je vže višek ne- : doslednosti.
Vpliv neznosne vročine zadnjih dni na možgane gospode pri »Delavskem listu". V enem gornjih člankov smo se dotaknili opazke Dalavskega lista, češ, da je slavnost »N. D. O.« bila narodnjaška slavnost.
Da zmagoslavni razvoj »N. D. O.«, ki se je drastično zrcalil v imenovani ve-liki slavnosti dne 9. avgusta ni kruh j za krhko zobe gospodov okolu »Delav- | skega li-ta , t > je bilo za pričakovati in in to smo uii že davno vedeli. Da jih pa naš zmagoslavni razvoj v tako kratkem času dovede do tega, da iz samih sebe norce brijejo, to ni bilo za pričakovati. Zasmehujejo našo slavnost kot »narodnjaško«. Pa dobro, zakaj ne? Zakaj bi ne bila naša slavnost »narodnjaška?« Ali ni bil nastop tukajšnje italijanske socijalne demokracije se svojim priveskom jugoslovanske socijalne demokracije vred tudi »narodnjaška« slav- 1 nost, »narodnjaška« priredite ? Ali ni v tem slučaju kakor nalašč zato vstvarjena zaničevalna beseda »narodnjaštvo«? posebno če se pomi li, da smo mi pri svoji »narodnjaški« slavnosti praznovali svojo delavsko slavnost v krogu svojih puljskih in goriških tovavišev in — strmite! — v krogu svojih rojakov Slovencev, pripadajajočih drugim razredom in stanovom, — dočim so se socijalisti vdeležili slavnosti, prirejeni po italijansko-liheralnem društvu, cvetu »narodnjaštva«, in sicer vdeli žili slavnosti, ki je bila a priori namenjena narodnjaški manifestaciji a so jo povrh tega prosladli v krogu re-gnicolov, ki so bili povabljeni v Trst, nalašč v svrho, da vpijejo po tržaških ulicah »Evviva Trieste italiana?« Oh, Gospodje, treba poprej pometati pred lastnim pragom. Tržaška socijalna demokracija in njeni sicer pridni a skrajno najivni slovenski sodrugi, so po brci, ki so si jo prizadeli sami dne 16. t. m., zgubili pravico, da delijo lekcije drugim.
Visoka modrost. V skladišču na južnem kolodvoru imamo sicer malo so-cijal st'>v ah. kar jih je, to so vam pravi m drijani. V ponedeljek po naši slavnosti e prav 1 eden teh modrijanov, da smo sicer nesli našo zastavo v Rojan, ali iz samega straha pred socijalisti smo jo vtaknili v črno vrečo. Radovedni smo kaj poreče »Železničar" na to modrost, ki v svoji zadnji številki prikazuje te svoje modrijane, kakor da bi bili sami, akademiki.
Železničar.
TOVARIŠI! Čitajte Vaš list „tfaro<lni Delavec * in zahtevajte ga po vseh kavarnah In gostilnah.
Dr. Matko Laginja, etični voditelj istrskih Slovanov, je minule dni v krogu svojega naroda slavil 25-letnico svojega parlamentarnega in političnega delovanja. Od vseh strani Primorske in iz ostalih kronovin so došle slavljencu mnogobrojne čestitke. Njegov jubilej je bil vreden njegovega velikega rodoljublja in njegovih velikih zaslug za povzdigo svojega naroda. Velikemu Slovanu in vzorpoštenjaku čestita najiskreneje tudi „N. D. 0.“ z vročo željo, •da bi vžival še mnogo let plodove svojega mukotrpnega delovanja.
Komu moramo biti hvaležni? Pišejo nam: Po svoji dolgosti veliki so-cijalist Jernejčič je bil toliko prijazen, da nam milostno povedal, da se m« ramo edino je socijalni demokraciji zahvaliti, da mo povodom obletnice N. D. O. smeli korakati po tržaških ulicah. Mi se popolnoma strinjamo z izjavo velemodrega sodruga, ker ako bi se bila socijalna demokracija udeležila demonstracije in pripeljala zopet tropo nevednih Furlanov proti nam, (kar je pa zelo dvomljivo, ker lekcija ki so jo dobili lansko leto na shodu v Narodnem domu pri sv. Ivanu jim je ostala gotovo 4e v najlepšem spominu) bi bila s tem dokazala samo to, kar mi že davno znamo, da tržaška socijalna demokracija ni internacije nalna.
Železničar.
Kako postopa ravnateljstvo c. kr. drž. železnic z našimi delavci. Neki Viktor T., ki je dlje časa služil pri obratnem oddelku kakor skladiščni delavec, je bil pred dtema mesecema odslovljen iz službe, ker je bil na sumu, da se je z druzimi tovariši progrešil proti disciplinarnemu redu. Da pride zopet v službo, se je napotil kakik 20 krat h gospodu posta-jenačelniku pri sv. Andreju, ki ga je pa vsakikrat odslavljal s tem, da mu je rekel, da je pripravljen vzeti ga nazaj v službo pod pogojem, da mu prinese listek od ravnatelj dva.
In od tega časa mora ta delaven hoditi pravi križev pot. Iz personalnega oddelka 8» ga je pošiljalo v trgovski, iz tega k obratoerau oddelku itd. In to traja že dober mesec in pol in se nadahuje še danes.
Revež, delavec, 18 -letni mladenič, ki je dosedaj vedno pridno obavljal svojo službo in ki mora skrbeti za starega, onemoglega očeta in ?a mater in ki je bil odslovljen čeravno nedolžen na vsej stvari, ne more nikakor priti do zahtevanega zadoščenja in se ga poleg tega še vodi za nos. Pri tem se pa niti ne pomisli, da se mu s tem jemlie tudi možnost, da bi prišel do kake druge službe. — Z pet klasičen dokaz birokrat čnega in slovenskim delavcem skrajno nasprotnega postopanja ravnateljstva c. kr. drž. železnic.
Nezadovoljstvo s sedanjim vodstvom in s sistemom zapostavljanja vsega slovenskega, a predpostavljanja nemškega ele menta, je splošno bodisi v delavskih, bodisi v uradniških krogih. To nezadovoljstvo je prišlo že večkrat do izraza in izbruhne eventuelno zopet z elementarno silo na dan. če g. dvorni svetnik Ruff in ž njim kamarila, ki ga obkroža, misli, da je njihova prva dolžnost zadrati slovensko delavstvo in odpirati pot nemškemu navalu, podpirani v tem od centralne železniške uprave na Dunaju, potem naj vedo rečena gospoda, da slovenski delavci nočejo biti več kozlički in da bodo znali najti potrebna sredstva, da jim io za olijo.
Za predstavo ,,Lepa Vlda“ ki se vrši jutri v nedeljo dne 23. t. m. v „Kons. društvu" v Rojanu, imajo člani N. D. O. proti izkazu legitimacije znižano vstopnino. Vstopnice se dobivajo v uradu N. D. O. in pri blagajni na dan predstave. Začetek ob 5. in pol uri pop.
Predstava igre »Legijonarji", ki je bila napovedana za minole praznike v »Narodnem domu“, a ki jo sv. Jakobska »čitalnica" radi slabega vremena ni mogla vprizoriti, se vprizori jutri istotam.
Delovanje N. D. 0. v Trfsu.
Danes ob 7. in pol uri zvečer ima odbor skupine delavcev pri Siru Uiofu važno posvttovunje. Naj nihče e manjka.
Skupina drž. železničarjev. Vsi
odborniki in zaupniki skupin« drž. železničarjev so vabljeni na v^žen sestanek v prostorih „N. D. O. v četi tek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer.
Pripravljalni odbor za ustanovitev fconsumne zadruge članov N. D, O.
vabi tem potom vse tovariše, ki nameravajo pristopiti imenovani zadrugi, tia posvetovanje, ki se bo vršilo v torek, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Odborniki skupin in zaupniki so
vabljeni na važno posvetovanje, ki se bo vršilo v društvenih prostorih v ter, k, dne 2b. t. m. ob 7 in pol zvečer.
Iz naših dežel.
Iz Pule. Oprostite, ako Vam pišem v tujem (italijanskem) in ne v svojem materinskem (hrvaškem) jeziku, toda ne znam drugače — po zaslugi italijanske buržoa-zije v Puli!
To so Vam gospoda, ki stremijo po miru izmed naših narodov v — deželi.... Meni se pa zdi, da ne pride do miru tako do’go, dokler m sami z lastnimi močmi ne piidobimo spošt vania svojih pravic. V dokaz tega naj Vam služi moja oseba. Jaz sem vsled naše šolske mizerije v Puli bil prisiljen obiskovati italijansko šolo. Naučil sem sicer nekaj italijanščine — a pozabil sem tudi ono malo hrvaščine, kar sem poprej znal. Ali ni to velika nesreča, da ne morem z Vami, z lastnimi sobrati dopisovati v svojem jeziku? Toda nič ne de, upam, da bo vsaj mlajšim mojim rojakom zasiialo solnce. Priporočam toplo svojim tovarišem iz arsenala in vsem d-ugim rojakom, naj ne odnehajo od zalrevanja naših šol. Razun tega jim priDoročam, naj se poslužujejo v nabavljanju vseh svojih potrebščin samo pri naših ljudeh. S tem prisilimo njih — ki žive in se debelč od našega kapitala, da uvažujejo in spoštujejo naš jezik. — la na koncu še nekaj. Tukaj v Puli imamo sicer nekaj narodnih društev. Vendar se ista ne razvijajo ka-k' r bi morala .. V Puli vlada precejšnje mrtvilo.... Pri nižjih slojih vlada še neznanje, a višji sloji se ne brigajo kakor bi morali... To je grenka istina... In vendar bi naša „inteligencija" morala znati, da ni dovolj če se dela pred volitvami... Na noge, tovariši! Sedaj ko imamo svojo delavsko narodno organizacijo, poprimimo se resnega dela! Naše orodje naj bodo predavania, poučevanja o naših potrebah, shodi, itd. To Vam priporoča Vaš tovariš, dobro vedoč, da smo mi — delavci — glavna opora svojegu naroda.
Organiziran delavec.
Op. uredništva: Navzoži dopis je, kakor rečeno, prevod iz italijanskega.
Iz Ajdovščine. Predavanje gosp. dr. Gosak-a, dne 2. avgusta t. 1. je posetilo približno 150 — 200 tukajšnjih delavcev. Po pozdravu došlecev po g. Rayer-ju poda predavatelj zgodovinski razvoj delavstva od prvih dob.
V prvih dobah so tvorili delavski stan sužnji. Po razvoju obrti imamo na edni strani obrtne pomočnike, ki so vsled organizacije po cehih, obsegajočih tudi mojstre in vajence, preskrbljeni v hiši svojega delodajalca, kakor otrok v hiši starišev, na drugi strani vidimo kot delavca na polju kmeta-kolona, ki zavzema v srednjem veku vlogo (prilično) rimskega plebejca. Organizacija cehov je jela pa tekom časa izrabljati obrtne pomočnike, ki so se vsled tega počenjali združevati ; ta razvoj združevanja je prekinila 30 letna vojska, ki je obrt uničila. Po tej vojski država prepove vsakoršno združevanje bodisi mojstrov, bodisi pomočnikov, uredi sama razmere v občinstvu do najmanjših malenkosti in jih tudi nadzira s policijsko strogostjo.
To državno nasilje, ki je hote in nehote branilo samo interese delodajalcav, je zlomilo industrijalno delavstvo nove dobe — predvsem na Angleškem --ki se je prva lotila socijalne zakonodaje glede delavskega stanu; prilično 50 h t pozneje ji vsled poznejšega razvoja industrije sledi tudi Austrija.
Po tem uvodnem zgodovinskem pregledu je govoril g. predavatelj o socijalni zakonodaji glede delavstva v naši državi. — Vzroki te zakonodaje so bili predvsem brezmejno izkoriščanje de'avcev po delodajalcih, temu odgovarjajoča beda in propast delavstva, dejanska velika sila, ki jo je dobil na razvoju industrije ta stan vsled svoje mnogoštevilnosti in naposled egoistični nagibi države, ki je videla, da se njen materijal, določen za bojne vrste, v tovarnah sistematično pokvarja itd.
Predvsem je treba omeniti tozadevni obrtni red iz 1. 1859 (20. XII.), ki prepoveduje vporabljanje otrok pod 10. letom v obrtnih strokah, med 10—12 1. pa dovoli isto samo v slučaju, da ne škoduje zdravju otroka in ga ne o ira na šolskem obisku.
Z državnimi temeljnimi zakoni (21. XII. 1867) in zakoni o združevanju (15. XI. 1867) so prišli delavci tudi do važnih političnih pravic, in s tem do moči v zakonodajnih zastopih. Naravnost epohalno silo in nevarno orožje pa se je podelilo delavskemu stanu se zakonom ki dovoljuje združevanje v svrho prirejanja štrajkov
(7. IV. 1870); s tem se je dala delavcem uravica organiziranega boja proti kapitalistom in državi. Še-le po tem zakonu je postal delavec dejansko jednakopraven z delodajalcem, ker je še le po niem dobil pravico in moč braniti samega sebe.
Govornik razpravlja na to o določbah glede delavnega časa, ki sme v smislu novele iz 1. 1883 znašati k večjemu 11 ur na dan. Omenja potem zadružne bolniške blagajne in preide k zavarovalnemu zako* nodajstvu.
Delavec je dandanes zavarovan za slučaj bolezni, za slučaj nezgode in v kratkem se izvede zavarovanje za slučaj obne-mogDsti in starosti. V obrisih poda predavatelj vsebino teh zakonov, ter označi potem pomen obrtnih nadzornikov, ki morajo kontrolirati izvajanje zakonov, biti nekaki posredovalci med delavci in delodajalci, ter ob ednem svetovalci vlade v zadevah svojega delokroga.
Predvsem morajo posvečati pozornost mladini, zaposleni v industriji; do 14 leta se je sploh ne sme, od 14—16 leta samo pod gotovimi pogoji vporabljati.
Žene ne smejo 4 tedne po porodu pričeti dela. O vsem položaju delavstva, industrije ter o potrebah obojega podajo obrtni nadzorniki vladi ob koncu leta poročilo.
Delavsko zavarovanje.
Zadnje zasedanje državnega zbora je imelo izvesti eno od najvažnejših nalog socijalne zakonodaje, to je : zavarovanje delavcevza starost in za onemoglost. Izprva se je mislilo samo na delavce, vštevši med nje kmečke in gozdne delavce in posle: v zadnji uri pa so zahtevali zastopniki kmečkega stanu in obrtnikov, naj se tudi samostojne osebe,
—	male in srednje kmete in male mojstre
—	priklopi zavarovanju.
Proti temu, da se zagotovi tudi obrtnikom in poljedelcem obstanek v slučaju starosti in obnemoglosti, ne more imeti noben pravičen človek ničesar. Vendar moramo takoj reči, da je nevarno in krivično vatvarjati „junctim“ (pogo no zvezo) med zavarovaniem industrijalm ga delavstva in zavarovanjem obrtoikov in poljskih delavcev. Ne smemo namreč pozabiti, da problem zavarovanja industrijalnih delavcev ni problem najnovejšega časa. Z istim se je bavilo, da se ne oziramo na še starejše obljube in načrte, vže vlada Koerberjeva in je od tega časa ostal na dnevnem redu : vlade, ki je dajala nove obljube, parlamentaričnih zastopnikov delavstva, ki so urgirali konečno rešitev, in zavarovalnega oddelka v ministerstvu notranjih stvari, ki je nabiral potreben materi al in sklical razne ankete interesiranih slojev. Ako pa na drugi strani pomislimo, da je zavarovanje agrarnih delavcev in obrtnikov postulat najnovejšega časa, ki je postal aktuvelen posebno od kar so agrarci dosegli večino v državnem zbo u, potem je pač jasno, da bi vsako na>toja-nje, da se uveljavljeme zavarovalnega načrta namenjenega industiijalnim delavcem stori odvisno od istočasnega uveliavljema še ne pripravlienega načrta za obrtnike, hote ai nehote p men'alo zavlače-v a n i e uredile predmetnega zavarovama za industrijalne delavce. A zavarovanje delavstva je zelo nujna potreba, ki ne trpi več odloga ! Naj se vzakoni to kar je zrelo, in naj se potem nadaljuje na plemeniti poti socijalne zakonodaje tudi v prid obrtnikom !
Kai namerava storiti vlada?
Vlada v zadnjem oz ru še ni predloži a ničesar ; v notranjem ministerstvu računajo in zbirajo podatke. Tvarina za de-lav<ko organizacijo pa ie zbrana; ka'ti že leta 1904. je, kakor 'že rečeno, predložila vlada »program za preomovo iu i/.popolni tev delavskega zavarovani a", o čemur so se potem tudi posvetovale razne organiza cije, vsled česar zagleda tudi brezdvojbe nač't zakona v kratkem beli dan. V naslednjem bodi pojnšnjeno vprašanje delavskega [zavarovanja po vladnem programu in njegovih ocenah :
»Socijalno prisilno zavarovanje ima namen, zagoto iti gospodarski obstoj delavstva v neizogibnih oti-kah sedanjega življenja. Delavna moč, v ko ikor se ista uporablja kot bistveni pridobitni vir, se mora za»aro>ati proti naravnim nepril kam To je oprai ičeno ravno pri d lavcib, katerih d hodki izvirajo iz uporabljanja delavne moči in komaj presezajo mero, ki je potrebna za pokrivanje vsakdanjih živ-Ijenskih potreb.
Gospodarsko bedo de'avčevo izvajamo iz troje dogodkov, katerih posledice naj
prisilno zavarovanje odpravi ali ublaži. Ti dogodki so: nepridobitnost. brezposelnost in smrt. Vendar pa je zakonodajstvo z drugim kriterijem osnovalo delavsko zavarovanje.
Poglejmo si v tem obziru posamezne stroke delavskega zavarovanja, kako so se zgodovinskim potom razvile v Avstriji!
1. Kot samostojna stroka preskrbo-vanja invalidov se je razvilo najpoprej bolniško zavarovanje. Zato je je treba smatrati kot izhodišče in podstavo socialnega zavarovanja. Ker ne potrebu e velikih naprav in tako ogromnega kapitala, in ker hoče ustrezati najočitnejšim, najnujnejšim in največkratnejšim potrebam, zato se je tudi jako hitro razširilo. Nastale so okrajne bolniške blagajne, prometne, obratne, zadružne in društvene blagajne.
Po novem zakonu, ki ima stopiti v kratkem v veljavo, ostanejo kakor so bile, samo. število članov se pri okrajnih bolniških blagajnah določi na 1000 članov, m*j tem ko se je v soglasju z izrekom prizadetih korporacij določilo za prometne, zadružne in društvene blagajne najmanjše število 300 članov. S cer zahtevajo socijalni de-mokratje enotne bolniške blagajne in odločno nasprotujejo, da bi se še razven okrajnih dovoljevale kake druge, tndn odpor drugih strank proti tej zahtevi je prevelik, tako, da ni misliti, da bi se jim ugodilo.
V bolniške blagajne nlačujeio delavci kakor je znano, dve tretjini in delodaialci eno tretjino ; zato imajo tudi v tem razmerju svoje zastopnike v odboru. Vladni program je hotel sicer to prodrugačiti, vendar so se pa obe stranke, tako delavci kakor delodajalci proti temu upirali in stvar ostane pri starem. Uradnika voditelja pri bolniških blagajnah bo imenovala ali vsai potrjevala državna starostna zavarovalnica.
Poleg svoiib navadnih podov bodo od sedaj naprej opravljale bolniške blagajne tudi važna dela za nezgodno in starostno zavarovanje :
a)	pri njih se bodo morah zavarovanci oglašati;
b)	uvrstili se bodo v plačne razrede, ki naj bi jih bilo š»st, in sicer I. do 240, K letne Dlače. II. do 480 K, III. do 720 K, IV. do 1200, V. do 1800, VI. dc 2400. To razdelitev se po zakonu lahko prepusti pravilom vsake bolniške blagajne, ki naj uredi stvar po svojih razmerah. Skoraj gotovo se priklopi še VII. vrsta do 3600 K letnega d hodka.
c)	Bolniške blagajne bodo pobirala vse zavarovalne doneske, torej tudi za nezgodno in starostno zavarovanje.
d)	Izvrševale bodo vsa pripravljalna dela za nezgodne in starostne zavarovalnice ; na njihovem temelju bosta ti dve sklepali o tem, ali in koliko naj se določi posamezniku letn« renfe ali odpravnine.
e)	Predlagale b'do v posameznih slučajih, kako naj se bolniku omogoči posebno zdravljeni; na ta način se bo marsikomu, ki bi sicer ostal za delo nezmožen vrnilo zdravje in bodo zavarovalnice razbremenjene.
(Pride še.)
Darovi.
Gospa Katarina Vatovec, lastnica gostilne- »pri detelji" v ulici Belvedere St. 7, je podarila znesek K 100 za ,,N. D. 0.“.
Skupina delavcev državne železnice je darova’a za zastavo „N. D. O." K 20’—. Prisrčna hvala.
Preplačali na slavnosti N. D. O. so nadalje : tov. Hr b 1 krono, Stanko Godina 60 stot., Krošelj I. 50 stot., Neimenovani
1	krono, N. N. 25 stot., N. N 40 stot.,
Ker se ri mogel vdeležiti slavnosti N. D. O. plačal je Josip Ožele iz Komna
2	kroni.
Za zastavo N. D. O. so darovali tov. Rože L. Godina B. po 1 krono, Neime-norani 5. K, N. N. 3 K. J. J. 2 K, brata Pulaiič 30 stot.
Zahvala.
Podpisani odbor ,.N. D. O." se tem potom najtopleje zahvalju;e g. Josipu Furlan, gostilničarju „ Andemo de Franz" ulica Geppa za podarjeni znesek K 80 kot del čistega d' bička iz svoje gostilne na slavnostnem prostoru ob priliki slavnosti pN. D. 0.“.
Trst, dne 20. avgusta 1908.
Odbor „]V. D. 0.“.
Oilgovorni urednik: ALOJZIJ TABAJ. Lastnica in inlajah-llica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Tratu.
Tlaka : TISKARNA »EDINOST11 r Tratu.

Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem sl. banki „SLAVIJI“ oziroma glavnemu tržaškemu zastopu tega zavoda za takojšnje in ku-lantno izplačilo škode, provzročene mi po požaru na pohištvu, ki je bilo shranjeno v skladišču gosp. R. Exnerja.
TRST, dne 19. avgusta 1908.
Emn Paternost-Lang.
Književne novosti.
Gregorčič : Poezije, zv. iv. ... k 220
vezano „ 3’20
GOVEKAR: .Dobra gospodinja',
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........„	2’80
„Štiri ruske slike1*, povesti ....	„	—-6(1
BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik“ .	„	l-5l)
Kip Gregorčiča.............  „	4 —
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvali po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST!
Kahlti za doorane In vrte pri :: zabavali ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici
Josip Gorenjec
TEST. - Ulica Valdirivo 40.
Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno
v ulici Geppo 16
kjer točim pristno vipavsko po 80, na dom po 72 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili.
Tovoril Josip Furlan.
Podpisani priporoča členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano
»Kavarno Trieste“
v ulici del Belvedere 47
kjer bodo našli na razpolago vsakovrstne slovenske, italijanske in nemške časopise.
Teodor Harooa.
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
„Pri rojnnskem hribu*4
v Rojanu zn cerkvijo.
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo Goss.
Točna postrežba.
Antonija Mesesnel.
0000000
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim vrtom
,AI buon ritrovo'
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše Istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Anton Jerkič,
odlikovani fotografski atelje za moderno slikanje -----
| H GORICA, Gosposka ulica št. 7.
11 : ELEKTROFOTOGRAFSKI ATELJE :: TRST, Via delle Poste St. 10
I	SVOJI K SVOJIM !	V/S//S//S/4S /.
Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstvu svojo
lili „Pri Dctf
v ulici Belvedere 7
kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo ^>ivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili.
P'
Irevode vsakoršnih N M A (1 ff I ff spisov ali tiskovin |J II* V II JU
Iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino ozir. nasprotno, v tem popolnoma izve/.bana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacija« ulica Lavatoio št. 1, I.
Kdor hoče piti dober
: teran:
ali dobro
: vipavsko:
ali pa najbolje
istrsko vino
naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi tudi najizvrstnejo kuhinjo it. vse to po najzmernejših cenah.
r.
Trgovina z jestvinami
K. Košmerlj
?>
Rojan 8, nasproti cerkve
lina na razpolago vsakovrstne jestvine in najliuejše likerje kakor tudi razne delikatese.
J
Podpisani naznanjam slavnemu ob-činstvu da sem odprl novo
trpviao z raifaktmi Hlapi
v Rojanu (via di Rojanu) št. 2,
kjer imam na razpolago najraznovrst-nejše manufakturno blago
po najnižjih cenah. Priporočam se za obilen obisk
Hugon Schmidt, j m_________ ____________
Prvo slovansko Mica
■ ■ ■ v Crstu. ■ ■ ■
Priporočam slov. občinstvu u mestu in v okolici svojo higije-nično vrejeno
: slovansko: brivnico
v ulici Sauerio Mercadante it. J
(blizu Slovanske knjigarne).
Vekoslav Gjurin
brivec.
Žagar
priporoča svojo
produjnlnlco Jestvin in zalogo plinovih mrežic
ulica Couiinerciale št. 15.
Razpošilja proti povzetju pakete po 5 kg vsakoršnega jestvinskega blaga; kavo, čaj, riž, testenine, olje itd. itd.
Fran
.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN ARANILNICA“U
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih atopnloah). — TELEFON it 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4°|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 5‘/j in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
v\\\\v\\\\w Po&tno-hranilnični račun 816-004.
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
:OSREDN|A BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA.
A 1 / O / vl°9e na knjižice.	Vloge na tekoči račun do ^
/4 /O	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0	H" 'j^ /Q
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
JADRANSKA BANKA v TRSTU
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISJVUU PRI J ORITETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VALUTE m DEVIZE ~-------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Eskoipt menic in ilaso, borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
t
m
VLOGE NA KNJIŽICE.
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. =====
STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
---DOKUMENTOM VKRCANJA.------
Uradne ure: 9.—12., 2-30—5*30. — Brzojavi: »JADRANSKA** — Trst. — Telefon : 1463 in 793.