i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BH ^Mn^mn ■VSlaalMBia / KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1^30 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRCOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 7237 785 AKCIJE V MESECU JUNIJU [PQM3ru'na U%;\, Ion ra/j/Jc-d. - V okoliu Orap,omlja /..i/id. p;;ir<:f:Io 470 m/, vsi komunalni vodi on parceli, - V Šni?ir(j pri K.:imniku /,i/id. p^irHo 2..100 nv', kof nadorneMno s,;r,i(lnjo /a poslovno (JejavnosL - V MoMah pri Koinrridi /".\ naku|>.'i polovice |:)aff.:(,'!(!. - V Mfiiif^u ol1) Slovenski c<;"-,u jjoslovno slariovjnjski objfk! na paivcdi i'.c.a 200f) m', velikt.) psrkiri:-)(':> - V Konir'ndi vct'jo s!ariov;iiijsko hiso s sliistjt'anifi na parffli 900 m?. « V Sm<;tr<:i pri Karnniku slan. l'ii^o / gostinskim lokalom v pol kitili, s pokrilo I f.'raso. - Vi nje ■■ Dolsko tri ^(anovanjske hi^*, /tfrajerK-1 do III. jaradi1). f'.lovni |,)ioslor v nov^jsi sosf.-ki, [.»"imorcn /a trgovino, u tovon'iicn dvigakjm, v dvivh f:t;)/ah, Ui\,(>\) \\\f v kl^li. - V blizini Moi'av..i / gostinskim lokalom z (,)l.)ial{.)v,,ilnirn dovolicMiif'tn, koritp!*'lno opremljeno, prC'v/cni t.ikoi, ccn-i /r'lo uuodn.\. ODDAMO: - Vc.C' poslovnih pro*.lorov v Mrnj,'su, s p(jvrsinami od '?'> d<> 70 m\ KUPIMO: •■ Saniostojno sl.;inovanj?>ko hiso na mirni lokaciji, /a /n.,in<.y,..i kupca Ipddan-ftkii dru/iriii). Miroslav BRUAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš Drage bralke, spoštovani bralci! S to številko Mengšana zaključujemo prvo polovico leta izhajanja. Tako kot vsako leto tuđi letos v mesecu avgustu Mengšan ne bo izšel, prejeli ga boste spet septembra, ko se borno spočiti in polni novih moči vrnili s počitnic. Preden pa oddidcmo na počitnice je treba za sabo pospraviti. V junijski številki, ki smo jo pripravljali v precejšnji naglici, je izpadcl nek članek v zvezi s solo, za kar se ravnatelju in celofnemu kolektivu sole Mengeš opravičujem, hkrati pa dodajam, da se je težko počutiti kriv za nekaj, kar ne dobim v roke. Upam, da bo v tej številki Mengšana objavljeno vse, kar mora biti in ga borno vsi, brez živčnosti in razburjcnja prebirali počitniškemu času primerno. Na kratko: uživajte počitnice, izogibajte se vročemu soncu in namesto kakšnega časopisa, ki vas razjezi, prcberite raje dobro knjigo. Urednik Folo: PFTFR ŠKRLEP <£? IS- KAZALO ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 4 Klepet s PEPCO BLEJC ŽUPAN NA OBISKU 7 113 POLICIJA 9 PODJETNIŠTVO 10 POLITIČNE STRANKE 10 DRUŠTVA 10 KULTURA 13 PRIMOŽEV VEČER NAŠAŠOLA 15 NAŠ VRTEC 20 ŠPORT 21 POTOPISI 24 KITAJSKA - dežela kontrastov 3. del JJ V O D N I K j ŽIVLJENJE VOBČINI 26 VAŠA POŠTA 29 PRI SOSEDIH 32 OBVESTILA 32 OBVESTILA 28 GLASILO OBČINE MENGEŠ »I Glasilo urcja uredniški odbor: Matjaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: matjaz.koncilja@siol. nel), Alojzij Janežič, Maleja Jemec, Ana Jernejčič, Terezija Poločar • Korošec, Taljana Sivce Slrmšek, M.ijda Trobec ►►I Odgovorna urednica Uradnega veslnika: Iren.i Podboršck, lel. (01) 7247 106 ►M Tchnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, lel. (01) 723 0 903 >M Lektoriranje: Lili Epih ►M Realizacija: N,igelj d.o.o. CRAFIČNI STUDIO HERLE lel. &fnx:(01)721 30 74 ►>; Izdaja: | Občinski svet Občinc Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-poriinjstva v občini Mengeš brezplac no na dom. ►M Distribucija: Primož Kržan, tcl. 7237 296 PRISPEVKE 7 disketami (zapis v VVordu, shranjene kol 'samo teksl/text only'), rokopisc, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo šlevilko Mengšana liihko pošljcte na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 5 - serjatemb>ra. MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Drage občanke, spoštovani občani! Devetindvajseti uvodnik pišem v, za nekatere že zasluženom dopustniškcm času.Tokrat bo imel ćelo občinski svet juli-jsko sejo 1. avgusta! Vabljeni ob 18.00 uri v Gasilsko-godbeni dom. Obravnavali borno kar štiri prostorske akte (29. seja) in končali z 28. sejo - sprejemanje novega odloka o oglaševanju. Želim vam vsem dobro in za vaše zdravje koristno preživeti dopust, uresničijo naj se vam počitniško-dopustniški nacrti in želje! Če ne drugače, pa ko se boste poćutili najbolj mladostne, pridite ob petkih popoldan oz. zvečer v športni park Mengeš, kjer se zbirajo mladi pri druženju ob igri ulične košarke in plesu ter zabavi z mengeškim ansamblom Astral in njihovimi prijatelji. Prav lep pozdrav. Tomaž Štebe VI SPRASUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA Odgovor na članek »Devetletka v Mengšu? To pa ne!« Spoštovani gospod župan! Člani Sveta star.šev ugotavljamo, da je vaš članek v 84. številki Meng.šana med nami sprožil velik val ogorčenja. Tako Svet star.šev kot vodstvo sole smo vedno pripravljeni sprejeti kritiko, če bo le pripomogla k še boljšemu deki in s lem posledično boljšim ućnim in v/gojnim rezultatom na naši osnovni soli. V članku predvsem v zadnjem odslavku, nava-jate kar nekaj, po vašem mnenju dejstev, ki pa na žalost nišo podprta s konkretnimi primeri. Tako pisanje »na pamet- ni prav nikomur v prici, .še već, je moćno zavajajoče in lahko v javnosti ustvari napačno mnenje. Na 5. seji Sveta star.šev dne 21.6.2001 smo vaš članek skupaj natančno prebrali ter imeli nanj nekatere pripombe in pomisleke: V članku govorite o zagotavljanju ustreznih vzgojnoizobraževalnih prijemih, nič pa o tem, kakšni so li -ustrezni prijemi-. Iz vseh do sedaj podanih poročil o vzgojno izobraževalnem deki in učnih uspehih je razvidno, da mengeška OŠ dosega zelo dobre rezultate, iz česar sledi, da vodstvo sole in učiteljski zbor svojo pedagoško vlogo opravlja strokovno in na uslreznem nivoju. V članku navajale, ... -da je OŠ Mengeš ena red-kih osnovnih šol v Sloveniji, kjer je bil ravnatelj zaradi pojavov nasilništva in vandalizma primoran uvesti posebno varovanjo. Zanima nas, na podla-gi katerega podatka ste zapisali tako trdilev? Koliko je res takih šol? Upanio, da vam borno lahko na lo vprašanje odgovorili mi, saj smo si zadali nalogo, da pridobimo spisek ljubljanskih in okoliških šol, kjer za varnost dodatno skrbijo s pomočjo redarske službe. [Jvedbo varnostnika s 3-urnim varovanjem smo vsi prisotni podprli (potrebno pa bi bilo razmislili o več urnem varovanju, v kolikor bi občina zagolovi-la sredstva), saj se predstavniki sveta sole nikoli nišo izrekli proti uvedbi varnostnika. Vsebina vašega pisanja meče slabo luč na ćelo solo in vse učitelje in skuša razvrednotili njihovo delo in trud. Prepričani pa smo, da so si vodstvo sole in učitelji OŠ Mengeš v našem kraju zgradili dovolj trden in visok ugled, ki se nenazadnje odraza ludi v že prej oinenjenili dobrih rezullalih dela. Na eno naslednjih sej Sveta slaršev borno z veseljem povabili tuđi vas spoštovani gospod župan in upatno, da se boste našemu vabilu oclz-vali. Kecimo bobu bob, ali kot bi rekel naš pesnik France Prešeren -l.e čevlje sodi naj Kopilar- in pustimo široki naj odloča o tem kaj je prav in kaj ne, Člani Sveta staršev OŠ Mengeš Vprašanje županu: Zakaj ni razvctljcno križišče industrijska cona (jama)? Anton Ipnvcc Odgovor: Luči in uvoz v SCT jamo s severne strani je izved-lo podjetje Razvojni zavod. Zaradi neurejenega plačila komunalnega prispevka ali njegove kompenzacije, komunalna oprema v vsej »SCT jami« ni prevzeta v last in upravljanje s strani obćine Mengeš. Zadeva se na pobudo župana ureja od temelja - izdelava PUP in legalizacija gradenj, popis in prevzem kanalizacije in vodovoda, določitev javnih površin, ... itd. OBĆINSKA UPRAVA POVPRAšEVANJE GLEDE NAKUPA GARAŽE ALI POKRITEGA PARKIRNEGA MESTA Drage občanke, spoštovani občani, stanovalci blokov na Slamnikarski, Levčevi in Kolodvorski! Parkirno ploščad na koncu Slamnikarske ulice nameravamo preurediti in s tem pridobiti do 25 novih parkirnih mest. Hkrati borno zasadili drevesa in uredili razsvetljavo. Pred tem pa želimo preveriti resen interes za pokrile garaže oz. parkirna mesta. Če bo zanimanje vladalo pred preureditvijo parkirišća na nivoju terena, bi izvedli kletno etažo z okoli 80 pokritimi parkirišči. Pokrita parkirna mesta bi bila lastniška, po ceni cea. 1 milijon tolarjev. Prosimo vas, da nam na Občino Mengeš vrnete izpolnjen ta anketni list (obkrožite črko in vpišite podatke). Informacije po tel. 724 71 05 -gospod Mitja Dolinšek. V KLETNI ETAŽI NA PARKIRNEM PLATOJU SEM PRIIMEK, IME:____________________________________ PRIPRAVLJEN KUPITI POKRITO ULICA:___________________PODPIS:__________________ PARKIRNO MESTO P OPOMBE: GARAŽO G mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA 9/®(b(ll?^ji)(i OD© Veselo t>oč'i*f)tfko drožeri/e s yf>or+oito ir\ giaslpo za Na«/e In Nadortne ^*e £e+fce vjuCju in av^os+o t*cortr»eM parku Men^e*. Do 19.00 bodo potekale športne igre v ulični košarki v različnih starostnih kate- gorijah. Prijave pol ure pred začetkom in med igranjem. Po 18.00 uri i>o nartopala Mada slasbena tkutfna iz Men^ša ali t>a n/ifiovi />ri/atc(/I« Imena naj ostanejo skrivnosl! Izvajalca-organizatorja Fredi Bleje in Jana Jenc Bleje; Organizator Občina Mengeš, za mag. Tomaž Štebe,župan. Informacije po tcl. Jana - 040 523880, Fredi 041 367 213 Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99), Ponouni razpis Za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 28 in 30 v Mengšu 1. Predmet razpisa je 6 poslovnih prostorov,ki se nahnjajo v središču Mengša. a) v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28. Površina posameznih prostorov je: - poslovni prostor v velikosti 24,5 m! - poslovni prostor v velikosti 24,5 m2 - poslovni prostor v velikosti 30 m2 b) v pritličju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28. Površina prostora je: - poslovni prostor v velikosti 13,50 m' in c) v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski c. 30 v Mengšu. Površina prostora je: - poslovni prostor v velikosti 23 m2 - poslovni prostor v velikosti 72,46 m' Vsi prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Obstaja možnost najema posameznega poslovnega prostora, dveh ali več skupaj oziroma vseh. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namemb-nostjo na svoje stroške. 3. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj trimesečnim predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski protivrednosti 10 DF.M/nV - za najem prostorov, ki nišo v pritličju, ražen za gostinske lokale, za kalere je cena 12 DEM/m' oz. 12 DF.M/nV za prostore, ki se nahajajo v pritličju. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnoga dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, visino ponujene mesečne najemnine, ki ne srne biti nižja od začetne, - jamstvo za resnost ponudbe v visini 120.000,00 SIT za poslovne prostore na Slovenski c. 28 - 1. nadstropje oz. 66.000,00 SIT - pritličje, Slovenska c. 28; 95.000,00 SIT za poslovni prostor na Slovenski c. 30 (23 nV) oz. 300.000,00 SIT za poslovni prostor na Slovenski c. 30 (72,45nf) mora biti plaćana na ŽR 50120-630-810251 do 29. avgusta 2001. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega po-nudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tište, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprtih delovnih mest, - občani občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz.neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel. 724-7106. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 31. avgusta 2001 do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plaćano jamstvo za resnost ponudbe vrnjeno v roku 1 5 dni od dneva izbire. Številka: 361-4/01 Datum: 6.7.2001-07-08 Občina Mengeš mag. Tomaž Štebe,dipl.ing., župan 2a ojvežftev foralcev košarke bo poskrbU^no! | Opravičilo | Udole/encem proslave ob Dnevu državnosti na šporlnem igrišču v Men-f'.šu,2 S.6.2001. Napovedani ognjenu.'! na proslavi je iz : logisličnih v/iokov odpadel. Vsem prisotnim «,' iskreno opravičujemo. V upanju, d,i ste jubilej primerno prazno-vali se na priredilvi tuđi lepo /.lbavali, va je bil samo ponoči. Takral so bili še lepi in veseli čaši, kmalu pa se je spremenilo. Prišla je vojna in z njo zelo slabi čaši. Doma nas je bilo irinajsi, dvanajst bratov in jaz - dekle. Dela je bilo veliko, pa so še mene naučili kositi in grabiti seno. Živeli smo zelo skromno, pa smo bili vseeno veseli in zadovoljni. Slarši so mi zelo branili, da bi igrala harmoniko, jaz pa se nisem ozirala na to. Učitelja sem morala nekaj časa prosili, da me je vzel v uk, končno se je omehčal in sva začela. Toliko časa sem liodila k njemu, da me je naučil eno pesem. Od učitelja domov sem prišla ob štirih ali petih zjutraj, lakrat pa me je že klical oče, ker je bilo treba ili kosit... | Jfluno poupRflšeuflnjE inTEResn . dmštev in organizacij v Občini Mengeš za upravljanje s prostori nad knjižnico in v KD Mengešter | organizacijo občinskih in tržnih prireditev in aktivnosti ' Svoj interes posreduju; na Občino Mengeš, Slovenska c 30, pisno, elektronsko ali po telefonu do koncu avgusta 2001. • Naisfloviis obcina@menges.si, tel. 01 7237081 / 7247100 | ali neposredno na ga. Rika Binfer (Rika.Binter@menges.si, tel. 01 7247107) ali gaJhngjiaJP^^ tel. 01 7247106). Predvsem pričakujemo morebitni interes društev in organizacij s področj kulture. V neposrednom pogovoru in v pripravah programov in proračuna I za leto 2002 borno poskušali uskladiti polrcbe, predloge in možnosli. ' mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan ŽUPAN NA OBISKU W^ ŽUPANOVO SRECANJE s starejšimi občani V petek, 29. junija 2001 v ob 12. uri so se v gostišču Grohar v Mcngšu zbrali ob-| čani starejši od osemdeset let, da so skupaj z županom zaužili kosilo in v pokramljali o življenju v občini kakor ga vidijo oni. Od devetnajstih povabljenih so se odzvali štirje in sicer: Kristl Štefanija (1916), Divjak Antonija (1921), Rženičnik Ana (1921) in najstarejši med nJimi, znani krojač iz Mengša gospod Alojzij Jamšek (1911), o katerem je znano, da je pridno delal a hkrati mirno in lepo živel. Praznoval je vse zapovedane in nezapovedane katoliške praznike, večkrat se je podal v planine, na morje pa bolj malo kdaj. a MENGŠAN INTERVJU Kaj potem niste nič spali? Ne, ni bilo časa. Kmalu pa sem spe! odšla k učitelju, da me je naućil še drugo in naslednje pesmi. Naučil me je vse pomembnejše nem.ške pesmi, ki so bile lakrat moderne. '/. nastankom ansambla Avsenik se je moj učitelj naudi ludi njihovih pesmi, in to zgolj po posluhu. Preživljal se je z gostilno, ki jo je imel na Spodnjem Jezerskem, kasneje pa sta s hčerko živela v Škofji l.oki. Kako je bilo med vojno? Ko danes premišljujem, se mi zdi, da smo čudežno preživeli. Nemci so nas postavili k zidu in v nas naperili brzostrelke. Nas ata so znali nemško in so jini rekli, da ne moremo pomagali, če pridejo partizani, naj Nemci tukaj ostanejo in jih počakajo. Nemci so mi tuđi vzeli dve harmoniki. Dva brata sta služila v nemški vojski, eden je padel na ruski fronti. Nemci so nam poslali njegovo številko in opasač, kar je oče obesil v veži. Ko so prišli Nemci in so videli opasač, so rekli -iz te hiše je pa nekclo padel na ruski fron-li kot nemški vojak- in od takrat so nas Nemci pustili pri miru. Helen od bratov pa je padel na l'rimorskem in o njem še do danes nismo zvedeli, kje je pokopan. In po vojni? Vsega skupaj sem dvainšestdeset let igrala hamioniko na raznih prireditvah. Gospa Minka iz Loke mi je naredila narodno nošo. Dvajset let sem spremljala folklorno skupino. Harmoniko sem vedno igrala sama, največkrat sem nastopala v Domu počitka v Meng.šu. V času mojega naslopanja se je tam zamenjalo pet upravnikov, to je od petdesetega leta do lani. Igrala sem na vseh piknikih, na izletih, v Londonu, 13-knit na dnevu narodnih noš v Beljaku, v Krlacherju, na Dunaju, v Zagrebu, na Ohridu. I lodila sem po porokah, to je bilo vsako sobolo. Gostilničar me je piišel iskal, domov me je pa pripeljal ženin ali kdo od njegovih. /,a igranje nisem dobila plačila, ražen prispevkov, ki so jih clajali ob solo plesih. Na ta način sem zaslužila kakšnih dva tisoč elinarjev, včasih malo već, včasih malo manj. Največ sem zaslužila na zadnji -ohceti-, ki je bila pri Orlu nad Kamnikom, in sicer 25.000 SIT. liolj ko sem .se branila igranja, bolj me je nevesta prepričevala, da želi samo mene, tla ji igram na poroki. Igrala sem do svojega oseminsedemdesetega lela, polem pa sem doživela srčno kap. Zdaj pa zares ne morem već. Dve harmoniki sem prodala. Igrali na harmoniko sem naučila već kot petdeset ljudi. Delali skoraj ne morem već. Skuham in pospra-vim za sabo, ob večerih pa prihaja ženska, ki slarejše ljudi vozi v ce-rkev, tako da sem vsak dan pri maši. V življenju je bilo treba veliko delali. Najprej sem enaindvajset let ilelala doma, polem sem prišla v Menge.š in poročila vdovca s šesti-mi otroki. Ste imeli potem še kaj otrok? Una punčka mi je umrla, eno punčko sem imela že prej, sina, ki je zares dober z mano, pa imam sedaj starega štirideset let. Malo ga priganjam, da postori listo, kar bi morala jaz, pa ne morem. Televizije ne smem gledati zaradi oči, rada pa poslušam radio. Ja, zdaj so mi dali še občinsko plaketo, ki bi jo morala dobiti pred clvajsetimi leti. Takrat bi bilo to čisto drugače. Zdaj, ko sem stara triinosemdeset let, so se pa spomnili na l'epco in njeno igranje. V tovarili Trak sem delala dvajset let, pri privatnikih dvajset let, šliriindvajset let sem pometala v cerkvi, rože nabirala, nihče se mi ni zahvali], zdaj so se pa spomnili, da l'epca to zasluži. Ko sem doživela infarkt, mi je zdravnik povedal, da me je resilo lo, da sem iz hribov doma. Gospa l'epca, želim vam veliko zdravja in zadovoljstva pa hvala za pogovor! Matjaž Koncilja D MENGŠAN POL I C I J A Kronika dogodkov za mesec maj 2001 na območju Občine Mengeš Policisti PP Domžalc v mesecu maju 2001 bcležijo naslednje varnoslne pojave: Prometna varnost Obravnavanih je bilo 8 prometnih nesreč, v katerih je nastala matcrialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: prekratka varnostna razdalja - 2 x nepravilno prehitevanje - 2 x izsiljevanje prednosti - 1 x stran in smer vožnje - 1 x neprilagojena hitrost -1 x nepravilno srečanje -1 x Javna varnost Policisti so opravili 6 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer 2x na javnem kraju in 4x v zasebnem prostoru. Dva kršitelja sta bila pridržana na PP Domžale, ker ništa prenehala s kršitvami ob prihodu policije. Kriminaliteta Policisti so obravnavali 10 kaznivih dejanj, med njimi: vlomi v vozila - 3 x tatvine - 4 x odvzem motornega vozila - 1 x poškodovanje tuje stvari -1 x vlom v klet - 1 x nasuet: Spoštovani slarši in utroci! Obraćamo se na Vas z željo, da bi postala udeležba vaših otrok v prometu prijetila, predvsem pa varnejša, žalo Vas v sostavku obveščamo o temeljnih pokojih /a udeležbo pešcev - udelezencev v prometu, variti hoji in prečkanju vo/iŠČ.a. S skupnimi močnii se potrudimo, d,i bo olrošlvo prijelnejše, varno in brez neprijetnih posledie. Otroci - udeleženci v prometu - Na olroke - udeležence v prometu - so ostali udeleženci dolini posebej pazili in jim pomagati. - Otroci srnejo samostojno sodelovati v piometu sele, ko se starši prepričajo, da so olroci sposobni razurne.li nevarnosti v prometu in da SO seznanjeni s promelninii razmorami na promelnih površinah, kjer se sreč.ujejo s prometom. - Otroci morajo imeti na poli v prvi razred osnovne sole ter dontov spremstvo. Spiomljevalri so polet; odraslih oseb lahko tuđi otroci, stari od 10 do 14 let, će to dovolijo otrokovi st.irši. Otroci, mlajši od 7 let, lahko hodijo v solo brez sprcmslva, će lo dovolijo starši, vendar le v območju umirjenega prometa. - Otroci morajo ponoći in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesli nositi na vidnem mestu predpisan odsevnik - kresničko. - Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne sole, morajo na pol i v solo in iz nje nositi poleg odsevnika tuđi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. - Peki morajo hoditi po površinah, namenjenih za hojo pešcev, te te nišo urejene, smejo izjemoma hoditi ludi po drugih površinah (kolesarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovirati drugih udeležencev v prometu, katerirn je omenjena površina narnenjena. - Zunaj naselja in v naselju, kjer ni urejenih površin za peke, morajo pešci hoditi ob leveni robu vozišća v smeri hoje, vendar lahko uporabljajo le I meter ceste. - Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišća v smeri hoje, če je to žanje varneje (nepregleden ovinek, plaz). - Pešec mora prečkati cesto ali kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če je ta oddaljen več kot 100 metrov, pa srne cesto prečkati izven prehoda za pešce. Pešec ne sine prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta srnerni vozišć.i ločeni fizično ali ju ločuje neprek-injena crta. - Pešec mora prečkali vo/išče brez uslavljanja in po najkrajši poti, predno stopi na vozišće, se mora prepričati, ali lahko to varno stori. Starši! Opozarjamo vas, da v prisotnosti otrok in tuđi sicer ne kršite cestno-prometnih predpisov, saj boslc s tem pripomogli k varnejši udeležbi v prometu, prav tako bodo tuđi vaši otroci v prometu varnejši, ko se bodo po vas /(.'Jedovali. V soli se pozanimajte, kje mimo vašega doma potoka vama šolska pot in po nj ej spremljajle otroka v solo. Pozivamo vas, da vaša pozornost in providnost ob začetku šolskega leta ne bo trajala samo nekaj dni ali tednov, saj so oiroci na cesti skozi ćelo leto. Olroke opazujte in nadzorujte ludi v prostem času, saj se njihova igra lahko kmalu sprevrže v nesrećo. Skupaj za varno in srečno šolsko pol ^^jlicijska |.)ostaja Domžale Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o ner-azrešenih primerih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 724 65 80 ali na anonimni brez-plačni telefon 060 1200. Micis,i PP D™*„l,- Đ MENGSAN PODJETNIŠTVO Tokrat smo se po primorskih cestah zapcljali s Fiatom Dobio, ki nam ga je za krajše potepanje posodil servis Veit. Pogled nanj nam da občutck pravega terenca, čeprav avlo ni lo. Zaključek vozila pa je izpeljan zelo odsekano, kar nam daje občutek velikosti in oko-rnosti, kar pa avto tuđi ni. Oblika, čeprav malce škatlasta, pa ima številne prednosti, na primer velik prtljažni prostor, kar nam priđe prav ob prevozu kakšnega večjega gospodinjskega aparata. Zaradi nizkega prtljažnega roba in velike odprtine pa ne bo težav z natovarjanjem. Čeprav je vozilo ver-jetno namenjeno obrtnikom, pa dobro premore dovolj dobro potovalno udobje. Mislim na dvoja drsna vrata, ki omogočajo lahek dostop do sedežev, ki so zelo udobni in nas zato tuđi daljša pot ne utrudi. Velike stek-lene površine nudijo preglednost na vse strani, vozilo pa se zato tuđi bolj segreje, zato je klima priporočljiva. Velika vzvratna ogledala pa poskrbijo, da je pogled nazaj tuđi dovolj dober. Zaradi malce večjih mer pa bi zvočno opozorilo za vzvratno vožnjo ne škodilo, prej koristilo. Pregledna armaturna plošča ter količina odlagalnih polic ter predalov naredi vozilo zanimivo tuđi za bolj zahtevne voznike, ki imajo radi vse zloženo in po predalekih. Motor bi bil lahko malce bolj živahen, saj moramo, če je polno naložen, že v malce večji klanec zaradi premalo moči kar pogosto prestavljati v nižjo prestavo. Pohvaliti velja tuđi barvno kombinacijo oblog in armature, ki je bolj po okusu nežnejšega spola. Drugače pa je kar prijeten družinski prijatelj, s katerim se brez sramu odpeljemo na večerni koncert ali pa z res obilico prtljage na dopust. DJD IHDP COMMEECE 4Lm, POLITIČNE STRANKE V Sredo 1. avgUSta 2001. Oclhod izpred občine Me-ngeš ob 4.30. Odhod iz Vrat ob 5.30. Informacije in dogovor za prevoz pri Tomažu Jerncjčiču na tel. 041 304947. Pot -11 ur je zelo zahtevna. V družbi borno z izkušenimi gorni-ki. Za varnost odgovarja vsak sam. Ob 16.00 uri bo imel maso za gornike dovški župnik g. Franc Urbanija! Vabi Socialdcmokratska mladina Hvala lepa za podporo na referendumu proti umetnemu oplojevanju zdravih samskih žensk. Socialdemokralska slranka Slovenije Občinskr odbor Mrngcš DRUŠTVA Skupaj u uojni - skupoj v miru Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Domžal je priredilo medobčinsko proslavo ob 10. obletnici državnosti Republike Slovenije. Zbrali smo se v športnem parku Mengeš v petek 22. junija 2001 ob 19 uri. »Zmaga v vojni se prićne v srcu«, »enotnost ne tone v pozabo«, »če hoćeš druge vneti moraš sam goreti« so besedo vojnih veteranov »ZA Slovenijo.« OZVS Domžalc je na priredilvi prcjclo nov prapor. l'rccl slavnostnim prićelkom proslave snio se veterani vojne za Slovenijo in /druženje Sever (policijski veterani) /brali na nogomelncm igrišni, kjer smo prejeli spominske medalje ZVVS. Nagovoiil nas je preclsednik Območne /,VVS Domžale g. Dominik Grmek ler nam obrazložil protokol prireditve. Na prired-itveni prostor je osem veteranov slavnoslno neslo slovensko zaslavo, za ujo je prihajala častna četa Slovenske vojske, sledili so ji prapor.šćaki ZVVS in poli-dstov (Sever), za njim pa vsi veterani v koloni šlirili. Vrhunce srečanja je bil trenutek, v katciim se je najver poveclalo, a se ni izgovorila nobena beseda: trenutek izobešanja slovenske zastave ob igranju slovenske himne Mengeške godbe. Ko je bil slavnoslni trenulek pri kraju se je .slavje nadaljevalo. Navzoći so priecli plo.skali prihajajoči skupini visokih gostov: ministrom Demosove vlade med osamosvojitveno vojno za Slovenijo leta 199I, to so bili nekdanji SDS VABILO NA ŠKRLATICO! tuwA:\^im4MmMnSS3M iP | Tdtefan; dH / 7Ž3 Wm9 Fas; dDl / 723 m U EM MENGŠAN DRUŠTVA Prihod veteranov na prizorišče svečanosti. minisler za nolninjc zadeve RS g. Igor Bavčar, nekdanji obrambni minisler RS g. Jane/. Janša ler nckdanji voclja obveščevalcev MNZ RS clr. Miha Brejc. Goslje so se pridružili omizju županov in podžupanov iz ohčin: Mengeš, Tr/.in, Domžale, Lukovica, l.ilija, Vrbnika, (irosuplje, Ribnica in Kočcvje. Vse na.šiele občinc namreč zavzcmajo pokrajinski odbor 7.VVS Ljubljana okolica. Sledilo je častno veteransko dejanje, katerega sla izjenino lepo izvedla g. Dominik Grmek in g. Darko Krhart, člana OZVVS Donižale - podelilev bronas-tih plakcl za dolgolelno sodelovanje z O/.VVS Domžale občinam Domžalc, Mengeš, Tr/.in, Lukovica. I'lakele so prejeli ludi najbolj zaslužni člani OZVVS Domžal. Svečano smo razvili prapor Območncga ZVVS Donižale ler podelili enajsl bojnih zastav, ki so delovale na območju OZVVS Domžalc. l'oudarili moram, da je dobila bojno zastavo ludi enota -l.OKVANJ-, ki je med vojno tajno delovala skrita pod Malo Lašno. l.OKVANJ je bil zbirni center za pobegle Slovenske vojake iz enot JLA vođenje in organizacijo sta vodila l'lank Martin in Jane/. Jare učitelj OŠ Brdo. I'rcdscdnik OZVVS Donižale se je zahvalil in čestilal vsem veteranom vojne za Sloveniji) in državljanom Republike Slovenije ob 10. obletnici državnosti. Mo.ški oktet pa nam je lepo zapcl nekaj domovinskih pesmi. Kmalu zatem je vse veterane vojne za Slovcnijo in ostale goste pozdravi I župan Mengša mag. Tomaž Štcbe in povabil slavnostna govornika g. Igorja Bavčarja in g. Janeza Janšo, da spregovorila nekaj besed. Nekdanji notranji minislcr prve slovenske vlade g. Igor Bavčar je prvo pozdravil župana in veterane osamosvojilvcnc vojne za Slovcnijo in rckel, da prihaja s srečanja koordinacije osamosvojitvene vojne ter poudaril, da za kar smo se skupaj odločili na plebiscitu - ZA samostojno Slovcnijo, da smo to veterani in ostali udeleženci organiziranoga odpora proti JLA tuđi obranili. Predlagal je, da se C. Ivo Krušec podcljuje bronasto plakelo ZVVS županu mag. Štcbetu. poklonimo padlim v spomin z enominuinim niolkom... / ... poudaril je ludi, da se moramo v letih pred vslopom v EU dobro pripravili, okrepiti lastno nacionalno idenlitelo, kajti le tako se borno lahko tam počutili enakovredne in enakopravne. Menil je tuđi, da je čas, ki je pred nami, čas zorenja slovenske države. Na koncu je vsem čestilal ob 10. obletnici državnosti in vzkliknil -Naj živi svobodna Slovenija!- Nekdanji obrambni minislcr prve slovenske vlade g, Jane/. |anša se mu je nato zahvalil in sprcgovoril: -Spo.štovani veterani, spošlovane Slovenke, Slovenci, dame in gospodje. Vesel sem, da vam lahko spregovorim na predvečer desete obletnice slovenske države, lukaj - med vami. Za nami je deset let, v katerih smo skušali graditi na temeljili, ki so nastajali v času slovenske osamosvojitve. Ko se oziramo na listi čas, po eni strani zelo velike nacionalne enolnosli pa tuđi poguma, strahu, pričakovanj in velike želje po tem, da bi Slovenci končno po mnogih desclleljih in sloleljih normalno zaživeli; uvidimo, da nas bo la čas povezoval kot še nikoli poprej v vsej slovenski zgodovini. Ta čas je listi, v katerem se državljani ne delijo, in je čas, ko imamo cnako pozitiven spomin na enolnosl kot na plebiscitu. To je čas, ko je narod postal nacija in je clobil državni okvir. Vedno bo oslal vrednostno sredi.šče Slovenskoga naroda ludi ko bo v družbi Evropskih narodov. /...A Vsem vel-eranom in policislom je česlital ob deseti obletnici mlade države Slovenije in I nam želei dobro zabavo še naprej. Povdjniki vojnih onol (O i/ Irl.i 1'>'H / Imjnimi zastavami. Kol že rečeno je sledil zabavni del, ki ga je popestnla pevka Nuša Derenda. Po dobri hrani in pijaci pa smo se zavrleli na plesi.šču. OZVVS Donižale se zahvaljuje vsem občinam za pomoć. Na koncu moram izrazili željo OZVVS Domžalc sekcije Lukovica, da bi občina Lukovica postavila pomnik na mostu zbirnoga centra Slovenskih vojakov, ki so preslopili na stran domovine med osamosvojilveno vojno iz |LA. Vabimo ludi vse, ki sle sodelovali v osamosvoji- tveni vojni pa se še niste včlanili v ZVVS, da to storite sedaj. Upamo, da ne bo prišlo nikoli već do vojne, ludi deseldnevne ne, kajti vsako človeško življenje je dragoceno in neponovljivo. član OZVVS Domžalc, Danilo Kastelic Folo: |ože Seljak Delegacija ZVVS je odnesla žalno cvetje na grob padlega vojaka v Tr/inski bitki g. Edvarda ŠPeterka Hl MENGŠAN DRUŠTVA GASILSKA ZVEZA MENGES PODPIS POGODBE 0 SOFUlfllKIRnilJU TER TEmilOUflllJE zn čLoniCE m činnE u loki Podpis pogodbe j Končno so se izpolnile dolgolctnc sanje prenekatere- i mu ^asilcu na področju Ohčine Mcngc.š, saj je bila v ; soboto, 23. junija 2001 poclpisana pogodba med j Občino Mcngeš ler mengeško gasilsko zvezo ter ; posameznimi gasilskimi društvi, ki delujejo na tem j podrotju. Za kaj pravzaprav gre? Varovanje ljudi in ; premoženja je osnovna naloga gasilcev, tako prosto- ; voljnih kot tuđi poklienih. V času, ko većino ljudi zan- ; ima zgolj to, kaj in koliko imajo, čc nekaj storijo, je j zato prostovoljna organizacija, kot je gasilska in njej ; podobne, prava dobrobit za širše območje, na j katerem deluje. Seveda pa gasilci svojega elela ne i morejo opravljati, če nimajo ustrezne opreme in znan- j ja. Za znanje in neprcnehno izpopolnjevanje zavzeto ; skrbi Gasilska zveza Mengeš, saj sama organizira ; mnoge osnovne tečaje, višje stopnje pa organizira v ; sodelovanju z drugimi zvezami oz. gasilci iz Mengša ; in okolice obiskujejo tečaje v Izobraževalnem centru i na Igu. Četudi je znanje ključncga pomena pri ; reševanju in gašenju, pa so lahko še tako usposobljeni j gasilci nemoćni, če nimajo ustrezne opreme, s katero i bi lahko posredovali v nevarnosti. i Velik korak k bolj.ši opremljenosti gasilskih društev j ter s tem k boljšemu zagotavljanju požarne varnosti pa i je storila menge.ška občina v sodelovanju z clomačo i gasilsko zvezo. Poveljnik Janez Koncilija je namreč na : županov predlog, da naj gasilci pripravijo program j dolgoročnega opremljanja gasilcev, izdelal dolgoročni ; nacrt, v katerem je zajet ludi nakup novih vozil za i POD Topole, I'GD Mengeš in PGD Loka. Vozila, ki so j v gasilskih domovih teli društev, vsaj nekatera, so že j skoraj odslužila svoje in sedaj nišo već primerna za \ posredovanje v vse bolj zahtevnili nesrečah, ki nas i vsak dan spremljajo. Zato so tuđi mengeški sveiniki i prisluhnili predlogu župana in gasilske zveze, ki zaje- I ma desetletno sofinanciranje pri nakupu novih gasil- i skih vozil v Občini Mengeš. Poudariti je treba, da bo i vsako od društev tuđi samo moralo zbrati dokajšen ; kupček denarja za nakup novega vozila, vendar pa bo i vsako leto del denarja namenila tuđi občina iz svoje- i ga proračuna. Velika prednost za občino je namreč, i da bo imela na svojem območju zagolovljeno opremo. '■ ki ji bo zagotavljala ustrezno požarno varstvo za ; večletno obdobje, kar pomeni, da smo storili še korak i naprej k boljšemu in bolj varnemu življenju v našem i kraju. Gasilci pa so se s podpisom pogodbe o sofi- ; nanciranju obvezali, da bodo še naprej izpolnjevali i svoje poslanstvo. ; Pogodbo so slovesno podpisali župan Občine i Mengeš mag. Tomaž Štebe, predsednik GZ Mengeš i l'eter Petrič, ki je pogodbo podpisal tuđi v imenu PGD : Loka, v imenu I'GD Mengeš je pogodbo slovesno ; podpisal Jože Žargi, v imenu PGD Topole pa predsed- j nik društva Franc Hergant. Slovesnost je potekala po j zaključenom tekmovanju Gasilske zveze Mengeš za i članice in člane v Loki, saj so potem ludi najboljše ; enote prejele pokale. ; Rezultati tekmovanja: i Članice A: 1. mesto PGD Loka ; Člani A: 1. mesto PGD Loka ; 2. mesto PGD Mengeš i 3. mesto PGD Topole ; Članice 1!: 1. mesto PGD Loka B ; 2. mesto PGD Topole li i Člani li: 1. mesto PGD Topole li I i 2. mesto I'GD Mengeš li II 1 3. mesto PGD Topole li II j 4. mesto PGD Mengeš B I 14. tekmovanje za Pokal Lokc [stega dne pa je potekalo tuđi lekmovanje za Pokal Loke na loškem športnem igrišču. Gasilke in gasilci so se pomerili v vaji z motorno brizgalno po pravilih Po poclpisu so gasilci ili '/.upan nazdravili s penečim vinom. (rili1' ter štafeti brez ovir na 450 ni. Da so tekmovanja pomemben del operativnoga usposabljanja, so pokazali tuđi rezultati, ki so vse bolj.ši, saj so gasilke in gasilci že izpopolnili skorajda sleherni del vajo. To zagolovo volja za liste najboljše enote, ki ludi potuje-jo na gasilsko olimpijado na Finsko. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu, ki je bilo vsaj v najhujši vročini kar naporno za lekmovalce, ki so morali tekmovati v popolni "bojni opremi-, kakor radi rečemo. Pohvala pa volja tuđi sodniškemu zboru, ki je delo dobro opravilo, saj ni projelo nobene pritožbe od tekmovalnih enot. Pa šc najboljši v moški in ženski konkurenci za Pokal Loke: Članice: 1. mesto PGD Siranska vas 2. mesto PGD Petrova vas 3. mesto PGD Šinkov Turn Člani: 1. mesto PGD Steklarna Rogaška Slatina 2. mesto PGD Smarino na l'ohorju 3. mesio I'GD Kamence V Loki je bila gasilska sobola popolna, saj ji je sledila še prava vrtna gasilska veselica. Na pomoć! Mateja Jemec Na obisku Alojz Podgoršek -Dom počitka Mengeš Z gospo Zdcnko Ilič sva obiskali gospoda Alojza Podgorška, ki je 9.6.2001 praznoval 90 let. Rojen je bi I 9.6.1911 v Bukovici pri Vodiaih. Ker je bil ž.e kot otrok bolnn, je bil v zavod sprejet že 10.2.1943. leta. Torej prebiva v Domu počitka Mengeš že 58 let. Oskrbne stroške zanj krije občine, ker je bil sam nesposoben za delo zaradi bolezni. Svojcev tuđi nima, ražen ene sestrične. Trenutno je nepokreten, slabo vidi in sliši, pa tuđi spomin in govor mu pešata. Toda kljub temu se mu je po obrazu videlo, da se je razveselil najinega obiska. Po krajšem pogovoru sva mu zaželeli veliko zdravja in se od njega lepo poslovili. Draga Bevk Članica OO KK Mengeš /godovi nski stisk rok v Loki. 13 MENGŠAN K U L T U R Primožev večer v cerlcvi sv. Primoža in Felicijana Slavnostni koncert v loški cerkvici ob 100. oblctnici rojstva Antona Lobode, je bil nekaj imenitnega, drugačnega, kakor smo vajeni. Slavnostni večer, ki ga je v petek, 8. junija, s samo-stojnim koncertom cer-kvcnih in ljudskih pesmi z vrhunsko interpretacijo oblikovala ženska vokalna skupina Katice, je bil namenjen spominu 100. obletnice rojstva Antona Lobode, sovašča-na in kulturnega zanesenjaka, čigar ime s ponosom nosi loško kulturno društvo. Amon (.oboda, 90 let Anton Loboda je privoknl na svet 10. junija 1901 v Študi pri Domžalah. Bil je vsestransko razgledan in kulturno ozaveščen človek, preprost in strog pri svojem delu. Ko se je leta 1929 priženil v Loko, je takoj našel stik z vaščani. Z veseljem se je pridružil gasilcem in njihovemu razmišljanju o postavitvi gasilskega doma, leta 1933 so gradbena dela stekla. Že nasled-nje leto je prav na Lobodovo pobudo zaživela dramska sekcija in njen vodja je bil polnih 24 let; žal je leta 1958 iz nam neznanih razlogov zamrla. Po pokliču je bil Anton Loboda slamnikar oziroma klobučar, a v svojem življenju (umri je leta 1994, star 93 let) je počel marsikaj. Res ni bil šolan in širše znan, toda s prirojenim darom in pridnostjo je zaznamoval kulturno življenje v Loki in zunaj nje. Bilje duša in gonilna sila takratnega kulturnega dogajanja v vaši. V njegovom obdobju so Ločani naštudirali in odigrali veliko dramskih dcl, v spominu so ostala naslednja: Vrnitev, Rokovnjači, ljubavi cvet je zamorjen, V valovih bolesti, Micki je treba moža, Dva para se zenita, Revček Andrejček, Živ pokopan in Crna žena. Svoj pečat pa je pustil tuđi kot amaterski igralec in režiser v ljubljanskom društvu Tesar, kot cerkveni pevec v loškem in mengeškem zboru ter god-benik v domžalski godbi. lubilejni večer v Lobodov spomin si borno zapomnili predvsem po flrugačnosti koncerta skupine Katice. Pcvke so si za ljudske pesmi, izva-jane v izvirni obliki, kakor so jih prepevali nekoć - brez dinamike, dirigenta 'n začetne intonacije - prislužile gromek aplavz. Navdušeno ploskanje pa je bilo namenjeno tuđi povezovalki Nataši, ki je za konec strnila misli v bosede: »Spoštovano občinstvo, veseli smo, da ste prišli in skupoj z nami "stvarjali ta večer.Veselje bo še popolnejše, če boste lepim občutkom, ki v 'em trenutku prevevajo vaša srca, dodali lepo misel o našem slavljenoj.« Kulturni dogodek so podprli: Župnija Mengeš, AZ net d.o.o. Loka, Alpo Hrafik d.o.o. Mengeš in Občina Mengeš. )ože Brojan Primožeu uečer Te dni, natančneje 10. junija 2001, je minilo 100 let od rojstva velikega dramskega umetnika in kulturno ozaveščenega človeka, gospoda Antona Lobode. Rodil se je v Študi pri Domžalah, leta 1929 pa se je priženil v Loko pri Mengšu. Rad se je družil s sovaščani, postal član gasilskega društva in v/podbujal / idejami o takratni gradnji gasilskega doma. Pod njegovim vodstvom je zaživela tuđi dramska skupina, ki jo je vodil polnih 24 let in v tem obdobju so Ločani naštudirali in odigrali veliko dramskih del v spominu pa so ostala predvsem naslednja: Vrnitev, Rokovnjači, Ljubavi cvet je zamorjen, V valovih bolesti, Micki je treba moža, Dva para se zenita, Revček Andrejček, Živ pokopan in Crna žena. Drugače pa je bil Anton Loboda preprost človek, po pokliču slamnikar oz. klobučar. Ker ni bil šolan in širše znan, pomeni, da je s prirojenim darom in pridnostjo zaznamoval kulturno življenje v vaši Loka in izven nje. Med drugim tuđi kot amaterski igralec in režiser v ljubljanskom društvu Tesar ter cerkveni pevec v loškem in mengeškem zboru in godbenik v domžalski godbi. Umri je v visoki starosti 93 let. V spomin na njegovo rojstvo je Kulturno društvo, ki ponosno nosi njegovo ime, priredilo Primožev večer. Slavnostni koncert je bil v petek, 8. junija 2001 ob 20. uri v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki. Gostje večera pa so bile Katice. Ja, prav liste, ki se zadnje čaše, ko nastaja ta sestavek, v večji meri pojavljajo po televiziji, nastopajo na Lentu pri ■B MENGŠAN 6K U L T U R A Mariboru in promovirajo že svoj drugi album. In kdo so Katice? V polni zasedbi je to 13-članska vokalna skupina, ki deluje že deseto leto. Izhajajo iz Akademske in folklorne skupine France Marolt in imajo skupno Ijubezen do slovenskega Ijudskega izročila. No, ravno 13 jih v loško cerkvico ni uspelo priti. Šopek devetih, ki se jih je zbral, pa je po napovedi povezovalke programa gospe Nataše Vrhovnik )erič, začel svoj program. S prvo pesmijo so nas vse skupaj pozdravile, saj se je v napevu večkrat ponovilo dober večer, o Marija. Vstopile so pred oltar iz glavnega in stranskega vhoda, tako da se mi je zdelo, da so njih močni glasovi enakomerno obšli celoten prostor in vse prisotne. Sele ko so odpele četrto pesem, so se poimensko predstavile. Pa vam povem, da se niti slučajno nisem zapomnila vseh imen, kaj sele tri-najstih. Sicer bo dovolj, da vemo za Katice, je dejala ena izmed njih. In da s svojim petjem hodijo po »robovih Slovenije in še malo čez«. Začele so s pesmimi, znanimi za Dolenjsko in Belo krajino, sledilo so štajerske in prekmurske, potem koroške, rezijanske in nazadnje primorske. Bile so otožne in vesele, kratke in daljše, z nižjimi in višjimi toni. Prav takšne, kot je naše življenje. Ne morem pozabiti dveh starejših kmečkih žena iz Loke, ki sta v vrsti pred mano planili v glasen smeh in se sunili s komolci, ko so Katice v enem izmed napevov kar nekajkrat ponovile: »Je bil stara košara, pa se b rada štmala«, ali pa En šuštar me vabi in tisto o letih služenja. Proti koncu so še zaplesale in z ritmičnimi udarci ob tla ter vključitvijo igranja na violino, ponazorile najbolj znane rezijanske pesmi. Sem sodi tuđi glasno vriskanje, zato sta si dve dali duška. Navdušeno smo ploskali. Čeprav je bilo še nekaj stolov prostih, dovolj močno, da so se še dvakrat vrnile. Najprej so urezale tisto nam vsem znano Pojdmo na Štajersko, gledat kaj delajo. Zaključena pa je kot nalašč nosila naslov: Danes je en lep večer. Pa še res je bil. Če bi strnila v en stavek -v cerkvici Katice, zunaj pa Ločanke. No, ne samo one, vsi tišti, ki so poskr-beli za imenitno pogostitev vseh nas po končanem koncertu. Ana Jernejčič, Dobeno Pri redite!] i koncerta, to je KD Antona Lobode, se želijo zahvaliti vsem, ki so pomagali in podprli ta Primožev večer. To pa so: - Župnija Mengeš, - AZ net d.o.o., Testenova 55, Loka pri Mengšu, - ALPO grafik d.o.o., Mengeš, - Občina Mengeš AVS aidio VIDKO SF.HVIS 1234.Mengeš, Hribarjcva 38 tcl,fax.: 01 729 13 03 0! 729 13 04 pooblaščeni servis: SHARSF* KENWOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.-12. in 15.- 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-viđeo aparatov SHARP'« KENU/OOD ♦ TV APARATI, • CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJ1, • HI-FI KOMPONENTE vseh znamk, • KAMKORDERJI znamke SHARP, ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disc) in • MINIDISKI znamke KENW00D. LETm KOnCERT mEllGCŠKE GODBE ,^Mengeški godbeniki so se tako kot vsako leto potrudili in pripravili svoj letni koncert, s kater-im so zaključili pomladansko sezono vaj v godbenem domu. Lctošnji letni koncert, ki je bil v sredo, 20. junija 2001 v menge-škem Kulturnem domu so posvetili 10. oblet-nici slovenske samostojnosti, zato je bil zadnji spomladanski dan letošnjega leta še posebej praznično obarvan. Tokrat so se godbeniki, ki že nekaj časa po.scgajo po vse bolj zahtevnih sklad-bah, pripravili za res raznovrsten in ognjevil program, k čemur je zelo veliko pripomogel ludi kapelnik l'rimož Koscc, ki tk* tM/tA* MENGŠAN MLADI TEHNIKI Revijsko prvenstvo Lego - dacta 1. mesto: Matic Kapš, 4. b - Matic gre na državno prvenstvo 3. mesto: Tilen Špenko, 4. b ZLATA BRALNA ZNAČKA Anja Kosec Mateja Vahtar Ana Novak Tina Vrankar Kristina Jenko Jerneja Mislej Gaja Viđali Tina Gosar Zala Viđali Anja Jerič Natalija Marolt Neža Florjanc Tjaša Jerak Iva Lipovšek Žana Kopitar Aleksander Delič Masa Krbavčič Petra Bratovž Anja Lukan Simon Hribar LOGIKA Na državno tekmovanje se je uvrstila: Neža Rugelj ZGODOVINA Zlato priznanje na državnem tekmovanju: Petra Babnik Srebrno priznanje na državnem tekmovanju: Jerneja Mislej NAŠA ŠOLA MATEMATIKA Zlato Vegovo priznanje Tjaša ]erak Zala Viđali Neža Rugelj Srebrno Vegovo priznanje Uroš Marolt Zala Krbavčič Uroš Vučko Matej Krstić Neža Rugelj Petra Babnik Goran Gavrič Matevž Mehle Tjaša jerak Matic Hren Zala Viđali Anja Lukan SLOVENSKI JEZIK Srebrno Cankarjevo priznanje Tjaša Jerak Petra Babnik ANGLESCINA Zlato priznanje na državnem tekmovanju Tjaša Jerak Srebrno priznanje na državnom tckmovanju: Borut Vrhovnik TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA (turistični krožek) Srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije NATECAJ SLOVENSKIH ZELEZNIC: knjižna nagrada za literarna dela: Urška Testen, Blaž Rugelj Vsem učencem, staršem in mentorjem čestitamo in želimo prijetne počitnice. Irenn Sedej-Pečenko, pomoćnica ravnatelja Finale državnega prvcnslva Slovenske Konjice; 25.5. 2001 FOTO: Primož Kos Bili smo u Gasilskem muzeju V sredo,20.6.2001 smo se učenci sed-mega razreda odpravili na ekskurzijo po Beli krajini. Že ob sedmih zjutraj je bil odhod avlobusa, saj smo si morali ogledati veliko stvari. Najprej nas je pot peljala do Metlike, kjer smo si ogledali Slovenski gasilski muzej. Pri grajskem vhodu smo najprej pomalicali. Ob pol desetih nas je prišla iskal prijazna vodička, ki nas je odpeljala v notranjost muzeja. Ko smo stali vsi v sobi, nam je začela pripovedov.iii o /godovini gasilstva pri nas in po svelu. Povedala nam je, kateri so najpomernbnejši vzroki za požar in kako se)',.) pogasi, će priđe do njega. Potern smo si ogledali ra/stavljene predmete, slike in orodja. Sli smo pogledat tuđi bri/galne naprave in o njih izvedeli marsikaj novega. Na primer, koliko ljudi mora poganjali eno večjo brizgalno napravo, kako dclujc, koliko vode gre vanjo... Pokazala nam je prvo ročno in prvo strojno brizgalno napravo pri nas. Šli smo pogledat tuđi pohvale, nagrade in priznanja gasilcev. l.ahko smo si kupili razglednice in se vpisali v knjigo gos-tov. Preden srno odsii smo se prijazni gospe se lepo zahvalili in počasi oclšli do avto-busa. Ta nas je nato odpeljal k dru/ini Cvitkovič, v ZupanČićevo hišo, v krajinski park Lahinja in domov. Izlet je bil res enkralen, mi pa smo tuđi dokazali, da se znamo primemo obnašali, saj so nas povsod, kamor snio |)rišli, /cio hvalili. Napisala Urša Kimovoc, 7. b OŠ MengeS wEmwmwiA m imm^ VESELA ŠOLA Na državno tekmovanje so se uvrstili: Ula Buletinac Žiga Vučko Polona Golob Tjaša Marolt Mateja Jakopec I Denis Aleksander Krizman 13 MENGŠAN NAŠA ŠOLA Med prebiranjem zadnjega Mengšana smo v članku »Devetletka v Mengšu - lo pa ne« zasledili oceno našega dela - dela pedagoških delavcev OŠ Mcngeš. Ne želimo, da bi nam sicer takšno dopiso-vanje prišlo v navado, a menimo, da je prav in pošteno, da to, kar je naše delo, napišemo mi sami, saj smo zanj odgovorni in nenazadnje zagotovo usposobljeni. Zato presenećeno ugotavljamo, kako Inhko župan, ki ni prosvetni delavec, ocenjuje naše strokovno usposobljenost za prehod v devetletko, ki so ga pripravljali številni strokovnjaki kar nekaj let. V nobenem odgovoru (niti s strani Ministrstva za šolstvo) ni bili zasladiti ocene, da so učitelji, ki bi v naslednjem letu zapluli v 1. razred devetletke, pedagoško nesposobni. Na soli se već let pripravljamo na izpeljavo novega zakona, res pa je, dabolj pospešeno v tem šolskem letu. In dokler pedagoški svetovalci Zavoda za šolstvo, ki so kompetentni za to, ne dajo ocene, je brezpredmetno govoriti o tem. Zavedamo se, kaj pomeni devetletka in nenazadnje bi vsaj v bodoče pričakovali spodbudnejši nagovor župana. Kar se tiče izobraževalnega dela se lahko dokazujemo z raznimi uspe-l)i. Tu so učenci, ki so nosilci teh, a zagotovo je pomembno, da jih v uspeh vodijo in usmerjajo pedagoški delavci. Osmošolci, ko odhajajo, v većini pravijo, da so se tu imeli lepo, da so se dobro počutili, da jim je slovo pretežko, da nas bodo pogrešali. Starši so veseli, hvaležni, navdušeni. Bivši učenci radi prihajajo nazaj in znajo povedati, da imajo veliko već podlage kot njihovi sošolci iz drugih šol. Da, ne samo kritika, tuđi pohvala bi bila marsikdaj dobrodošla. Prepričani smo, da učence tuđi na vzgojnem področju usmerjamo poz-ilivno. Imamo vzgojne programe, po katerih vodimo aktivnosti z učenci v okviru razrednih ur in raznih dnevov dejavnosti. Vodno znova iščemo nove poti in metode, se izobražujemo, strokovno izpopolnjujemo, saj se zavedamo, da to zahteva etika našega pokliča. Ne zakrivamo sicer oči pred resnico, da se kdaj zgodi tuđi kakšna krivica, zamera, pa vendarle je to redkost, peščica, ki je samo posledica tega, ker smo tuđi tukaj samo Ijudje s svojimi napakami in slaboslmi. A zakaj se vedno napihujejo samo napake? Očitate nam, da imamo varnostnika kot onn redkih osnovni šol, kar pa še zdaleč ni res. Šola kol povezanost odgovornih delavcev,ŠSS, učiteljev, staršev je prva, ki je zainteresirana, da ne bi prihajalo do večjih vzgojnih tožav, zato smo se odločili, da pravočasno poskrbimo za to. Zakaj bi čakali na posledicc in sele potem iskali pomoć oziroma rešitev? Toda delo varnostnika na naši soli ne nadomešča nas -učiteljev. Za vse, kar se dogaja znotraj sole, smo doslej znali na primeren način poskrbeti in resiti sami. Problem so mladostniki, ki nam vse preveč radi zahajajo pred solo v dopoldanskem času, ko smo učitelji skupaj z učenci v razredih. Naš delovni prostor je učilnica in naša dolžnost, ki jo z veseljem opravljamo, jo ta, da bi ure potekal tekoče, sproščeno, brez kakršnihkoli težav, ki pa nam jih lahko zagodejo prav tišti, ki nišo osnovnošolci sole Mengeš, so pa naši občani. Dolžni smo zaščititi otroka, če je v kakršnikoli nevarnosti. Dolžni smo "i" posredovati znanje kot temelj za nadaljnje delo in življenje. Dolžnosti l'a se zavedamo. Zato si vedno znova nadgrajujemo strokovno znanje s l'odročja vzgoje in izobraževanja, saj si želimo, da bi bilo našim otrokom bolje. Učitelji Osnovne sole Mengeš P.S. V prejšnji številki je naša šola hotela objaviti rezultate, ki so jih naši učenci dosegli na različnih tekmovanjih. Občinska uradnica nam je pojas-ni'n, da je za to v Mengšanu zmanjkalo prostora. Vemo pa, da o objavi ni odloćiil uredniški odbor. Sprašujemo se, ali je bilo to zgolj slučajno? Verjetno bi izgledalo nekoliko čudno, če bi bila na eni strani objavljena županova neupravičena kritika našega dela, na drugi strani pa uspehi, ki jih skupaj z učenci dosegamo tuđi na državni ravni, kajne, gospod župan? j Tudi to je naše dele flli - uzgoja na naši soli »Otroci in mladi imamo težave - kako jih rešujemo?« je tema letošnjega otroškega parlamenta, to je projekta, v katerega so bili pod vodstvom razrednikov in šolske svetovalne službe vključeni tudi učenci naše sole. Pod tem naslovom zagotovo nišo mišljene le učne težave, pač pa predvsem težave, s kateriami se otroci in mladi srečujejo v vsakdanjem življenju, tudi izven šolskega prostora (samopodoba, vključevanje v okolje, komunikacija in odnos do vrstnikov, zaljubljenost, spolnost, odnosi s starši, učne zahteve, izbira pokliča...). Ti izzivi so ncpogrt'.šljivi sprcmljevalci na njihovi poli v zrelost in samostojnost. Da bodo la cilj dosegli, je nujno, da se otroci te težave in konfliktne situacije naučijo reševali, da od njih ne bežijo in si ne zaliskajo oči pred njimi. Prav tako pa je nujno, da si pred tem dejstvom ne zatiskamo oči listi, ki smo najbolj odgovorni za to, da poiščemo ustrezne načine in pristope, kako pomagali otrokom v njihovem spopaclu z življenjskimi ovirami - lo pa smo v prvi vrsti starši ter pedagoški delavci. O nekaterih projektili ter dejavnostih, s katerimi poskušamo učencem prebroditi omenjene težave ter vzpodbudno delovati v smeri njihovoga razvoja v zrele in odgovorne osebnosti, smo vas preko člankov v Mengšanu obveščali že med lelom. /.aključek šolskega leta pa je priložnost, da še enkrat na kratko pregledamo, na kak.šen način je polckalo naše vzgojno delovanje in katere programe smo na lem področju izpcljali. Kol svciovalna delavka sem opazila, da so pedagoški delavci na naši soli zelo pozorni na pojav vsakr.šnih oblik neprimernega vedenja otrok. Nekatere siluacije, ki se pojavljuje) v vsakodnevnem življenju učencev, se pojavljajo tudi v času, ki ga ti otroci preživijo v soli. Meclnje sodijo razni prepiri in konllikli med sošolci, medsebojna verbalna in vćasili tudi fizična obračunavanja, odklanjanje in nesramno vođenje do posameznega člana razredne skupnosti, povziočanje nemira v razredu, neizpolnjevanje šolskih obveznosti, kršilve šolskega reda... Obravnava tovrstnih primerov se nikoli ne zaključi le z vzgo-jnim ukrepom (opozorilo, opomin, ukor), pač pa temelji na intenzivnom pogovoru z učenci, ki so bili v lakih siluacijah. Z učenci se pogovorijo lako razredniki kol ludi svelovalna delavka.V teli pogovorih pogoslo pridemo do spoznanja, tla ima neprimerno vođenje posameznika ali skupine otrok globji izvor. Neprimerno vođenje je lako pogosto odraz namoči in stiske, ko se otrok znajile v situaciji, ki je ne obvlacluje. Doslikral se izkaže, da imajo ti otroci slabo samopodobo, so nesamozavesmi, trpijo, ker jih vrstniki ne sprejemajo, imajo premalo samokontrole, pomanjkanje volje in motivacijo za šolsko dolo, težave v domaćem okolju in podobno. Nujno je, da te otroke opozorimo na neprimeme oblike vedenja, vendar to ni dovolj. l'otrebujejo pomoč v obliki nasvela, informacije, podpore, zato skušamo skupaj z njimi oblikovati in spro-jeti uslrczne odločilve za prihodnost, proučiti načine pozitivnoga ravnanja ter jili pri uresničevanju lo-loh spremljali in vzpodbujati. Vse večjo primere neprimernega vedenja oz. neizpolnjevanja šolskih obveznosti smo ro.šovali v sodelovanju s starši leh učencev. Za uspešno roševanje takšnih ležav polre-bujo pedagoško osebje podporo staršev, kar se je že neštelokrat izkazalo v praksi. Keševanje siluacij, kjor starši nišo bili (dovolj) zainteresirani za sodelo-vanjojo bilo manj uspešno, čeprav smo se trudili po svojih močoh. MENGŠAN NAŠA ŠOLA l'riložnost za rešcvanje oz. preventivno delovanje na področju zgoraj omen-jenih situacij so razrednik i izkoristili ludi v okviru razrednih ur. Obravnavali so teme, ki so za osnovnošolce še posebej aktualne, pridobljene informacije pa imajo žanje uporabno vrednost tako v njihovem šolskem kot tuđi izvenšolskem življenju. Naj omenim le teme, ki so se pojavljale najpogosteje: komunikacija, medsebojni odnosi, vrednote, doba zorenja, samopodoba, razredna skupnost, prosti čas, zasvojenost, osebna higiena, naše pravice in dolžnosti, pokliena ori-entacija... Teme so bile obravnavane v obliki pogovorov, predavanj, delavnic 7. risanjem, prebiranjem literature, socialnih iger. Da bi se naši učenci lažje izognili raznim •pastom-, ki jili skriva doba odraščanja ler da bi znali uspešno vstopiti v družbeno življenje, je svetovalna služba pripravila posebne delavnice, v katerih je obravnava nekaterili vidikov mladostniške problematike potekala še posebej intenzivno.Tako je bilo izpel-jano već delavnic na temo drog in odvisnosti. Učenci so v okviru tega projekta sodelovali tuđi na mednarodnem natečaju -Mladi in alkohol-, in sicer z dvema plakatoma in dvema videoposnetkoma. Kden od plakatov je bil na razs-tavi učencev slovenskih Sol razstavljen med najboljšimi. Mnogi učenci imajo težave pri komunikaciji, vzpostavljanju mcdscbojnili odnosov, uresničevanja pozitivnih vrednot, zato se počutijo neuspešne. Velikokrat pomanjkanje samozavesti in slaba samopodoba vpliva na to, da se otroci počutijo zapostavljene, odrinjene in se ne znajo uveljaviti ter na primeren način vključiti v socialno okolje. Pri obravnavi te teme so učenci aktivno sodelovali, podajali so svoja mnenja, postavljali vprašanja. Njihov odziv kaže na to, da jih tovrstna vprašanja zanimajo in da je o tem potrebno spregovorit. Na veliko željo sedmošolcev smo organizirali tuđi predavanje o spolnosti, pri čemer nismo pozabili poudariti pomen duševnega, duhovnoga ter socialnega vidika medsebojnih fpartnerskih) odnosov. Pripravili smo ludi program ■Učinkovito učenje-, ki so ga učenci lepo sprejeli. Većino teli projek-tov je svetovalna služba načrtovala in izpeljala sama, pri obravnavi posameznih tem pa smo povabili k sodelovanjti tuđi zunanje strokovnjake, med njimi prol. Lili Jazbec z domžalskega Centra za mlade ter ginekologinjo dr. Ksenijo Šelih-Ivanuša. Ker ni vseeno, kje in kako otroci preživljajo svoj prosti čas, smo učence preko plakatov in obvestil na oglasni deski redno obveščali o možnostih aktivnega in koristnega preživljanja prostega časa. Prav tako smo jim posredovali informacije, kam se lahko obrnejo, če se znajdejo v kakršnihkoli težavah. V oktobru smo na soli gostili Erika Vidmarja in družbo Profortis, ki je za vse učence predmetne stopnje pripravila gledališko predstavo na temo: Spolne zlorabe in nasilno vedenje. Predstava je imela med učenci velik odmev in je med njimi sprožila veliko cliskusije.Ta predstava je bila istega dne organizirana tuđi za starše. Tišti starši, ki so se je udeležili, so jo zelo pohvalili in predlagali še več podobnih srečanj. No, to pa ni bila edina -predstava" za starše. V šolskem letu 2000/2001, se je od oktobra do konca januarja zvrstilo kar 9 predavanj različnih strokovnjakov. Poleg že omenjene teme smo poslušali predavanja: ■ Naporna leta odraščanja ■ Ali hotele biti bolj uspešni starši? ■ Kako postati dober slars? ■ Učinkovito učenje ■ Pomoč staršev pri učenju ■ Otrok za zdrav razvoj potrebuje Ijubezen in vzgojo ■ Kako šolarju »vcepiti« učne navade? ■ Mladi in droge V primerjavi z letom poprej so starši za predavanja pokazali večje zanimanje. Udeleženci so preko anonimnega anketnoga vpra.šalnika izrazili svoje zadovoljstvo s kvaliteto in uporabnosljo predavanj. Menili pa so, da bi bilo potrebno spoclbuditi starše, da bi se teli predavanj udeleževali v še večjem šievilu. Kno od mnenj ucleležencev je bilo ludi, da bi bilo koristilo tovrstne delavnice oz. srečanja organizirati lako za olroke in starše, kot tuđi za učitelje. Res je, da bi učitelji znali in /mogli obvladovati ter reševati konfliktne situacije, s katerimi se pri sovjem pedagoškom dolu srečujejo, se inorajo redno izobraževali. Obnavljati morajo svoje znanje ter ga bogatili z novimi metodami ler prijemi, ki ustrezajo trenutnim polrebam ter načinom življenja. Le tako je njihovo delo lahko kvalitetno in uspešno. Pedagoški delavci OŠ Mongoš se tega zavedajo, žalo se vsako lolo veliko učiteljev in drugih slrokovnih delavcev udcležujc raznih seminarjev in usposabljanj. Posamezni seminarji polekajo ludi na soli, udeležijo pa se jih vsi pedagoški delavci. Takšna sla bila npr. tridnevni .seminar: Preprečevanje vodenjskih težav in nasilja v OŠ, ki ga je vodila prof. Marja Strojin s Svetovalnega centra za olroke, mladoslnike in slarše v Ljubljani ler dvodnevni seminar: Problemi vzgoje v sodobnem času z vidika logoterapije, kalerega mentorica je bila dr. Zdenka Zalokar-Divjak. Med tem ko prebirate tale članok, otroci v polnem zamahu uživajo bolj ali nianj zaslužene počitnice. Počilnice so čas, ko učenci lahko za dobra dva nieseca -pozabijo" na šolske obveznosti, ni jim potrebno razmišljati o učni snovi in se pripravljati na razne toste ter spraševanja. Počitnice pa so tuđi čas, ko čuslveno in socialno življenje mnogih otrok potoka še prav posebej intenzivno. Otroci vstopajo v nova poznanstva, sklepajo nova prijateljstva, tkejo se prve Ijubozonsko vezi. Prav mamljiva pa so ludi vabila in ponudbe lisiili posameznikov in družb, ki vodijo na slranpola, v svet drog, zlorab, raznih oblik uničevalnega vođenja, nasilja... Pri ločevanju pozitivnih vzorcev življenja od negalivnih, pri i/biranju možnosli, ki so za po.sameznike v resnici dobre, pri sprejemanju uslreznili odločilev, bodo olrokom lahko v veliko pomoč prav znanje in veščine, ki so jih pridobili v soli. Vloga staršev pa je, jasno na prvom mostu. Veseli borno, če bodo vzgojni programi, ki smo jih to šolsko loto izpeljali v OŠ Mongoš, vsaj kančok pripomogli k temu, da se bodo učenci jeseni vrnili v šolske klopi zadovoljni ler pripravljeni na nove šolske (in življenjske) izzive. Polni novih doživetij, bogalejši za šlevilne izkušnje, prodvsom pa z zavesljo, da so sposobni odgovornoga rav-nanja, da se upajo spopasli s ležavami in da znajo poiskali pomoč, ko jo potre-bujejo. Na to osebnostne kvalitete pa je vsakdo lahko upravičeno ponosen. Socialna delavka: Maleja Banko (j%>J& g©fr©^© s^©^@ODŠ£ifa)© V soboto smo prišli v solo s starši.V solo sem prišla z očetom. Prva naloga je bila, da smo risali glavo po narcku. Risanje je bilo zelo smešno. Potom smo morali toj glavi dali ime. Ime som ji dala Skuštranec. Nato nam jo učiteljica razdelila liste. Na lo listo smo napisali deset samostal-nikov. Ko smo samostalnike napisali, smo si zamenjali liste. S temi samostalniki smo morali sastaviti povedi ali smešen in vosol spis. Mi smo napisali smešen spis in ga probrali. Pri zadnji nalogi smo dobili kratko zgodbo, ki smo jo probrali in zaigrali. Za dobro igro smo dobili velik aplavz. Naš pouk se je končal. Očka sem odpeljala še v druge razrede. Pokazala sem mu še izdelke drugih učencev. Oba sva otišla zadovoljna domov in se pogovarjala o današnjem dnevu. Alonka Cerar, 'i. c EH f N A Š A <, O L A^ MENGSAN V soboto smo imeli pouk. Na urniku jej bilo napisano: Moja zabavna slovenščina. Ko smo s stnrši prišli v solo, je bila na tabli napisana izpolnjevnnka. Ko smo jo resili, se je geslo glasilo: Šola se predstavi. Po izpolnjevanki je bil na vrsti narek z risanjem. Bil je zelo zabaven! Uh, koliko smošnih obrazov je bilo v našem razredu! Se učiteljica se je smejala! Po nareku z risanjem smo popravljali Mihčev spis. Vseboval je veliko napak in upam, da se to meni ne bo nikoli zgodilo. Sledilo je delo v skupinah. Pisali smo različne besedne zveze. Liste smo zamenjali in s temi besedami napisali smešne spise. Vsaka skupina je svoj spis tuđi prebrala in vsi so bili zanimivi. Po malici je sledila igrica. Naša skupina je dobila listek z igrico, ki smo jo morali nadaljevati. Vsaka skupina je zaigrala svoj prizor. Mi smo bili na vrsti ćetrti. Odigrati smo morali prizor prepira med dekleti v soli po koncu pouka. Zaradi nezgode se je učenki raztresla vsa vsebina iz šolske torbe. Zgodbo smo končale tako, da so se učenke sprijateljile in skupaj odšle na sladoled. Po končanem pouku v razredu smo si lahko ogledali, kaj delajo ostali učenci na soli. Tak način pouka mi je zelo všeč. Neža Hrovat, 3. t US? * ri flHk mišici JHl ■Bmf oko —™ ; di.an jj I..AS SRCE ( PEST o ta dan ostal v jspominu, ker je bil /abaven, sproščen in drugačen od tirugih 0^kih dni. \JkJ (Jicgor Skok, 3V U Dl MENGSAN NAŠ VRTEC UTRINKI AKCIJE "PODHRimO IGRHČO PRIJRTEUU" U URTCU "SOnČEK"-OB TEDnU RDEČEGR KRIŽfl "Poglejte koliko igrač smo zbrali u našem urtcu in koliko otrok borno z njimi razueselili!" Otroci izročajo predstaunicama RDEČEGfl KRIŽfl suoje igrače. Gospa Zdenka in gospa ITlajda sta otroke seznanili z dejaunostmi ob tednu "RDEČEGfl KRIŽfl" in se jim prisrčno zahualili za darouane igrače. MENGSAN NAŠ VRTEC V NOVO VRTCEVSKO SOLSKO LETO S PRIOKUSOM GRENKOBE Letošnje leto je lcto prostovoljncga dela; srcčanja J, mamlcami, ki potekajo cnkral mesečno v mengcškem vrtcu so mi pokazala Icžave, s katcrimi se srečujcjo mlade družine, ki ž.ivijo v naši občini. Tuđi šlevilo oilklonjenih otrok za šolsko lcto 2001/02 je svojevrsten pokazatelj podobnih tcirav. Kam i. malčkom, ko se staršem izteče porodniški dopust? Moram pohvaliti mlade staršc, da skrbno vpisujcjo svoje dojenčke v krajevni vrtce, ki pa ima žal lc štirinajst mest namenjenih otrokom v starosti od enega do dveh let v enoti Gobica in štirinajst mest od dveli do trcli let v enotl Sonček. Po tretjem lelu slai'o.sli lahko vzamemo še dcscl otrok v enolo Sonček in sedemnajst v enolo Gobica. V si;irostnc skupine nad pet lel ne moremo vpisati nobenega olrokn, ker je normativ štiriindvajset otrok žc dosežen, ko so otroci stari od .štiri do pet let. Med šolskim letom lahko vzamemo novoga otroka edino takrat, čc se kdo od olrok izpiše zaradi preselilve svoje družine ali svojega zdravstvenoga stanja. Vsekakor hodo občinski možje morali razmišljati o povećanih možnostih za vpis olrok v predšolsko ustanovo, saj smo jih v leto.šnjem lolu morali odkloniti triinlridosot. Prav tako bodo morale lokalne skupnosti promisliti ob naslednjih proračunskih planih ali pa že kar v lem, za leto 2002, da se bo moral spremeniti ludi sedanji Pravilnik za sprojom olrok v vrtoc, Pravico "hodili v vrloc" morajo pridobili vsi pred.šolski olrod, tuđi lisli, ki imajo onoga od staršev nezaposlenoga. "Zakaj pa laka potrošnja proračuna za najmlajše občane", se bo vprašal kdo od bolj stiska.ških svolnikov. Žalo, spo.štovani bralci, ker se nam develletka hitro bliža ne glede na to, da jo nekateri starši ne sprejemajo najbolje, ker ne bo več tako imenovane "priprave na solo", naj povoin, da bodoči prvi razred ne bo nič posebno drugačen, le tla bo pouk potekal v drugi hiši; develletka torej ni nobena posebna sirokovna novost, siarši se jo bojijo, mirne duše lahko to tako imenujem, ker se jim z besedo šola prikažejo v mislili njihove silnosti in odgovornosti, ki so jih imeli pri svojem šolanju. Še vodno veliko staršev misli, da v predšolskem odbodju vse poleka kar samo od sebe in da se njihova skrb za olroka začne, ko olrok vslopi v solo. Starši, ki se zavedajo svoje starševske odgovornosti že v prvih tisočih dneh olrokovega življenja pos-torijo vse lako v svoji vzgoji, da otrok v naslednjih letih ne bo imel odvečnih težav in prob-lemov, ko se bo treba usesli k nalogi in jo opraviti do konca. Solsko težave so veliko manjše, če so otroci že v predšolskem obdobju navajeni na postavljene meje. V vzgojnem smislu to pomeni, da je potrebno veliko dogovarjanja, dokazovanja, da imamo odrasli prav, če želimo, da današnji dan poteka po določenem vrstnom redu in da se loga reda vsi, ki smo se zanj odločili, tuđi držimo, Zakaj lo lažje izvede vzgojitclj kol pa olrokov starš? Zato, ker je relacija med otrokom in vzgojitoljoin povsom drugačna, ni lako čuslveno nabila. Česa siarši nočemo slišali, oziroma polrebujemo mnogo let, da slišimo? Nočemo slišati in videti napak na svojih otrocih, pa bi jih že v predšolskem obdobju zlahka popravili ali povsem odpravili. Sostlotni olrok bo odšel v prvi razred osnovne sole in se na njemu prilagojon način spoznaval z zakonitostmi matematike, narave, družbe, branja, pisanja; spoznaval se bo tuđi s komunikacijo z drugo odraslo osobo in s svojimi vrstniki. Če priđeš v novo okolje, kar za šestlct-nike šola prav gotovo bo, je korislno, da imaš nekaj izkušcnj i/, predšolskega obdobja, izkušnje otroku povedu, kako v dani situaciji reagirali, da jo pametno izkorisliš. Izkušnje si otrok nabere edino v vrtcu, kjer preživi določen čas z drugo odraslo osobo in s svojimi vrstniki. V Mengšu smo izgubili priložnosl, da bi se v devellelko uvajali s pomočjo Zavoda za Solstvo in Minisirstva za šolstvo, znanosl in šport, ki imata žc nekaj proteklih izkušenj o funkcioniranju lakega načina v šolanja olrok. Seveda pa nov način dela v prvi Iriadi polre-l'ujo ludi nekaj funkcionalnih sprememb v šolski slavbi in na šolskem igrišču "Zopet lile lamali11, bo završalo na seji občinskega svela. Menim, da bi prav občinski svelniki morali spro-jeli dojstvo, da so dobro slrokovno in skrbno starševsko vodeni otroci v predšolskem obdob-ju, pogoj za dobro delo v osnovni soli in olrokovem nadaljnem življenju. Starši, ki tako imenovano družinsko vzgojo odlagajo na ramena vrlca in sole, bi se o svojem poslanstvu morali podučiti na različnih predavanjih, ki jih organiziramo v vrlcu in soli, pa so žal vodno slabo obiskana. Bili siarš ni lahko opravilo, ni receplov, potrebujemo pa veliko Ijubezni, volje in duševnih moči, da kralkosrejčnike umestimo v "življenje". Vse lo si lahko naberemo v samopomočnih skupinah, kjer se odkrito pogovorimo o svojih težavah, poslušamo izkušnje drugih in jih uporabimo v laslni družini. Če homo vsi siarši delali v loj smeri borno skupaj z učitelji že prcdhodno poskrbeli, da varnostnikov na naših šolah mogoče čez deset let ne bo Wč Ireba. Pred dosotimi leti je rekel predsednik naše države: "Nocoj so dovoljene sanje! Jutri bo nov dan!" Moje sanje so že triiniridosol let onako: "Naj ima lokalna skupnosl čim več posluha za majhne občane!" S lo mislijo bi se morali oglašati v našem glasilu ludi občani sami, saj 10. f'len Zakona o vrtcih, ki je v veljavi že od leta 1996, lokalni skupnosti nalaga zahlevno nalo-R° ■ zagoioviii poirobno število novih oddelkov, če se izkaže potreba žanje. '!. uvedbo devctletke v šol. I, 2001/02, bi se v mengeškem vncu lahko zagolovilo varslvo za vse lelošnje varstva željne mengeške malčke in njihove slarše. Vesela som sporočil slaršev, ki pravijo, da vodo, da vrlec ponuja olrokom veliko lepih in prijelnih trenutkov in da žolijo, da otrok preživi svoje predšolsko obdobje v zanj primerni ustanovi s strokovno usposobljcn-imi ljudini. Želim si še, da bi s svojim prostovoljnim dolom lako prijetilo nadaljevala ludi po pocitnicah. Vabim mlade starSe, da se ponovno srečamo Iretji čelrtck v mesecu seplombru; vsem, ki sle si vzeli čas za moje misli, pa lepo in Ijubezni polno poletje. Mica Kavka. Malonogometna liga v Vodicah, ki jo organizira Kubu klub Vodice, je v zadnjem kolu malonogometne lige doživela vrh tekmovanja, in sicer v derbiju med ekipami MNK Mengeš in C.M.T. Loka. V ligi sodeluje 10 ekip, vendar največ pozornosti pritegnejo prav lokalni derbiji. Ogromno zanimanja je bilo pred tekmo MNK Mengeš in C.M.T. Loka, hkrali je bila to tuđi zadnja tekma v spomladanskem prvenstvu. Tekmo so bolje začeli Mengšani in hitro povedli z 2:0, kljub odličnemu vratarju Šemsu, ki je zaklenil Loška vrata in zaustavil nekaj lepih napadov igralcev iz Mengša. Po začetni iniciativi Mengšanov so v drugi polovici prvega polčasa prevzeli pobudo igralci C.M.T. Loke in z goloma Drobeža in Anžlovarja izennčili rezultat, pred koncem tekme pa je Mengšane pokopal Urane Malus in odločil prestižno srečanje v korist igralcev C.M.T. Loke. Tako Mengšanom ostala tolažba, da bo v jeseni povratna tekma in se lahko nadejajo večjega uspeha. Za ŠD Loka pri Mengšu Matjaž Anžlovar TEI1IŠRI TURniROP- Zfl FflllTE in DEKlETfl DO 16 LET GfUIlE mengeš, 2.-5.7.2001 V Mengšu na igriščih Teniske sekcije Partizan je od 2.7. do 5.7.2001 potekal turnir - ODPRTO PRVENSTVO ZA FANTE IN DEKLETA DO 1 6 LET, ki štojo za jakostno lestvico TZS. Turnir je v sodelovanju z Tenisko zvezo Slovenije organiziral novoustanovl-jen Teniski klub GAME Mengeš. Udeležba je bila velika in močna, saj je nastopilo kar 48 fantov in 35 deklet iz ćele Slovenije. Nastopile so tucli tri mengšanke, Čučič Monika, Bartulac Biljana in Čučič Manuela, todn žal se jim ni posrečil preboj med najboljše. Pri fantih je zmagal Poclkrajšek Nejc iz Celja, lanskoletni državni prvak do 14 let, ki je v finalu premagal Čevka Anžeta iz Kamnika z 6:2, f>:1. Tretje mesto sta si razdelila Bende Sašo in Hercog Jure, oba iz Maribora. Zmagovalec: Podkrajšek Nejc Pokal je i/ročil Nikola Krstić, dir. MIC Mengeš d.o.o. Ueliki derbi u malem nogometu C.m.T. Loki O MENGŠAN SPORT Pri dekletih je bila najboljša Ijubljančanka Obrez Tina (TK Olimpija), sicer št. 2 v Sloveniji do 16 let. V finalu je premagla Prislan Anjo (TK JAKI Ljubljana), ko je ta v drugem nizu predala dvoboj zaradi poškodbe roke (6;2, 1:1 predaja). Tretje mesto sta si razdelili Poglajen Anja (AS Litija) in Jeras Teja (TK Kamnik). Zmagovalka: Obrt/ Tina Nagrado je izročil Gojko Bartulac TK GAME Organizacija turnirja si je prislužila visoke ocene od vseh udeležencev, obiskovalcev in vrhovnega sodnika Vlade Kovačiča. K uspešni organizaciji so veliko pripomogli sponzorji turnirja -OBČINA MENGEŠ - MIC MENGEŠ d.o.o. - RC ŠPORTNA OBLAČILA Mengeš - MBB d.o.o. Mengeš - GAJA d.o.o. Domžale-enota Mengeš - MEDIC s.p. Mengeš - HOTEL "BIŠEVO" Komiža-R. Hrvaška in se jim v imenu vseh udeležencev in TK GAME najlepše zahvaljujemo! Zahvaljujemo se tuđi za praktične nagrade, ki so jih prispevali Levček d.o.o. Kamnik , KSL d.o.o. Ljubljana, Lilas trade d.o.o. Ljubljana, Klemens-trgovina z obutvijo Mengeš, Mesing Bar Mengeš, Zlatarna Kosec Mengeš, Avto Car Mengeš in Optika Martina Škofic Mengeš. TKGfllM Bartulac Gojko Sedmo srečanje u nogometu med Loko in luančno Gorico 2. junija je bila Loka pri Mengšu spet na nogah. Težko pričakovana (žc sedma) tekma med ekipama C.M.T. Loka - Ivančna Gorica v okviru občinskega praznika je bila prav ta dan. V lepem in sončnem vremenu si je tekmo ogledalo veliko število gledalcev in glcdalk. Tokrat so bile odigrane kar tri tekme, vse pa so bile napete in predvsem zelo zanimive. Žc ob 2. uri so stopili na prizorišče najmlajši. V precejšnji pripeki so se pomerili Loka- mladi in Mengeš. Loka -mladi so bili zares mladi, zato so tuđi morali priznati premoć starejšim Mengšanom. Izid tekme je bil 6:1 v korist igralcev iz Mengša. Pri Loćanih so se najbolj izkazali Anže Župan in brata Matic in Blaž Sašek. Za podmladek v Loki se nam torej ni treba pretirano bati. Stojijo: Šcmso Avdič, Brane Malus, Marjan Toslon, Malja-r An/lovar, Pt'tcr Franlar, (ure Frantar, Uroš l.o/ Čepijo: Senad Civič, Franci Slopar, Franci Lorenčič, Robcrl in Scbastjan luhant ŽUPMJSKfl KflRITHS [H EflGEŠ Trdinou trg 8 • Telefon: 01 7238 977 Pisama in skladišne sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 MENGŠAN Naslednja tekma pa je bila prava paša za oči. Na igriščc so namreč stopila loška dekleta, pod nazivom Kocijanove frajle (naziv so dobile po spon-zorju Avtoprcvozništvo Kocijan Franci), proti veteranom Loke (ludi ti so imeli svojega sponzorja - Franca Lagoja). Izkušeni veterani so hitro povedli, saj dekleta nišo mogla zaustaviti bliskovitih prodorov Jožeta Brojana in kljub odličnim obrambam vratarke Andreje Gorjup, so povedli veterani s 3:1. Da pa so Ločanke vztrajne, so dokazale v drugem polčasu. Z vso močjo so krenilc proti vratarju veteranov Francu Lagoji, kar se jim je tuđi bogato obrestovalo. Romana Železnikar je v slogu Maradone zabila dva evrogola in izenačila rezultat. Veterani so zoper povedli, vendar jim je zmagoslavje preprečila slrelka dveh golov na tekmi Jasna Avdič. Ker v rednom delu ni bilo zmagovalca, so tekmo odločile sedem metrovke. Na veliko veselje gledalcev in predvsem gospoda Kocijana so slavile zmago dekleta. Veterani pa so "gentelmensko" prenesli poraz. Zadnja tekma pa je bila nekaj posebnega. Igralci Loke in Ivančne Gorice so se okrepili vsak s po onim igralcem, in sicer je za Loko zaigral župan gospod Tomaž Štebe, za ekipo iz Ivančne Gorice pa župan gospod Jcrnej Lampret. Kot vsa leta je bilo tuđi letos zelo napeto, vendar pa so bile vse oči uprte v oba župana in priznati je treba, da jima ne manjka nogometnih veščin. Po burni tekmi, ki jo je kot vedno odlično odsodil nepristranski Sandi Bevk, se je že petič tekma končala neodločcno, in sicer z rezultatom 7:7. Strelci za Loko so bili Pogačar in Anžlovar po trikrat ter Juhant enkrat. Tuđi tokrat se je tekma končala po sedem metrovkah. Zmago l.oki je prinesel Prav gospod župan, ki jev neposrednem dvoboju z gospodom Lampretom zabil kar dva gola iz penala (gospod Lampret samo enega) in nam priboril zmago z 9:8 ter v skupnom seštevku vodstvo s 4:3. Po zadnjem sodnikovem žvižgu smo goste pogostili v gostilni Fit-Top in se že dogovorili za nadaljnja srečanja. Kot vedno so nam večer popestrili Stoparji in posebni gost citrar Klemen. Da je prireditev zelo uspela se moramo zahvaliti našim sponzorjem. To so: C.M.T., Melodija, Fit.Top Mengeš, Pr Jakov Met, Kovaštvo Andrej Mušič, Bojan Vukšič - klimanaprave, bife Ilonka, Avtogen d.o.o., Gostilna Trzin, Limato d.o.o., Mini bar Skok, Avtopralnica Herbv, Avtoprevozništvo Franci Kocijan, Ključavničarstvo Lagoja in Caffe Raca. Posebna zahvala gre gospodu županu Tomažu Štobetu, ki se je kljub obveznostim udeležil te prireditve, saj sta z županom iz Ivančne Gorice veliko pripomogla k vzdušju in uspehu prireditve. Za ŠD l.oka Matjaž Anžlovar Slavnostna skupsčina ob peti obletnici Smučarsko skakalnega kluba Mengeš V teh poletnih dneh bo minilo okroglih pet let od ustanovitve Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Od leta 1996 se je zgodilo v našem klubu ma-rsikaj. Tako smo se veselili športnih, de-ovnih in organizacijskih dosežkov, žal pa nas je doletela tuđi tragična nesreča. Z našimi tekmovalci smo poželi odlične rezultate, tako na domaćih tleh kot v tujini. Najbolj ponosni pa smo na peto mesto našega tek-movalca na svetovnem prvenstvu. Prav zaradi vsega tega je bila redna letna skupština kluba Se toliko sloves-nejša. Poleg običajnih točk dnevnega reda smo se spomnili tuđi vseh minulih lepih in tragičnih irenulkov, zadali smo si nove cilje za v bodoče; s priznanji pa smo se zahvalili vsem, ki so nam v lem času slali ob strani. Tako smo podelili skoraj slo zalival in priznanj donatorjem, sponzorjem in klubskim clelavcem. Najzaslužncjši pa so prejeli lepe plakele za svoje neumorno petletno delo v korist kluba. Na skupštino snio povabili ludi predstavnike občinskc uprave, predstavnike športnih in drugih drušlev občine, kot tuđi nam najzveslejše simpalizerje, ki kakor koli podpirajo to našo športno dejavnosl. Ob prevzemu priznanja v imenu občine, je gospod župan namenil tuđi nekaj spodbud v korist našega kluba, predvsem pa smo bili veseli njegovih besed, da bo sloril vse, da bi nam uspelo vsaj tlelno uresničiti nacrt skakalnega centra na Zalokah v MengSu. Po svečanosti smo se poveselili in okrepčali v Gosti.šču Grohar, kjer nas je pogoslil lasinik gospod Janez. l'rejemniki plaket, ki so najzaslužnejši za obsioj našega kluba, pa so bili naslednji člani SSK Mengeš: Brane Šu.štar - ustanovili član, žc vsa lela predsednik, sodnik lože Trplan - pelleini član, soilnik, tajnik Ir.inc Grcgorc - ustanovili član, dolgoletni sponzor, član nadzornoga odbora Franc Martinčič - ustanovili član, državni sodnik, tehnični delegat Marjan Makovec - uslanovni član, dolgoletni sponzor, član nadzornoga odbora Vinko Vahtar -ustanovni član, dolgoletni sponzor, podprodsednik kluba, predsednik upravnoga odbora Alcš Selak - ustanovni član, član upravnoga odbora, trener Daviti Kustor -nekdanji tekmovalec, sodnik, trener Tone Koželj - ustanovni član, član upravnoga odbora, irener, sodnik Janja l'evc -ustanovna članica, blagajničarka Milja l'ovc - ustanovni član, državni sodnik Rok Bonkovič - do sodaj najuspešnejši lekmovalec v klubu (5. na svetovnem mlatlinskem prvenstvu) Jernoj Verbančič - perspektivni lekmovalec, ki jo prav prvi prislopil v vrste SSK Mengeš pred petimi leti Kljub času tlopuslov, ločnejo 29. junija 2001, smo bili sklepčni in svečano skupščino pripeljali tlo slovesnega zaključka. Trplan & Šuštar H' Š P O R 1"'" MENGŠAN BALINARSKE NOVICE Zopet je na vrsti nekaj novic in našega "balin-placa". * Prireditve v počastitev občinskega praznika so za nami in priznati moramo, da se je marsikaj dogajalo (mislim, da se je za vsak okus našlo kaj zanimivega). Naša sekcija je organizirala medklubsko prvenstvo. Prišlo je 12 ekip, ki so se v lepem vremenu borile za čimvišje uvrstitve. Rezultati dobrega dela v društvu so lepo vidni tuđi v končni uvrstitvi turnirja, saj se je domaća ekipa uvrstila takoj za zmagovalno ekipo turnir-ja, ekipo Bratov Smuk. Rezultati: 1. mesto Bratje Smuk 2. mesto Šuštaršič-Ravnikar M. 3. mesto Murovec-Beber 4. mesto Pećnik-Reven * Odigrali smo spomladanski del in dve tekmi jesenskega dela prvenstva 1. LOBZ lige. Sedaj imamo nekaj tednov počitka, potem pa se ponovno začne zares. Naj povem, da smo pridobili tri nove sponzorje in sicer lastnika restavraci-je, kjer strežejo odlične piće in testenine; Buon Piatto, pečarstvo Dermastja Robi, tretji novi sponzor pa je ključavničarstvo Lagoja Franc. Lastnika Buon Piatta sta ćelo ekipo opremila od nog do glave. Kupila sta nam trenirke, majice in kape, tako da naši igralci povsod kjer se pojavijo zbujajo pozornost. Novim in starim sponzorjem se lepo zahvaljujemo. Pozornost pa naši igralci vzbujajo tuđi z zares dobrimi rezultati. V eni izmed prihodnjih številk vam bom postregel še s fotografijo ekipe in vsemi našimi sponzorji. Rezultati na polovici prvenstva in po odigranih dveh tekmah jesenskega dela so naslednji: MESTO EKIPA TOČKE PUNT RAZLIKA 1. SNEBERIE 23 +10 2. ŠIŠKA 19 +48 3. MENGEŠ 18 +37 4. STRAHOVICA 15 +10 5. BIĆEVJE 13 +6 6. RADNA 10 -12 7. DOB ROVA 10 -32 8. SVOBODA 8 -30 9. ISKRA 8 -.30 10. SAVA 7 -14 11. JAMA 7 -44 Do konca sezone nam ostane še osem tekem in vse je še odprto. Imamo zelo dobre možnosti, da se zavihtimo na sam vrh. Priznajte, da bi bilo prelepo, če bi Mengeš dobil republiškega ligaša. * Sodelovali smo tuđi na osmih turnirjih, ki jih organizirajo društva iz bližnje in daljne okolice. Kakšnih novih pokalov nismo prenesli, kar je tuđi opravičljivo, saj se igralci nekako izogibajo turnirjem. Le-ti se igrajo preko celega dneva in tako trajajo od 8.00 do 19.00 ali 20.00. Za letošnjo sezono nam ostaneta še dva domaća turnirja. Ob tradicional-nem turnirju veliki - mali Mengeš, ki smo ga preimenovali v sever - jug, borno organizirali še razvedrilni turnir "ona & on". Vsak član društva bo pripeljal zakonca ali družinskega člana nasprotnega spola. Turnir se bo odigral 14.7.2001 ob 8.00. Upam, da se bo turnir prijel in prav tako postal tradicionalen. S tem želimo, da bolj vključujemo in "zastrupimo" z bali-nanjem naše boljše polovice, ki nam bodo tako v nadaljevanju oproščale ure, ki jih preživimo na našem balinišču. Predsednik BS, Marjan Tomazin Mengeš, 7.7.2001 P O T O P I S I KITAJSKA 3. del DEZELA KONTRASTOV Žiga nam je povedal, da se splača videti Kitajcc pri jutranji telo-vadbi na Bundu, zato smo nckateri v ncdcljo, 15. aprila vstali že zelo zgodaj. To, kar smo videli, je bilo res zelo zanimivo in lepo. Tišti, ki se spoznajo na razne oblike telesne vadbe, so početje Kitajcev primerjali s T'ai-Chijem, hkrati pa so ugotavljali, da se od tistega, kar izvajamo v Evropi, nekoliko razlikuje. Telovadba je v marsičem spominjala na skupinske koreografije, ki se jih starejši še spominjamo s Titovih rojstnih dni. Člani skupin so bili navadno enako oblečeni in so uporabljali rekvizite (obroče, meče in podobno). Zdelo se mi je zanimivo, da na Bundu telovadijo pred-vsem starejši Ijudje. Presenetljivo je bilo videti starejšo gospo (oziroma tovarišico), ki je dvignila nogo na dober meter visoko ograjo in z rahlimi udarci masirala nožne mišice. Nogo je nato spustila na tla in jo zatem dvignila še kakšnih dvajset centimetrov višje in oprla ob steber ulične svetilke. Ob vrnilvi v hoicl so nckateri ocl.šli na zajtrk, ki ni bil všicl k nočnini in ga je bilo treba doplačati (kitajski zajlrk 8 vuanov (2-10 SIT), evropski pa 15 vuanov (450 SIT). Po zajtrku smo se odpravili na osreclnjo tržnico v Shanghaju. Začuđeno .smo opa/.ovali življenje v mestu, ki ni kazalo nikakršnih znakov, da je nedelja. Vse trgovine in lokali so bili odprti. Dclali so celo gradbeni delav-ti. Opazili smo, kako se kitajski trgovci veselijo evropskih turislov, saj se nam je marsikaleri njihov izclelek zclel zanimiv in ne ravno drag. Kitajski trgovci so nas sami seznanili z možnostjo pogajanja o ceni in lahko rečem, da so neka- P P O R T O MENGŠAN P O T O P I S I liri člani naše skupine v nekaj tineli poslali pravi mojslri za baranlanje. Barantanjc je zabavalo tako nas kol trgovce in upam si zapisali, tla je na Kiiajskem baranlanje umeinosi. Ce je kelo izmed nas izrekel prenizko eeno, je laliko začutil (čeprav prikrilo) jezo in udaljenost trgovcu, ktlor pa je uganil najnižjo tnožno ceno, o kaleri se je bil trgovce še pripravljen pogovarjati, je bil deležen trgovčevega veselja in čestitk. Na la način sem kupil nekaj prccl-nu'iov in daril, ki jih nisem nujno potreboval, a je bila predstava pogajanj lako /animiva, da sem na koncu moral kupili izdelek, če sem Ic imcl denar v župu. Opisali želim še situacijo pri nakupovanju, ki sem jo dozive! po več kol leđnu dni bivanja na Kiiajskem, ko sem bil že naveličan barantanja s trgovci in se prepričal, da je baranlanje njihova folklora kot pekoča začimba v njihovi lirani, ki ne more in ne srne manjkati: Bil je lopel večer na tržnici v Suzhovu. V žepu sem imcl samo 5 yuanov. Uslavil sem se ob slojnici z obeski za ključe. Za pultom je sedelo dekle in se učilo igrati na »avto-. Med množico agresivnih prodajalcev je bila ona kol ligovka popolnoma neambiciozna. To me je izzvalo, tla sem se začel zanimali za njene obeske. Vprašal sem za ceno enega otl njih, Dekle je kratko reklo: '•cr- (tlva) yuana in igralo llavto naprej. Takoj sem hotel kupiti obesek in jo lako moiil pri igranju. Vzela je bankovec za pel yuanov, mi vrnila iri in spet vzela »avto v roke. Ta dogodek je opazovala protlajalka pri sosednji stojnici in se razburila na prodajalko s llavto in ji očitala, da bi morala postaviti višjo je odgovorila. •Bi bila vesela, če bi ga prodala za tri yuane?» sem jo vprašal. "Da!-, njen obraz je bil resen, Nasletlnji Irenulek sem ji slisnil v roke tri yuane in .si vzel v roke malega tigra. (Tiger na Kitajskem simbolizira moč, kolikor sem seznanjen, mortla pa še kaj drugega). l'rodajalka je zavriskala od veselja, jaz pa sem ji skušal seči v roko, kol sem videl druge kilajske trgovce, ki so zadovoljni s kupčijo. l'rodajalka je roko umaknila in vpraSala: •Pa res rabiš tega tigra?- Manjkalo ji je pogajanje za ceno. ■Ja, zelo sem vesel, da ga imam-, sem odgovoril, na njenem obrazu pa se je zrcalilo nerazumevanje in lahko bi rekel prezir, ker se nisem hotel poga- jali zanj. Vračani se spet nazaj v Shanghai, kjcr smo t)d ponedeljka, 16. aprila, do srede, 18. aprila sledili priporočilom vodiča Lonely planet in obiskali pomembnej.še luristične točke v mestu. Z ladjo smo prepluli Huangpu reko in se povzpeli na najvi.šjo stolpnico v Pudongu, modernem Shanghaju, obiskali smo shanghajski muzej, Muzej starodavne kitajske seksualne kulture, pagode, restavracije, kjer smo popili skodelice kave, ki je na Kiiajskem skoraj redkosl in je zelo draga (od 10 do 35 vuanov = od 300 do 1.050 SIT). Trelji ali četrti dan na Kitajskem se mi je vzbudila silna želja po evropski hrani. S hčerko Saro sva na glavni ulici našla pizzcrijo. Po stopnicah sva se vzpela do vral, kjer naju je že pričakovala v rtleče belo uniformo oblečeno lepo, mlado dekle. V lepi angleščini je vprašala, če želiva pizzo, in ko sva potrdila, naju je peljala v prvo natlslropje, nama pokazala prazno mizo .s šlirimi pogrinjki in polem, ko sva polrclila, da sva sama, odvzela dva pogrinjka. Prosila naju je, naj počakava minulo, tla bo pri.šel natakar. Natakar je res prišel čez minuto ali pa še malo prej. Ponudil nama je jetlilni list. S Saro sva se v teli prvih ircnulkih ravno navdušila nad nivojem, ki ga je nudila ta restavracija, a so naju je že naslednji Irenulek postavile na trdna tla zelo zasoljene cene. Odločila sva se, da naročiva samo eno veliko margerilo, kar je slalo 55 yuanov (1.650 SIT) in dve pijaci (skupaj 67 vuanov). Nalakar nama je pizzo prinese! v plilvi kovinski posodi, jo razreza! in s plo.ščalo lopatico dal obema košček na krožnik. Ob tem me je obšel občutek, da sva tleležna pretirane pozornosti pri postrežbi. Mogoče so imeli podobno izkušnjo tuđi ostali člani naše skupine in tako smo se vsi tiho strin-jali, da v bodoče uživamo kar kitajsko hrano, ki smo jo naročali v manjših, pogosto ćelo neuglednih restavracijah. Tako smo ugotovili, da se dobi kosilo za pel tlo osein yuanov, kmalu pa je bila tuđi ta meja prebila, ko smo kosili za štiri yuane in končno ćelo za tri po osebi (90 SIT za kosilo!). Kitajska nam je postopoma spreminjala navade. Spominjani se, da sem si na začetku postavlja! neiinino vprašanjc, zakaj Kilajci ne uporabljajo žlic in vilic in zakaj jedo s palčkami, saj je uporaba žlice venelar veliko enosiavnejša in učinkovita. Kmalu pa sem dojci, da pri jedi ni potrebno niti dobro biti učinkovit. Jesti po maleni in počasi je zelo zdravo, in to palčke nedvomno omogočajo. Na koncu kila-jskega kosila je juha, ki se je s porcelansko žlico in ustvari zelo prijelno počulje po končanem kosilo. Kitajska hrana mi je vzbujala zadosten občutek sitosli, prijelno počutje in nikakršnih prebavnili težav. Maljaž Koncilja FOTO: Sra Koncilja MENGŠAN ŽIVLJENJE V O B Č I N I POROKH U niEflGŠU Lepo sončno popoldne je bilo še posebno slovesno v soboto, 23. 06. 2001, ko sta se odločila za skupno pot mladoporočenca Simon Ves in Doroteja Robič. Svoj •da- sta izrekla v mcnge.ški poroćni dvorani. Čast, da ta obred vodi, pa je doletela župana mag. Tomaža Štcbeta. Ob čestitkah, ki jinia jih je izrekel v svojem imenu in v imenu občine Mengeš, smo /.brani nazdravili s šampanjcem. Slavje so nadaljevali ludi po odhodu z občinske poročne dvorane. Znaki so bili vidni še v lorek, ko je bilo dvorišče oz. vhod pred Občino še vedno posuto z rižem. Marta Kurel ? Uli UJlih Klepec Katarina in Balentin Matevž MENGŠAN inTEfUKT nfl OBčim menGEš VABUENI K BREZPLAČNI UPORABI ! ŠE POSEBEJ MLADINA IN ŠOLARJI ! Na hodniku in v sejni sobi so v službenom času na voljo trije lačunalniki s povezavo na Internet. Možen je tuđi rloslop do plačljivih storilcv jUS info in Uradnega lista! Pogoj uporabe je podpis i/javo, ki . -.i ya vsakocja uporabnika na državni informacijski hrblenicil skrb za park in poškodbe v parku Mladim in mladostnim smo ponudili možnost rekreacije z ulično košarko (6 košev na igrišču v parku) in glasbo vsak pelek v Juliju in avgus-tu. Igralcev košarke je še kar nekaj. Obisk in zagretost ob igri Ansambla Astral pa bi bil lahko večji. Znl se po tem in ludi ob drugih prilo/nostih dogajajo vandalizmi in dela škoda. Vtis je, d.i k temu še največ l'rispevajo nebteri posamezniki, mladi z viški energije. Oglejte si nekaj slik iz parka v Mengšu. M.K. ^ ■■'""■■■■■ ;l";TT*"r. 'j ':U']n:':JL'lJJH.lU_U.LLl ^JLa1I--i:-jXJ VAh VblbVh fkhi_kuik «uhWJB,n.iw>*i».i**- ^u^um. NOVA PRIDOBITEV VINCEMENGEŠ _ V INCK je vključenih 97 varovancev iz občin Domžalc, Lukovica, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče, Trzin in nekaterih drugih občin. V dvaindvajsetih lelih obstoja, so odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju, vso pozornost namenjali zagotoviti kar najboljših pogojev za delo. Delavnice so lepo urejene in varovancem omogočajo prijetno okolje za delo. In kaj je nova pridobitev v INCE Mengeš? V petek, 8. junija 2001 so odprli nov varstveni odd-elek, v katerega bo vkljućenili deset varovaneev, ki potrebujejo posebne pogoje za delo. Dobili jih bodo v novem prostoru, kjer bodo pod vodstvom dveh strokovnih delavk delali po posebnem programu, ki med drugim vkljućuje likovno ustvarjan-je, oblikovanje gline, izdelavo drobnih izdelkov in daril, spreliode v naravo in še marsikaj, kar je pri-lagojeno njihovim sposobnoslim in polivbam. V sklopu varslvenega oddelka je ludi SOBA ZA SI'KOŠČANJK. Soba za sproščanje je izdelana po metodi Snoezelen. Snoezelen je meloda, ki jo zadnjih dvajset let razvijajo na Nizozemskem in je skovanka med dvema holandskima be.sedama "snuft'eln" - vohali in "clozelen" - dremati. Namen terapije v lej .sobi je predvajanje ugodnih čulnih občuikov, ki usivarjajo atmosfero zaupanja in sprostilve. Snoezelen je stimuliranje; osnovnih človekovih eutil, kjer intelektualne sposobnosti posameznika nišo pomembne. Meloda posreduje občulja in izkušnje, ki si jih v življenju pridobivamo z aktivnim in pasivnim doje-manjem. Zaradi izoliranih čulnih impulzov je mogoča koncentracija posameznih čuiil. Tako gredo doživetja ne le v širino, leniveč ludi v globi-no. Dojemanje in izkušnje s tem dobijo popolnoma novo dimenzijo. Snoezelen omogoča vsakemu posamezniku popolnoma individualno možnost doživljanja časa, prostora in opreme. Vsi imamo potrebo po vzburjenju in pomirjanju. To je pomembno za pridobivanje nove življenjske energije. Vsi trpamo energijo iz pozilivnega okolja ler iz različnih možnosti izbire med različnimi aklivnostmi. Te možnosti nudi Snoezelen tuđi osebam z molnju v duševnem razvoju, ki drugače do teli izku.šenj zaradi pomenjkanja intelektualnih sposobnosti ne morejo priti. S tem se izbolj.ša živl-jenjska kvaliteta vsakega posameznika. Pri realizaciji adaptacije novoga prostora s sobo za sproščanje so polog INCE soclelovali Ministrslvo za delo, družino in socialne zadeve in donatorji: TELEKOM Slovenije in TOHAČNA Ljubljana. ŽIVLJENJE V OBČINI MENGŠAN 16. maja 2001 so v okviru programa - Vojska Vojski za Slovenijo - častniki iz ZDA izvedli vojaško strokovno usposabljanje z naslovom: "Predstavitev sistema izobraževanja in usposabljanja v oboroženih silah Združenih držav Amerike". Izobraževanje je potekalo v Oranžeriji - v častniškem klubu v McngSu. S slovenske strani so sodelovali Združcnjc slovenskih častnikov, Center vojaških Sol in Slovenska vojska. Gostiteljici sta bili občini Domžale in Menge.š. V Meng.šu je bil preci pričetkom izobraževanja sprejem v Glasbeni hiši ŽUPAN, podjetja Župan harmonika International, Goste sta spre-jela lastnik g. Valentin ZUI'AN, mednaroclno priznan konstruktor, inovator in izdelovalec har-monik in župan Občinc MengeS g. Tomaž Štebe. Z ameriške strani so bili prisotni: gospoda Lowell [). Churchman, Sergeant First Class in Michael I.. Yowell, I.icutenant Colonel iz Colorado Army national Guard ter Rick Jones , Major iz US Air Force. Navdu.šenje nad muzejem in prostori za konstrukcijo in izdelavo unikatnih harmonik je bilo izjemno. Slike, na katerih so predstavniki Zdmženja slovenskih častnikov, Centra vojaških šol in Slovenske vojske, naj govorijo same zase. M.K. fllHERIŠKI ČHSTniKI U IMI1GŠU Skupni posnetek. Vsi posije s harmonikarjem. OB 60 LETNICI IZGNANSTVA MENGŠANOV V SRBIJO Po šestdesetih letih in do dneva točno je bilo v torek, 3. julija 2001 v Mengšu srečanje prvih izgnancev. Pozno, toda iz srca. Prepozno zato, ker jih je veliko že pomrlo; živi so le še tišti, ki so bili leta 1941 še otroci in že med temi so vrzeli. Prav bi bilo, ko bi se še izgnanci srečali že ob desetletnici, to je leta 1951 in potem ob vsaki okrogli obletnici. Za to je po svoje kriva tuđi tedanja oblast, saj izgnanci sploh nišo bili priznani kot žrtve druge svetovne vojne. Oblastniki so se do njih obnašali prezirljivo in omalovažujoče. Okupator je že vedel, koga je v tistem času treba odstraniti in kdo mu je bil lojalen. Že sredi maja 1941 je začel zapirati predvsem izobražente in razne društvene delavce, gospodarstvenike ter predstavnike oblasti. Očete in s lem družine je v junijskem Mengšanu predstavil že Stane Lužar. Omenjene, ki jih je okupator pozaprl, bi ne bilo mogoče potujčiti. Borili bi se za svojo bitnost in kulturo, za slovensko besedo, značaj in ponos - z eno besedo, za slovenstvo. Ko so ti Ijudje v zadnjih desetletjih umirali, jim ob grobu nikoli ni bilo izrečeno: "Hvala ti, Slovence, bil si prva žrtev okupatorja". Povrh v.sega je bila v leh druži-nah kar nekajkrat popisana vojna škoda, da bi dobile odškodnino. Iz vsega lega pa ni bilo nič, vsaj do njih ni prišlo ničesar; vse pa brez opravičila ali vsaj pojasnila. Sele svoboflna in samostojna Slovenija je leta 1990 začela reševati ta pereci problem. Izgnanci so se ludi organizirali, žal jih je tri četrtine žc pomrlo, preživeli pa so v letu 1996 začeli prejemati skromne mesečne rente. Glede na privilegirane pokojnine je to neprimerljivo. Kot že omenjeno, smo v junijski številki Mengšana prebrali zapis o mengeških izgnancih, imajo namreč vsestransko delujočega župana g. Tomaža Štebeta. Skupaj s pobudnikom Stanetom sta organizirala in pripravila to srečanje v Restavraciji Grohar. Povabljeni so bili vsi preživeli mengeški izgnanci iz leta 1941. Veselo je bilo videti sivolasc "mladenke" in "mladeniče", ki so si kot nekdanji izgnanci segali v roke in se pozdravljali. Zbralo se jih je 15, nekateri tuđi s svo-jci; nekaj pa jih je manjkalo. Srečanje je odprl in pozdravil organizator STANE ter s solznimi očmi poz-dravil nekdanje sotrpine. Za njim je spregovoril tuđi župan. Prijazne Štebetove besede so srečanje povezale v prikupno celoto in prijeten mengeški tlogodek. Za tem se mu je STANI; še zahvalil za finančno pokritje stroškov pogostitve. Po okusnem kosilu in ob žlahtni kapljici pogovarjanja ni bilo ne konca in ne kraja, saj smo se zaklepetali v pozno popoldne. Dolgo je bil v druščini tuđi župan in je vsakemu udeležencu posveti! nekajminutni pogovor. Vsem izgnancem, ki so že pokojni, vsa čast in slava. Bili so zavedni in pokončni Slovenci. Vam pa danes le to, bodite ponosni na svoje starše. Ker se jih je okupator bal, jih je izgnal, z njimi pa celotne družine. Tako tuđi zgodov-ina popravlja polstoletno gledanje na vse žrtve druge svetovne vojne. Ob razhajanju je bilo slišati, da je bilo srečanje enkratno in skupna želja je bila, da naj bi se še kdaj ponovilo. Za Občino Mengeš pa velja, da je s lem srečanjem lahko zgled vsem sosednjim občinam. France Cerar !.Ž.J_YJLJ ENJE V OBČIN I....._ Churchman se je navtlušil nad zibelko - g. Župan mu je eno t;tkoj podaril. G. Župan je naredi I izjemo in goste popeljal v prostore, kjer konstruira harmnonike. MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI TEČflJ UEZElUfl Od 3. 7. do 11. 7. 2001 se je pod vodstvom gospe Mije Labrovič odvijal 30 umi tečaj vezenja. /ačelnega lečaja se ju udeležilo 6 deklet, nadaljevalnega izdelovanja bele vezenine pa 2 dekleli. Obeini Mengeš se lq>o zahvaljujemo, kor nam je OlTIOgOČ.ila vst* prijelnf urice, ki ymi iili mp/ivli Uaiit.ij Sanja, Manca, Petra K., Nala.š;i, M.inj.i, IMr.i II.. Katarina in Marjcta. ^č^msMi^ Karolini in Matjažu Lozej iz Mengša se je 4. februarja 2001 ob '5:41 ponoći rodila punčka Ana. Tehtala je 3410 gramov, velika pa je bila 53 cm. Ana je drugorojeni otrok in ima starejšega bratca Urbana, ki je star že Iri lota in pol. Urban je navdušen nad seslrico in se veseli časa, ko se bosta skupaj igrala. VAŠA POŠTA Speštovani! V majskem Mengšanu sta me zaposlili dve zadevi. Toliko sta me obremenili, da sem se odločila svoje mnenje spraviti na papir. Chni Občinskega oclboni sporočajo svoj soglasni -proli- na referendumu o umetni oplodilvi samskih žensk. Slrinjam se, da je najbolj.še za otroka, če sla prisotna oba slarša. Kes je, da bi v veliko primcrili bilo boljše, če kalerega od njiju ne bi bilo, čeprav je, in to v dodatno breme drugomu. Ne poznam števila, a mislim, da je kar veliko olrok, ki odraslejo ob skrbi le (ali zaradi) enega od slaršev. Zato ne nasprom-jem umetni oploclitvi samskih žensk zaradi tega, da te ne bi mogle same vzgojiti otrok - laliko jih. Nasprotujem zaradi otrok, ki so zapuščeni, takih ki so zaradi česarkoli izgubili slaršo ali sorodnike, predvsem pa tistili, ki vsak dan umirajo od lakote zaradi nesposobnosti in egoizma vseli,ki iinajo dovolj in preveč. In tu ne mislim na občino, državo, I'II, pač pa ves svet, Zemljo. l.epo, ela ima otrok pravico do normalnoga otroštva. Zanimivo, da se čutite odgovorne za še nerojene državljane. Sprašujem pa se, kaj je z odgovornostjo in zago-lovitvijo -kolikor mogoče ugodnih pogojev- že živečim otrokom - državljanom. Med pravicami in možnostmi je velika luknja, v kateri sta Če in Mogoče. Toliko o referendumu, naslednje pa je o naravi brez smeti. Čisto na dnu v pripisu poročila o akciji pobiranja smeti me je presenetila pobuda proizvajalcem pločevink, tla bi prispevali kak lolarčok več v ekoloSki sklad. Bi na ta način Ijuclje ne metali več smeli na neprimerna mosta? Se opro.ščam, ampak to se mi zdi rahlo sme.šno, absurd-no. l'o moje bi se morali s lolarčki čim prej usmeriti v proizvodnjo samo še lakih snovi, ki se razkrojijo ali reciklirajo. Filler cigareta nicnda razpada tlo 5 let, plastična vrečka do 20, aluminijska konzerva 500, steklenica 1000 let, plaslenka pa je večna. Krasno. Zatlnjič sem pretl rtlečim semaforjem imela priložnost opaziti mlatleniča v super aviu, kije izpraznil nadvse pripravno plastenkico, odprl okno in jo odvrgl na pločnik. Hre/.bescdno. Kaj, ko bi rajši že enkrat začeli z obsežno vsesplošno akcijo učenja, ne le otrok, predvsem odraslih o tem, kam spadajo naši odpadki. Zaradi pasjih ■odpadkov- je bil velik halo. (Enkrat sem v travi tik ob cesti opazila lak pasji odpadek, posrečeno, ravno na cigaretni škatli -kaj neki bo razpadlo prej?). Naredimo vsaj podobnoga šo za ostale, l'rocoj liodim okrog peš in vom, da je kvadratni molor brez ogorka, žvečilke, papirčka ... rodkost. Sprašujem se, će sem neumna, kor sem prepričana v izbiri meti zbiranjem tolarčkov ali dejanji. Je bolj •civilizirano- v tem civiliziranom stanju -vodno brez časa- a la »odpatllo- odmotavati smeti in plaćati ali pa ludi ne, drugim, da jih pobirajo, če morajo, hočojo alli pa ludi ne? Mislila sem, da sem se spolaknila samo v la dva članka, pa sem se spomnila še na nekaj. V sretlišču Mengša stoji Lovce. Na pločnik žo dolgo vzlrajno patlajo delčki strehe, ki so vsakič pridno pospravljoni. Kaj bo, če se enkrat usujo na nekoga, ki bo šol ob nopravom času mimo? l'a to verjelno še ne bi bilo najhujše. Kaj, če se bo odkrušilo toliko, tla bo ob padcu poškodovalo kak avlo, ki ludi ne bo tam pravi čas? Lepo pozdravljeni! Šonja Kural Odgovornemu uredniku - gospod Koncilja Spoštovani! Včeraj, v soboto (dan pred referendumom), mi je bilo dostavljeno naše občinsko glasilo. V njem je bil Vaš uvodnik, v katerem ste se javno opredelili do referendumskega vprašanja, kar se da ned-voumno razbrati iz vsebine. Do sedaj sem smatral občinsko glasilo kot glasnik vseh občanov in razumel, da Vam s tem Vaš položaj v vlogi glavnega urednika izrecno prepoveduje ocenjevanje političnih ali drugih vprašanj, ki jih v pluralno družbo uvaja življenje skozi svojo nazorsko opredelitev. Zato ne morem mimo Vašega uvodnika v tem glasilu. Agitacija, zavita v leporečje, veje iz njega preveč očitno. Privoščili ste si nekaj, kar ostalim občanom ni mogoče. In proti temu protestiram! Nesporno je, tla imale do tega kol državljan in občan občine Mengeš vso pravico izraziti svoj pogled in stališče v pismih bralcev. Pod nobenim pogojem in v nobenem primeru pa v uvodniku, kajli s tem ste podali vred- 1 Starše novorojenčkov vabimo, da pokličejo urednika (041/661 517) in predstavijo svoje koren jake in princeske. MENGŠAN nostno oceno političnega dogodka skozi svoje viđenje političnega življenja in nazorske opre-delitve v imenu vseh občanov občine Mengeš (saj z vašo navedbo »politično se ne bi želei opredeliti« najbrž niste mislili resno!) To pa je nesprejemljivo. Zato proti navedenemu dejanju še enkrat najod-ločneje protestiram. Zlorabili ste svoj položaj! Dodatno k navedenemu ste izvršili dostavo občin-skega glasila, v katerem je poleg Vaše opredelitve tuđi opredelitev politične stranke skupaj z pozivom in napotkom, kako glasovati na referendumu. Samo stališče stranke do tega vprašanja ni vprašljivo in je povsem legitimno. Tega pa ne moremo reći za distribucijo občinskega glasila na dan, ki ga zakon izrecno navaja kot dan, v katerem je prepovedana kakršna koli agitacija in s tem izrecno določen volilni molk. Zato je razdeljevanje občinskega glasila tega dne najbolj očitno kršenje zakonskega določila. Dejanje je zavestno in katero koli morebitno opravičevanje je lahko samo spren-evedanje. (Izhajam iz povsem upravičene domn-eve, da imamo za urednika občinskega glasila naj-manj povprečno inteligentno in izobraženo osebo). Zato Vas tuđi za to dejanje obtožujem zlorabe položaja odgovornega urednika. Pozivam uredniški odbor, da se javno opredeli do dejanja odgovornega urednika občinskega glasila. Predvsem zaradi tega, da v bodoče preprečimo take in podobne opredelitve ter zlorabe položaja do političnih in drugih dogodkov, s katerimi se demokratična družba legitimira. Glavni in odgovorni urednik ima vso pravico do zasebnega mnenja o čemer koli. Nikakršne pravice pa nima to nepooblaščen izražati v imenu ostalih krajanov, kakor je to izraženo v uvodniku. Pa še gospodu županu. Ko ste se odločili za kandidaturo na mesto, ki ga zasedate, in bili nato izvol-jeni, ste iz zasebne sfere stopili v javnost. Postali ste javna oseba. Karkoli naredite v javnosti ali javno spregovorite, ste navedeno izvršili, izjavili, opre-delili kot župan. To Vam je s položajem bilo dodel-jeno, pa če Vam je všeč ali ne! Zato cleluje Vaš članek Zakaj bom glasoval PROTI v konteksu časa in namena žaljiv za tište občane, katerih nazorska opredelitev ne sovpada z Vašo. Kljub podpisu samo z imenom in priimkom ste še vedno župan in predstavnik vseh občanov občine Mengeš. Moj protest je izzval način pristopa in delo odgovornega urednika ter javna agitacija župana za opredelitev na referendumu. Vsebina referenduma s tem nima nič in resnično želim, da tega ne povezujete. Pišem predvsem zato, da se Ijudje zavedo položaja, ki jim omogoča prost pristop do sredstev obveščanja v skupni lasti in na katerih kot posamezniki zastopa-jo ljudi, ne ozirajc na njihovo nazorsko opredelitev. Ta se izraza z omejeno svobodo pri izrazu osebnih opredelitev. Zato vzemite moj protest kot nestrinjanje z načinom dela navedenih in zahtevo, da se morajo le-ti tega zavedati. Pred nami so referendumi, volitve in druge opredelitve, o katerih se borno državljani izrekali. Ne predstavljam si in nikakor ne sprejemam, da bi skupno glasilo ali naši skupni predstavniki postali nosilci propagande samo določene nazorske opredelitve. Aleksander Markovčič moj junijski dogodek 4.6.2001 sem ob šesli uri zjutraj prišcl pred Zdravstveni dom Mengeš, kamor sem Šel na pregled v ordinacijo dr. Kovačeve. Tako zgodaj sem bi I tom zato, ker sem upokojen in se mi vedno /elo mudi. Dva pacienla sta bila že pred mano, poleg pa sem ugleda! tuđi dr, Kovačevo. Vprasal sem jo, kako da je tuđi ona tako zgodaj, saj z ordinacijo prične šele ob sedmi uri. Povedala je, da ji po zadnji nevihli ura kaže napaćen čas. Na moje' naslednje vprašanje, /akaj stoji med pacienti in ne gre v ambulanto, jo odgovorila, da njen ključ ne odpre vral. Kes ludi nam ni uspelo, ko smo vsi prei/kusili njen ključ. Vsi smo čakali sestro Vando, da bi odklonila ona. Kn je prišla, ludi njen ključ ni odprl. Telefonirala je na več strani, nato je prišel dr. Krstić, bre/ besed pristopil k vralom, odklenil in brez besed odšel. l.e kdo je menjdl kljućavnice in /,:ikaj ni i/ročil ključe za ordinacijo dr. Kovačeve? To je moj junijski dogodek. 7 lepimi pozdravi! Ilija Špehar ODGOVOR ŽUPANU Prav danes mineva leto dni, ko sem protestiral proti načinu pisanja v glasilu opozicije in zagovarjal, da je leto dni od izvolitve župana neumestno pričakovati razrešitev problemov in izvedbo del, za katere je potreben realno (uskladitev potrebnih postopkov skladno zakonskim in drugim določilom) mnogo daljši čas. Toda sočasno sem dal vedeti, da to ne odvezuje župana in občinske uprave reševanja potrebnih dejanj vsakdana. Tuđi reševanja novo nastal-ih ali pa starih, toda formalno ne obstojećih težav. Med stare in -ne obstoječe- težave pri.števam tuđi neurejenost mirujočega in tekočega prometa v stanovanjskem kareju ob Slamnikarski ulici. Sedanje razmere, ki jih lahko označimo že za katastrofalne, so šolski primer slabega načrtovanja ter po drugi sirani neučinkovitosti .sedanje upravne garniture naše občine in njenega odnosa do težav, s katerimi se prizadeti kra-jani srečujemo vsakoclncvno, V vprašanjih naslovljenih na župana sem navedel, da je to problem skoraj desetine prebivalcev občine Mengeš. Popravljam to oceno in navajam, da je lo problem petine, Ker se skoraj clve leti po prvem sestanku zbora stanovalcev ni nič premaknilo, sem postavil zelo konkretna vpra.šanja g. županu, l'ričakoval sem tuđi temu ustrezne-beri konkretne odgovore. Žal jih ni bilo, Ic del odgovora v Mengšanu. Povzcta ocena odgovora je: nič konkretnoga, nič časovno zavezujočega, brez sklepa Sveta občine. Če je katerikoli prizadeti prebivalec razumel teclaj odgovore drugače, sem se pripravljen javno opravičiti. l'redhodno je bilo napisano 24. decembra 1999. leta. Takrat me je še posebej osupnila lahkolnost načina ugotavljanja vrednol in misli prizadetih prebivalcev, ki so si jo privoščili o omenjeni problematiki člani elelovne skupine (za kaj? ali za izgradnjo ali idejno rešitev problema?). V čem je kavelj? Na zboru prizadetih krajanov (koncem zime 99) je bilo sklenjcno, da se izvede anketa, v kaleri bi ponudili prcdlog rešitev ureditve mirujočega prometa.. Opredelitev do njih in ugolovilve bi služile izboru izvedbe, ki je Ijudcm najbližja, ekološko najmanj sporna in njihovo pripravljenost svojo opredelitev tuđi solinan-eirali. Obvezali ste se g. župan pripravili anketni list s podatki potrebnim za tovrstno opredelitev. Več kakor pol leta se ni zgodilo ničesar. Nato pa delovna skupina 5 (pet) čianov meritorno ugotovi, da velika večina??(koliko 100,200,2000 ?) ni pripravljena prispe-vati večjih?? zneskov in da zato anketa ni potrebna! Ce ne bi navedli konkretna imena čianov delovne skupine bi posumil, da se želite norčevati samo iz mene. Tako pa to ugotovitev ocenjujem kol norčevanje iz vseh prisotnih na zboru krajanov, ki so sprcjeli prej omenjeni sklep. Tega si g župan ne bi smeli privoščili. Sprejeti sklep je bil brezpogojen in po mojem razii-mevanju pravil demokracije zavezujoč tuđi za Vas, ki kot naš pooblaščenec opravljale skupne zadeve v obči-ni Mengeš. Tako pa še danes \- konce meseca junija 2001 (sami izračunajte kasniiev), ni narejeno nič. (lep-orečja ne upo.šlevam.) Prometne razmere v lemu deki so se med tem ( v času njihovoga •reševanja-) moćno poslabšale in so vsak dan slab.še Sklicevanje na pomanjkanje časa, oz. prekralko obdobje za izvedbo odkar je bil skliean zbor krajanov o tej problematiki, danes ni več mogoče. Prav gotovo se kriliki ne more izogniti ludi Svei občine. Skupaj z županom tvori širšo občinsko upravo. Kakor lahko razborem iz Mengšana se mnogo energije potroši za medsebojno razlikovanje namesto za skupni učinek. Kaj ne bi bilo bolj dopadljivo medsebojno ob-loževanje, kaj je kdo za občane storil, nameslo kaj ni storil. Od zadnjega nimamo probivalci mengeške občine prav nobene koristi, /.alo spošlovani svolniki, dajle izko-rislili vsaj la drugi del vašega vladanja za to, da .si vas borno zapomnili po dojanjih in ne prepirih. K temu pa bi zagolovo prispevala rešitev zgoraj opisanoga problema, ki obremenjuje kar pelino volilnega tolesa Mengša. Zato je že skrajni čas, da preberemo v občinskcm glasilu sklep, kako ste se do loga problema opredelili, oz. kakšna je vaša odločilev. Pa ja ne želim proveo? Za konoe g.župan. Ne sklieujte zbora krajanov o reševanju njihovih problemov. Pokazali sle, da imale uslrezno ekipo, ki je sposobna izrazili misli in opro-delitov prizadolih. Je mnogo udobnoje, pa še nergačev mojega kova se ne bo potrebno otepali. P.S. Kolik.šen časovni obseg zajema beseda -lakoj- za občinsko upravo? Sodišea priznavajo v poslovnem svetu H dni. Imajo občinske uprave druga morila ( moseci, lola?). Aleksandor Markovčič VAŠA POŠTA MENGŠAN VAŠA POŠTA Skodrana, dolgolasa 6rnolaska iz Mengša, po McngSu in kaninikii razmnožuje in troši letake z nercsnično in neokusno vseblno. Dodano je moje ime in obe moji telefonski gtcvilkl. Menini, da je takega dejanja s|x>sobna samo moralno spre-vrženo in skrajno podla oseba. Milena l!urj>er KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA Spoštovani Z delom je pričela prva elektronska borza zelenjavc v Sloveniji, in sicer EBZ* na interne-tu. V slovensko bor/.o zelenjave bodo vklju-čeni: - vsi veletrgovci z zelenjavo, - vse kmetijskf zadruge v Sloveniji, ki se ukvarjajo s priclelavo zelenjave, - većina malih prklelovalcev zelenjave v Sloveniji Glede na poznavanje Vašega programa občinc, v kalerem imale vključeno ludi pomoć kmetom pri njihovi proizvodnji (suša, sofinanciranje rastlin-jakov, itd.), smo prepričani, da imale ludi Vi inleres, da se z aktivno politiko pomoći kmelijstvu, vključite v borzo EBZ*. V borzi KBZ' lahko sodelujete tako, da imale lasino internetno stran, kjer se predstavite z vašim programom s tega področja, torej se lahko člani borze oziroma drugi udeleženci, ki prislopajo na spletno slran EBZ' pozanimajo za Vaše storitve, lako da jih najdejo na tej spletni strani. Lahko pa vam uredimo povezavo na Vašo spletno stran (v kolikor jo imale), kjer imate podrobno predstavljeno Vašo obćino s celolnim Vašim občinskim programom (ludi za druga področja). /.a Vas lahko izdelamo lako predslavilveno slran na borzi K1S/.', kakor ludi povezavo (link) na Vašo spletno slran. l'risolnosl na borzi je dodatna pred-slavitev za vašo občino, saj je usmerjena k ciljni skupini proizvajalcev, pridelovalcev in prodajalcev zelenjave na slovenskeni nžišču in Vas bodo ludi po tej poli spoznali kol občino in kol kraje, ki spadajo k njej z vsemi sovjimi lepotami. Cena za prisotnosl na EBZ* je za eno lelo (12 mesecev) 128.520 SIT, kar predstavlja le 10.710 SIT na mesec (skupaj z 19% DDV). Menimo, da je lo zanemarljiv slrošek glede na korist, ki jo lahko imate od prisolnosli. Pri lakojšnjem plačilu celo-letne prisotnosti na EBZ* Vam priznamo 10% popusta. Telefon/Telefakx: 02 523 12 30 ali 02 514 18 16 GSM: 041 «29 013 - direktor marketinga Deziderij Voro.š 041 544 853 - vodja trženja Šiel'an Cmor 041 542 214 - direktor razvoja Milan liogdanovič KBZ' je za.ščitena znamka KliZZ z.b.o. PRI SOSEDIH 16. srečanje kolesarjev iz 9 društev upokojencev na Moravskem Skupina upokojencev-kolesarjev v Društvu upokojencev Mengeš na čelu s predsednikom društva in njegovo soprogo. Društvo upokojencev (kolesarska sekcija) vsako leto organizira srečanje upokojencev-kolesarjev i/, sosed-njih drušlev. Tako je bila tuđi v četrtek 7. junija . Leto.šnja akcija je bila v večjem prostoru gostišča pri Mrav v Kr.iScah pri Moravčah. S skupno udeležbo 110 kolesarjev i/. 9 društev upokojencev, med njimi tuđi skupina iz DU Mengeš. Glej priloženo fotografijo s predsednikom društva in ostalimi člani v zelenih majic-ah. Kol /c rečeno je bilo srečanje l6.in poslalo tradicionalno. Tuđi v bodoče se homo srečevali. Verjetno zopel na isti lokaciji, vsaj tako so želeli udeleženci tega srečanja. Vse upokojence druži Ijubezen, prijaleljstvo in rekreacija (kolesarjenje), Vsi si želimo srečanj, želimo spoznati naravno okolje, nove kraje, ljudi in hotenja za zdravo in dolgo življenje. Iskrivega duha in varnega kolesarjenja po naši lepo domovini je v poz-dravnem govoru zažclel organizator srečanja predsed-nik Komisije za šport in rekreacijo pri 1)11 Moravče gospod Jože Novak. Deležen je bil burnega aplavza. Naj omeninio, da je vse navzoče kolesarje in ostale pozdravil predsednik 1)11 Moravče, gospod Franc Novak. Med nami je bilo nekaj predsednikov posameznih društev, ki so se pripeljali na svojih konjičkih in tuđi z osebnimi avtomobili. Po krajšem uradneni deki srečanja je bila topla malica, zalem je sledilo kramljanje, gospod l'oločnik iz Dll Vir pa je razlegnil meli harmonike, slišal se je glas pevcev, udeležencev. Nekateri pari so zaplesali. Bilo je resni-čno lepo druženje. Saj tega si vsi lako želimo, tla se dobimo vsaj enkr.it na lelo. Sklenili smo, da bodo takšna srečanja še naprej. Naj omenim, da so si nekateri udeleženci ogledali grad, v njem muzej in kapelo Pirnat v Zgornjem Tuštanju, kalerega laslnik je Peler Pirnat. V gradu se vsako leto prireditve pod arkadami in ludi na dvorišču v mesecu maju, tuđi naše maše so v grajski kapelici. Pred odhodom smo se z organiza-lorjem dogovorili za srečanje v naslednjem lelu, zopet na išli lokaciji kol spomladi 2001, v prelepem kraju Krašce pri Moravčah (gostilna pri Mrav). Ob snidenju smo si segli v roke in si skupaj zaželeli varno in srečno vožnjo clomov. Tako je naše skupno srečanje minilo v najlepšem spominu, z željo, da mora biti lakih srečanj već preko Icla še na drugih lokacijah oz. v posameznih drušlvih upokojencev, če je možnost. Besedilo in loto: upokojenec Jože Novak OBVESTILA Odprlo vsak dan v letu, tuđi ob nedeljah in pra/nikih od 18.00 do 2130 ure MISIJA NEMOGOČE 2, akc ij.i, Tom Cmisc, Anthony Hopkins, Vm$ Rhames Največji svetovni vohun je spol v akciji, lokratna naloga je kako preprećiti teroristom, da po vsem svelu ne povzroćijo razdejanja? Volan prepustile Tomu Cruiseu in zategnita varnostne pasove! DVD in VMS POTOPLJENE SENCE, Triller, Marrison Ford, Mit hcllc Vivtiivi HIL JE POPOLN SOPROG, VENDR PA IJO liNA SAMA NAPAKA SPREMfiNILA VSL! Ofjlcjle si psihološki Iriller l odličnu igralsko /asedbo, ki v,is bo držal v napetosti do šokantnega konca, TRĆENI PROFESOR 2, komedija, Eddie Murphy Profesor Sherman (Murphy) se namerava poročiti s prelepo Denise (Jane! lackson]. Toda spet se pojavi Buddy Love, rezultal Sherm.1 novelo eksperimcntalnefia napoja, napoja /a pomladitev. In ttvave so tu.., MESTNE LEGENDE 2, triller, Jeniffer Morrison V lem na|M'lfm nadaljevanju velike uspe^nice spremljamo šluden-Iko (iikullete, ki poskuša posneti diplomski film, vendar pa se /na-jde pred veliko težavo, ko elani njene ekipe postanejo žrtve smrtnih nesreć... ZAMENJAVA MOŠTVA, kom. dnima, Keanu Reeves, Gene Hackman Se/ona ameriškega nogometa prehaja v konćnico, "play off" je vse biže, ekipa sentinelsa pa se je odločila stavkati! Kako pa sedaj najti nove igrala1? NAPOVEDUJEMO: 1, MORILfC 1 MFHKIM SRCEM, komedija, Bruce Willis, Luke Perry 2. KDLČI PLANET, zn. fantastika, Val Kilmer .'I. SKANDALOZNO PERO, erot, drama, Geof(rey Rush, Kate Winslet 4. IXV£TA VRATA, Iriller, ]ohnny Deep 5. NEZLOM1JIVI, triller, Bruce VVillis, Samut-I L. J.ukson Zahuala Ob vdoru fekalne vode v klelno-stanovan-jske prostore, kar je bila posledica močnega neurja v noći s 30. na 31.5.2001 in nalivov naslednji dan, to je. 31.5.2001, se iskreno zahvaljujem gasilcem občine Mengeš za nuđeno pomoć pri reševanju premičnin ter črpanja fekalne vode iz poplavljenih prostorov. Najlepša hvala tuđi sosedu Feliksu Burgarju in njegovi ženi Marinki. V nesreći spoznaš prijatelja in dobro srce. Alojz Urankar z družino Glavičeva 18, Mengeš VIDEO (HSP Slovenska 28, Mengeš Telefon: 7238 988 eii MENGŠAN OBVE STILA 1 —"-— ~-w~— —~ j iBiiiipMiMiipppiinupnMnmmMmmnmflv/" *p*pppivun*i*™**m***mmw*VTiiin ...................—-— Občane Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in Trzina obveščamo o urniku sprcjemanja pacicntov z zobnimi bolcčinami za odrasle v času letnih dopustov. Pacienti naj se obračajo na svoje osebne zobozdravnike, prisotnost lahko preverite v sprejemni pisarni ZD Domžale, tel. 72 45 100, če so odsotni, jih nadomeščajo dežurni zobozdravniki po razporedu: 2.7. do 7.7.2001 Dopoldne Popoldnc ponedeljek Matija Andrejka,clr. stoin. Vojko Gašperin, clr. slom. Torck Vojko Ga.šperin, clr. stom. Matija Andrejka, clr. stoni. Sreda Vojko Gašperin, clr. stom. Matija Andrcjka, clr. stom. Četrtek Matija Andrcjka, clr. stom. Vojko Gašperin, clr. slom. Petek V.Gašperin, clr. stom. + Marta Gcrič, clr. stom. M. Andrejka, clr. stom. Sohota Marta Gerič, clr. stom. 9.7. do 14.7.2001 poneeleljek Majcla l.cnassi, clr, stom Maja Komatar, clr. stom. Torek Majcla Lcnassi, clr. stom. Maja Komatar, clr. stom. Srccla Maja Komatar, clr. stom. Majcla Lcnassi, clr. stom, Čctrtek Igor I'raprotnik, clr. stom. Majda Lcnassi, clr. slom. Petek Branka Vran, clr. slom. I.Katarina Mačck, clr. slom. Sobota I.Katarina Mačck, clr. stom. 16.7. do 21.7.2001 : poncclcljkc Olga Macun, clr. stom. Ana Lukič-Mcrcla, clr,stom. • torck Ana Lukič-Mcrcla, clr. stom. Olga Macun, clr. stom. 1 Srccla Ana Lukič-Mcrcla, clr. stom. Olga Macun, clr. stom, • Čctrtck Olga Macun, clr. stom Ana Lukič-Mcrcla, clr.stom. ; Pctck Olga Macun, clr. stom. Ana Lukič-Mcrcla, clr.stom. '• Sobota Ana Lukič-Mcrcla, clr. stom. ; 23.7. do 28.7.2001 poncclcljck Gabrijcla Strosar, clr. stom. Iris Strlič, clr. stom. Torck Iris Strlič, clr, stom. Gabrijcla Strosar, clr. stom. Srecla Gabrijcla Strosar, clr. stom. Iris Strlič, clr. stom. Četrtek Iris Strlič, clr. stom, Gabrijcla Strosar, clr. stom. Petek Iris Strlič, clr. stom. + Majcla Lcnassi, clr. stom. Gabrijcla Strosar, clr. stom, Sobota Majcla Lcnassi, clr, slom. 30.7. do 4.8.2001 poncclcljck Janez Novak, clr. stom. Uranka Vran, clr. stom. Torck Jancz Novak, clr. stom. Branka Vran, clr. stom. Srccla Branka Vran, clr. stom. Janez Nova, clr. stom. Ćctrtck Branka Vran, clr. stom. Janez Novak, clr. stom. Petek Janez Novak, clr. stom. + Jelena Markovič, clr. slom. Branka Vran, clr. stom. Sobota Jelena Markovič, clr. stom. 6.8. do 11.8.2001 poncclcljck Marko Mole, clr. stom. Ivo Kaišp, clr. slom. Torck Ivo Kaišp, clr. slom. Marko Mole, clr. slom. Srccla Marko Mole, clr. stom. Ivo Kaišp, clr. slom. Čctrtck Ivo Raišp, clr. stom. Marko Mole, dr. slom. Petek Marko Mole, clr. stom. + Olga Macun, dr. slom. Ivo Kaišp, dr. stom. Sobota Olga Macun, dr. stom. 13.8. do 18.8.2001 ponedeljek Jelena Markovič, dr. slom. \ Barbara Škilj, clr. slom. Torek Barbara Skrlj, dr. stom. Jelena Markovič, dr. stom. Sreda praznik praznik Četrtek Jelena Markovič, dr. stom. Barbara Skrlj, clr. stom. Petek Jelena Markovič, dr. stom.+ Marija Grošelj, clr, stom. Barbara Skrlj, clr. stom. Sobota Marija Grošelj, clr, stom. 20.8. do 25.8.2001 • ponedeljek Igor I'raprotnik, clr. stom. Malija Andrejka, dr. slom. t Torek Malija Andrejka, dr. stom. Igor Praprotnik, dr. slom. j Srecla Matija Andrejka, clr, stom. Igor I'raprotnik, clr. stom, 1 Četrtek Igor l'raproinik, dr. stom. Matija Andrejka, dr. slom. * Petek Igor Praprotnik, clr. stom. + Maja Komatar, dr. slom. ; Matija Andrejka, dr. stom. • ■Sobota Maja Komatar, clr. stom. • • 27.8. do 1.9.2001 > poncclcljck Vojko Gašperin, clr. stom. Maja Komatar, dr. slom. ; Torck Vojko Gašperin, clr. slom. Maja Komatar, clr. stom. '. Sreda Maja Komatar, clr. slom. Vojko Gašperin, clr. stom. ■ Četrtek Maja Komatar, clr. stom. Vojko Gašperin, clr. stom. * Petek Vojko Gašperin, clr. stom. + Marko Mole, clr. slom. '• Maja Komatar, clr. stom. ; Sobota Marko Mole, dr. stom. '• Ob sobolah je urnik sprejemanja bolečin od 8.00 cio 12.00 ure. V Zdravstvcncm domu Domžale, Mcstnitrg 2, 1230 Domžale, ordinirajo naslednji zobozdravniki: Majda Lenassi, clr. slom. Branka Vran, dr. stom, Iris Strlič, clr. stom. Maja Komatar, clr. stom. Jane/. Novak, clr. stom. Olga Macun, dr. slom. Marko Mole, clr. stom. Marija Gro.šelj, dr. slom. V Zdravstveni postaji Lukovica, Lukovica 52,1225 Lukovica, ordinira: Malija Andrejka, clr. slom. V Zdravstveni postaji Mengeš, Zoranina 3,1234 Mengeš, ordinirajo: I. Katarina Mačck, dr. slom. Gabrijcla Strosar-Koznian, dr. stom. Jelena Markovip, dr. stom. Ivo Kaišp, dr.slom. V Zdravstveni postaji Moravče, Vegova 22,1251, Moravčc, ordinirata: Barbara Skrlj, dr. stom. Marta Gerič, clr. stom. - Vojko Gašperin, dr. stom. Ordinira na naslovi: Prešcrnova 21b, 1230 Dom/ale. - Ij>or I'raprotnik, dr. slom. Ordinira na naslovu: l'rcserjc, Kamniška 24, Radomljc - Ana I.ukič-Mercla, dr. slom. Ordinira na naslovu: l'elechova 15, 1235 Radomljc ' Poletni delovni čas v Lekarni Mengeš I Obveščamo vas, da bo v času od 1.7.2001 do 31.8.2001 ! | Lekarna Mengeš zaradi manjšega obsega dela in koriščenja I | letnih dopustov odprta vsak dan od 8. do 15. ure I | in ob sobotah od 8. do 12.ure. | I I | Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni! | I I | v.d. direktorice: | | Tanja l.ajovic,iuag. lami. | I___________________________________________ J Instruiram in poučujem nemški jezik za osnoune in srednje sole. nudim tuđi pripraue za popraune izpite 041/452/459, ITlengeš, Urška MENGŠAN ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, oćela, dedka in pradedka FRAJVCA LEVCA iskreno se zahvaljujemo vsem soroduikom, prijateljem iu znancem, ki sic ga j>os/>remili na njegovi zadnji />oli, iz rekli list no in pisno soia/je, darovali cvelje, svece in darove za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo (il) Mcngoš in ostalim (II.) za šlevilno spremsl/'o in ■ ve/ičaslno slovo od svojega ! častnega člana. \ i Hvala ohema [ govornikoma g. Žargitu in g. \ Zilielniku za />oslovilue hesede, ! i Zahvaljujemo se ludi mcugcški • godhi ler /H'i'cem Meni\csk>,et>td { z'voua, gosjtodn župniku za ; (»jiavljeni ohred. Zahvala ludi '. dr. (i'ahri/eli Kovač-Moliar, i seslri Vaudi iu [lalroudfui '■ sestri, sestram iu zdravinkom \ na dializncm oddelku crn/iče ; /;/ vozi likom Mcri /m/>ex d.o.o. ! i i t Vsem iskreno hvala j Vsi njegovi ; I Kogar imamo radi, nikoh ne umre, le daleč je... ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 72. letu življenja zapustil naš dragi tnož, oče, dedek, tast, brat in stric ZVONE ULES iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in uslna sozalja, podarjeno cvelje, srete, za vse tople hesetle in misli ter vsem, ki ste ga v ve/ikem slernlu pospremili na njegovi zadnji poli. /fvala g. Kcriiiu za lepo oprarljen pogrebni obred, pevcem Meugeškega zvona za Čulno zapele pesmi, g. Zajcu za zaigrano Tišino, i>soin gasilcem in g. Žargiju za besede slovesa v imenu gasilcev. Iskrena hvala vsem, ki sli'ga imeli radi. Zalujoči vsi njegovi i j Kako je življenje silno, \ ko buta ]>o nuloživih prekutih \ lelesa in, duše.1 In kako milo, ! do solz ganljii'o, a ne ubogo, S ko se konca ali doma za urati > ali na cesli med krmljvnjvm golobuv \ > i] i] i) i| i| > H i r I ZAHVALA > i] > l] '] I Ob bolečtni izgube očeta, 1 dedka in pradedka ii ii FRANCA ČRNIVCA .sv iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izreka I i sožaljo, ! ])risj)coaii cvetje in si'očc, j (larovdii ftrispevke v dru&e \ ttamene ler$>a /x»spremili na 1 i zadnji poli. \ i. ii i i Iskrena hvala huli vus(H>dn ! i župniku za lepo opraidjen j obred in inciigeški ftodbi za ; i zaigrane žalost tuke. ! i Vsi njegovi \ i I strip tel. 01723 0 903 fax. 01703 0904 e-mail: hompare@siol.net ¥ janševa ulica 3.1234 rnenqeš Rfcs - n L U BODITF ?RE-ViDN! 5 SVOJ IM 1 ŽeldAmi ... lahko 5r VA^\ UB.E5-NIČI3O. OH UTRiNEK ! ŽELIM t)l... VVAU* NEKAO MESECEV ?OZNJE3E ?A... NO,bA3 JE LEPO , AHPAK 2E MALO Doi-C,OČA5WQ Želim si... ^ OH.. L . neeeieieee! HočEH \SBECAIA. OBUESTILO Društuo fllihaelou sejem letos organizira že 9. sejem, ki bo od 28. do 30.09.2001. K sodelouanju uabi use mengeške obrtnike, ki želijo sodelouati na sejmu, naj pošljejo pisne prijave na naslou društua do 30.07.2001. Pisne prijaue do že nauedenega dne! nmflfixraiMKsQD® (ftiMte p m^mai mmm-MlL Prijaue pošljite na naslou: Društuo mihaelou sejem, Slouenska 28,1234 IHengeš Uabljeni! OBVESTILO! Žrtve vojnega nasilja: izgnanci, taboriščniki in drugi, ki ste v času izgnanstva prisilno delali v Nemčiji oz. Avstriji ne pozabite: Use, ki ste u času izgnanstua prisilno delali u nemških podjetjih ne pozabite, da se izteka rok za oddajo zahteu-11. august 2001, rok uelja tuđi za suojce umrlih po uključno 16. februarju 1999. Ker je zahteuek za ulaganje odškodnin za premoženjsko škodo s tem, če so jo pouzročila znana nemška podjetja, treba uložiti le na obrazcih u nemškem ali angleškem jeziku, dobite obrazce u pisarni 10111 u Ljubljani na Trdinoui ulici 7. Želimo uam prijetne poletne mesece! Društuo izgnanceu Domžale Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš, do 5.9.2001. Srcča bo med poslanimi pravilnimi rešilvami izbrala tri nagrajence, ki bodo prcjeli nagrade video produkcije Mars in sicer: 1. nagrada: glasbena video kaseta 2. nagrada: glasbena video kaseta 3. nagrada: glasbena video kaseta jCESTA5,p_jj„_|.. VISEĆE pnV/n ini SESTAV1LISP0DVEM Ai, SVETILO JANJA ,NKnucKI NEKDANJA 2LAHTNI °1„' MARKO PASOVOMA ST*jL. Z VEČ rSpAN VLADAR VLEČNA PLIN pRr„,r„ _ ^^^ ^^ ^^^ BOKALlt | VVHKO *™«' LU|MI, VLADAR ŽIVAL (X.) ™»™ VIDEO «|_~~.............................. PRISEB NOST MARS M—Z7— PALICA NIZOZEM- PR] PLUGU SKA (LIKA , MLAjiA , NASAD KAMENA 04 1 /66 1517 OB H]»I ..........................................................................................................................................DOBA....................................................... K"" BIBLIJSKI K pCJNEC m škotski W PISATELJ f CARCKIMLD] .,,.,„,, .,,,.,,,,, Ili JULU InT^HP"*! PESNIK OBUKOV ^ENOTAZA ""^ RAZLIČNA MATERIAU AVGUST ! ! ...VI.P.PLNIK... MATEVŽ l ELEKTR M"SLIMAN JEZERO Z : SAMO- ZA REKA S07„".Vy?,' BOKAUC| TOK OTOČKOM; GLASNIKA POHrSTVO AJA^V ZA^tMU ......i..................................................................................................................................................................................................................................................................EVROPSKA.......................... ZORAV- i VALUTA STVENA I DELOVA RAZMERE GALU USTANOVA! PRILOGA j ..................................OB TORKIH..................................................................................................................................................................... FRANC. | SLOVEC KOMEDlO-i GRAF : TELESNA ! .....ŽELJA................................................................................................................................................................................................................................... ............................i.......................................................................................rbALiLiM....................................................................................................... PESV ! LJUB1MEC PEVKA SREDNJEM MAKED. ' HDRVAT SPOLU POLniK (STOJAM) __________ ............................I.......................................................................................................................ĆASTN1.................................................................................. TREFALT -I « ! H=E & \ kA .............I.........................................................................................Ma««!................................................................................................................................................ ZAVRNITEvi NIKOLA | 'kRAKREKE 1CR*L^Ca KONTBF TESLA IMENAMNA BENEDlClč PRI l KOVINSKI! MrAISKEM. ---------------- TAROKU ; DEUNA ' "*" i.??.™ TaRI"<1' PKDMETU CEL1NA i Y„*MT* ___J VAS PRI..............................................................I..........................................................j........".............................................VZORNIK 0KRASNI -rfrOiMOSTU NA I ...MLABIH... PREDMET ^BRACI soči ! kovaski brez ume- ^- JH._ ' ! ""AJ MA TN1ŠKE TiOL^ | GORENJ. [ VREDKOSTI OSTJlFI ca DVitAMJE................................!.................................................... ZELEN STEFKA ■CZr/fKŽ.1 TOPLEGA I SADEŽS KJiĆAM. _ >#• "^-fc ZRAKA KOSMATO jiVEDSKA ^»«^~~->'^ -r, ,rf> i »f K> V H0»- RJAVO ICRALKA Mmm^j »»"»" .......................................................................................................................................................L1J.p..IN..°..........m................................................ pRtustB- »illjljpp^.....................-...................................................................................................................krvaveCe planinska N1K ZDA POSKOBBE POSTO- V LETIH ■ TV SPORT. JANKA .... 1929 - 33 ! UREDNIK I6RALEC (HERBERT)! _ _____________ <^BJ*NA _ _____ DANSON ......!................................................................"...... FmFgA^TrI....."' ' " ~l......................" ........... SREDNJE- PRrPRAVAi ! VOZILIH AMER. ZAPRIVE-! -.....------ -JSS&^- CESTA ZOVANJE i ALENKA ^fVM CE5TA i_____________________»»"»1 __________________________.....-.....T*™J!________________________......______________________............___ '" ............."1 ......"....." ....................."meSanica PEVKA l CELULOZE, RUPEL I VODEIN i RUPEL KEMIKALU ______________________________________________ZA PAPIR_____________________________________________________________________________________________________________________ »«.«ocJ „„^uul ;"EC ! I razliCnih! sesterin 'LOU) | | BARV i ________j_____________________[ BRATOV Izdelava Ureditvenega nacrta (UN) Loka je v zaključni fazi. Pripravljen je osnutek, ki ga je potrebno sprejemati po predviđeni proceduri. V osnutku so upoštevani strokovno utemeljeni predlogi krajanov, občine in izdelovalca nacrta. Vsi, dosedaj še ne izraženi predlogi ali pomisleki se bodo lahko izrazili v javni razpravi in strokovno utemeljeni tuđi upoštevali pri pripravi odloka. Občina Mengeš zato, glede na predviđeni1 sklep Občinskega sveta (seja bo 1.8.2001! o javni razgrnitvi sprememb Ureditvenega nacrta (UN) Loka, organizira JAVNO RAZGRNITE\ sprememb UN Loka, ki bo • Na Občini Menueš, vsak dan v času uradnih ur od 3.8. do 12.9. 2001 • V Gasilskem domu Loka, od 30.8. do 5.9. 2001 (vsak delovni dan od 19.00 do 20.00) l'ripombi1 bosti1 l.ihko vpisali v Knjigo pripomb, ki bo na ra/[ lago na obeh mrštili. Obenem vabimo vse občane n JAVNO OBRAVNAVC sprememb UN Loka, • ki bo v četrtek, 6.9.2001 ob 19. uri v Gasilskem domu Loka. • Vse pripombe in predlože je potrebo oddati v času javne razgrnitve, to je od 3.8.2001 do 12.9. 2001. * v primeru, re sklep i/ kakršnih koli ra/lo^ov \w bo spri'j('t> borno to objavili na oblasnih Hrskah, novi dalumi pa bodo objavljeni v Men^šann. mja i mm*' i« uvcmvNiOA nacrta OMTOJVĆi Q*JiKTI SPREMEMBA-UREDITVENI NACRT LOKA PRI MENGŠU