374 Dopisi. Iz Gradca 11. nov. A—q, — Sinoči ob 7. uri so imeli dijaki tukaj snega vseučilišča občni zbor. Na dnevnem redu bil je račun dosedanjega odbora zarad pomočnega društva vseuČilišČinega in volitve v novi odbor. Predsednik bil je Nemec, kterih je bilo nazočih 243, Slovanov pa 186; Lahi niso došli. Prva točka dnevnega reda se je izvršila v najlepšem redu; k drugi točki govori pravoslovec g. Sporčič (Hrvat) in v imenu vseh Slovanov zahteva v mirni besedi, da se voli v novi odbor po kurijah, da bodo tudi Slovani zastopani v odboru, in da ne bi, kakor do zdaj, samo Nemci gospodarili z denarjem, ki ni le samo nemški, marveč deloma tudi slovanski in talijanski, kajti kakor seje culo iz računa preteklega leta, daroval je tudi slavni deželni odbor kranj ski 30 goldinarjev; zahteval je gotovo pravično, da Nemci volijo 3, Slovani 2, in Lahi 1 odbornika. Al to Nemcem nikakor ni bilo po vseči; nasvetoval je eden izmed njih „Uebergang zur Tagesordnung", in ker je bila za ta nasvet večina nemška, zgodilo se je tako. Zdaj stavlja zdravoslovec g. Vipavec do nazočega vseučiliščnega rektorja dr. Bi-schoflfa interpelacijo: je li ga volja, varovati akademi-ško prostost tudi slovanskim dijakom, in razpustiti stalni odbor nemških dijakov, kteri je pravo ognjišče vednega hujskanja zoper Slovane? Gosp. rektor je govoril veliko, a povedal je kaj malo; vezal je večidel le otrobe, nazadnje je pa še stalni odbor nemški jako hvalisal. Slovani so zoper to protestovali, in gosp. Vipavec je v daljnem svojem govoru nemčurjem zel6 grenke, a resnične solil; rekel je med drugim, da je podpredsednik nemškega odbora rekel: „den slavi-schen Hunden muss man den Brotkorb hoher hangen". Pač sijajno znamenje „der deutschen Bil-dung*'! Ker se predlog g. Sporčiča ni sprejel in so hoteli Nemci meni nič tebi nič kar svoje kandidate v odbor spraviti, se je vnel hud vriš, ki je trajal tako dolgo , da so Slovani, ki so videli, da iz te moke ne bode kruha, zahtevali, da se zbor razpusti. Dolgo so se Nemci temu zoperstavljali, al na zadnje vendar je obveljalo zahtevanje Slovanov. Potem so zapustili naj-popred Nemci dvorano in za njimi v najlepšem redu tudi Slovani. — Pozneje ponoči je šla množica Slovanov, menda iz kavarne, proti domu popevaje slovanske pesmi; mahoma jih pa napadejo nemški „burši" združeni z „feuerwehr" recte „feuerscheu" itd. in vname se hud boj, pri kterem je bilo mnogo ranjenih, kajti Slovani se niso nikakoršnega napada nadjali, in so bili vsi neoboroženi, „burši" pa so imeli debele palice s svinčenimi bučkami. Slovani so bežali proti neki kavarni , in komaj je med tem prišedša patrola pomirila hudi boj. Neki Srb je tako hudo ranjen, da so ga morali v bolnišnico spraviti. Sodniška preiskava bo dokazala, kaki junaki so tukajšnji „bur8i*^ in pa „feuerwehr", ki je boj^ mislila, da gori in da tukaj mora gasiti. — Ako slovanski dijaki pri akademičnem uradu svojih pravic ne dobijo, pritožili se bodo do ministerstva. Iz Gradca. A—q, — 4, dne t. m. se je obhajala v dvorani Schreiner-jeve pivarne poleg kolodvora lepa svečanost; obhajal se je stoletni rojstni dan Senefel-der-ja, ki je prvi iznajdel kamnotisek. Bilo je nazo- čih blizo 500 gostov. Profesor dr. Z wi edine k je go-voril prav iskreno o pomenu kamnotisa in narisal prav živ životopis Senefelder-jev. Godba polka Leopold je svirala mične piece, in pevci družbe ,,Typographia'' so nalog pevski izvrstno dovršili. Po polnoči se je pričel ples, ki je trajal do belega dne. Dospeli so tudi telegrami iz^Beča, Brna, Berolina, Hamburga itd. Iz Stajarskega. („ra6or"), leposlaven in znanstven list, hoče z začetkom prihodnjega leta izdavati g. Davorin Trstenjak, ter vabi v ta namen pisatelje, da mu vsaj do končat, m. rokopise na Poniklo pošljejo. Izhajal bo list dvakrat na mesec na celi poB in cena mu je na leto 4 gold., prejema se pa naročnina tudi za četrt leta. — Tako beremo v „S1. Gosp." Trst 10. nov. {Razstave konec in konec Beustov,y Razstava naša se je tako tiho zaključila kakor krčma^ ko vina in denarja zmanjka. Govorilo se je pred, da bode zaključek prav slovesen; al zastonj smo pričakovali tiste velike slovesnosti! Čedalje več pritožeb se zdaj vsaki dan v tukajšnjih lokalnih časnikih čita zoper mestne očete in magistrat. Res, pravo gnjezdo propagande italijanske je tukaj. „Cittadinu*' se je začelo zopet sanjati o združenju Istrije in Goriške s Trstom. Vse to skupaj pod krilom ,,svete Italije" zdi se temu listu zemlja, na kteri bi si Italijan in Nemec roke podala — čez glave Slovencev. Ubogi sanjači! — Pad Beusta je nas neizrečeno razveselil na bregovih Adrije. On je bil tisti zidar, ki je do Adrije hotel nemški most zidati; hvala onemu, kdor mu je mavto zmešal tako, da je sam va-njo padel! Naj njegove zasluge za Avstrijo „Brencelj" vzame v list. ^ Frickov Janez. Rojan 13. nov. {Čitalnica naša) napravi 26. t. m. veliko besedo, v kteri se bode poleg govorov in petja predstavljala glediščina žaloigra „Mlinar in njegova hči''. Nadejamo se posebno veselega večera. Vljudno se vabijo vsi udje, neudje povabljeni z listki, plačajo vstopnino. Ivan Dolinar, tajnik. Iz Koroškega. {Nova železnica in pa ravnoprav-nost Slovencev.) 5. dne t. m. je prisopihal v Belak prvi hlapon po dodelani železniški črti, ki veže Koroško s Tirolskim in se Pustriška železnica imenuje. Okoli srede tega meseca se bo ta nova črta bojfe odprla občinstvu. — Vojaško ministerstvo je nedavna zaukazalo, da morajo častniki (oficirji) tistih polkov, pri kterih niso sami Nemci, ampak vsaj 20 vojakov med sto govori kak drug jezik, naučiti se tudi tega jezika toliko, da jim bo v njem vojake podučevati mogoče. Ako v treh letih ne naučijo se druzega polkov-nega jezika, ne bodo službi povišani, kedar pride vrsta na-nje. To je le pravično povelje in bo gotovo veliko pripomoglo, da se vojaki lože in hitreje naučijo vojaške službe. Po tem takem se bodo častniki kranjskega, mariborskega, tržaškega in — celovškega polka brž da morali naučiti slovenskega jezika; — al žalibog, zdaj slišimo — piše „Besed/' — da se pri celovškem polku to ne bo zahtevalo, akoravno je tudi na Koroškem tretjina Slovencev, tedaj tudi v celovškem polku tretjina slovensko govori! ,)Ja, Bauer, das ist wa3 anderes!" Iz Kranja 6. nov. {Prošnja.) Ker se „Zivalstvo*^^ spisal Fr. Erjavec, in „Rastlin8tvo*', spisal Iv. Tušek, knjigi, kije učenci naše gimnazije potrebujejo, nič več kupiti ne morete, zato prosi podpisani ravnatelj blagih dobrotnikov, če bi hoteli knjigi na njegove stroške prej ko prej mu blagovoljno doposlati. Tudi Schodlerjeva *) slovenska „Fizika^% „Astronomija^' in „Kemija^* bi se sprejemale hvaležno. Gimnazijsko ravnateljstvo. *) Naj bi s Schodlerjevimi knjigami na pomoč prihitela tudi Matica. Vred, Iz Razdrtega 13. nov* — Naznanite drage „No- ^ vice" svojim čitateljem žalostno novico, da smo 9. dne t. m. pokopali občespoštovanega učitelja g. M. Juh-a v Hrenovicah. Bil je ranjki vrl učitelj in svoji družini oče, vreden, da ga mili spomin spremlja v hladni grob. Zapustil je vdovo in sedmero otročičev. Zadnjo čast so mu spoštovaje kot pravi prijatelji skazali samo štirji uči-^telji. Ne vem, ali drugi njegovi tovarši niso vedeli za njegovo smrt, ali jih je zadrževalo slabo vreme ali pa mrzlo prijatelstvo, da bi bili ranjcega spremili na zadnji svoji poti? Iz Ljubljane. — „V jamo pade, kdor jo druzemu koplje"; ta pregovor se je zopet vresničil pr Beustu. Šel je, ko je s pruskomagjarsko silo jamo skopal Ho-henwartu! Mi pravimo: hvala Bogu! — nemški za-grizenci pa, ki so agitovali zoper poravnavo čislaj-tanskih homatij in s tem kazali, da vodo obračajo na pruski mlin, milo obžalujejo njegov padec in mu na 8lov6 pošiljajo „častna mestjanstva^^ za to, da je Slovane na steno tiščal, — da je dvalizem vstvaril, nam 70 odstotkov davka na glavo nakopal, Magja-rom pa stregel s 30, — da je decembersko ustavo in „burgermini8terium" z brezverstvom na noge postavil, — daje poravnavo razdrl itd. itd. Kaj pa ga je tako nenadoma vrglo z mogočnega njegovega stališča, ni še prav nič znano. Vgibuje se marsikaj, al gotovega nihče ne ve. Eni pravijo, da so osebni vzroki, ki so na dan prišli o njegovih postranskih finančnih špekulacijah na borsi; drugi pa trdijo, da pri vsem tem bi se bil še nekoliko časa na vrhuncu obdržal; ako bi ne bil eden izmed odstopivših ministrov na odločilnem mestu B e u s t a odkritosrčno popisal tako kakor je. To mu je neki tako hitro vrat zlomilo. V nedeljo še ni nič čutil, da mu že kljenka zadnja ura; tisti dan je še s Kellerspergom se razgovarjal o programu, kterega naj se prime novo miniaterstvo, — v pondeljek pa je že dobil iz cesarjeve pisarne ukaz, naj prosi za odstop. — Njegov naslednik kot minister vnanjih oprav je grof Andrassj, dozdaj predsednik ogerskega ministerstva. Kaj ima Avstrija od tega moža pričakovati, o kterem njegov leiborgan „Naplo'' pravi, da je skoz in skoz „ungarischer Staatsmann*', kaže nam to, kar je na dosedanjem svojem mestu počel, ne govorivši od preteklih časov leta 1849. in od silnega sovraštva njegovega do Rusov. Kako se je godilo Hrvatom, kterim je glasovitega Raucha za bana stvaril, in kako se jim godi še dandanes, ko jim deželni zbor predrzno odlaga do prihodnjega leta, to ve ves svet. Nobena skrivnost pa tudi ni, da on z Beustom v zvezi se je vtaknil v čislajtanske zadeve in presekal v zadnjem hipu poravnavo, in zdaj že hoče Poljakom posebno pogačo peči, da bi jih spravil v državni zbor dunajski, po njih pa vso drugo državopravno opozicijo po Beustovi ma-niri na steno pritisnil. Uboga Avstrija! Al naj pride kar koli hoče: Avstrijoljubi moramo solidarno stati za pravo in resnico, ktera naposled, četudi po hudem boji, mora zmagati in bode zmagala! Geslo cesarjevo „viribu3 unitis*' bodi naj geslo 13 deželnih zborov zoper 4 protivne! — (Dr, Rieger) je iz Prage na čestitanje, ktero je unidan društvo „Slovenije'^ telegrafično po njem poslalo deželnemu češkemu zboru, dr. J. Bleiweis-u pismeno naročil: „naj čestitim svojim rojakom naznani srčno zahvalo za bratovske simpatije, s kterimi so navdani do nas Cehoslovanov, in isto tako živo zahvalo za sklepe društva „Slovenije" v občnem zboru 1. dne tega meseca". — (F zboru katol. polit, društva) 5. t. m., ki je enoglasno sprejel resolucije društva „Slovenije" od 1. t. m.. 375 je gosp. kanonik Ur h tehtno in obširno govoril o krivicah vojaške postave, ki smo jo dobili 1868. leta. Enoglasno je bil potem sprejet nasvet za prošnjo do ministerstva: 1) Naj se vojna postava tako pre-naredi, da bode 25. § zastran začasnega odpusta v korist vsem bogoslovcem brez ozira na čas, kdaj so bili v vojaštvo vzeti (da tedaj vsak sm6 posvečen biti s to pogodbo, da bo vojašk duhoven, ako bi bilo kterikrat treba); — 2. dokler pa se to ne zgodi^ naj se uslišijo prošnje tacih vojakov, ki žele posvečeni biti, v smislu 25. § (to je, sto pogojo, kakor je v 2. točki imenovana). Sprejet je bil k temu še gosp. Klunov nasvet 3.: Enoletni bogoslovci naj so tudi v bogoslovji tistih dobrot deležni, kakor učenci na vseučiliših, — da se s tem vsaj nekoliko poravnd krivična vojaška postava. — (h deželnega odbora.) Gospod Jožef Rude ž, grajščak v Ribnici, ki je 14. oktobra t. 1. umrl, je v svoji oporoki od 6. maja t. L zakladu deželne bolnišnice 1000 gld. volil. Deželni odbor naznanja ta bla-godušni dar^ vsi deželi v hvaležni spomin na ranjkega. — {Cehoslovani v Ljubljani bivajo