K fizio - etnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovene. Niko Županić —¦ Ljubljana. V kronološkem pogledu obsega moja studija^ predzgodovin» ske in zgodovinske periode od neolitika do danes. V tem času, kakor se mi zdi, se niso izoblikovali nobeni nori rasni elementi in se bržkone tudi obstoječi niso izpremenili — seveda, tam, kjer so ostali sami zase, brez dotikljajev s heterogenimi elementi. To velja bolj teoretski kakor praktično. Če so mogli kje ostati rasni elementi nedotaknjeni in neizpremenjeni, pa to v Evropi ne velja za one narode, ki so vsebovali en sam rasni element, ampak za one, ki so se bili izoblikovali najmanj iz dveh ali treh. Elementar* ne in manjše selitve, okupacije in počasne infiltracije tuje krvi so izpreminjale zunanjost narodov tako po morfoloskosanatom» ski, kakor po strani kompleksije in fizioloških funkcij. Izpremi* njale so se torej tudi pojave potencialne duševnosti, one lastnosti krvi in bistva, ki dajejo vsakemu, kakorkoli že vzgojenemu narodu svoje posebne značilnosti. Naj navedem nekatere arijske (indoevropske) narode, ki so na severu, v svoji domovini ali pri svojem prihodu na jug kazali značilnosti nordijske (ksantodolihocefalne) rase, pozneje pa so se v marsičem izpremenili. Homerski epi, katerih najstarejši deli segajo nazaj v II. tisoč» let je, prikazujejo nekatere bogove in junake kot plavolase, veli« ke in sibie. Helenske lobainje iz klasične !dobe so večinoma doliho^ idine. Dandanes pa je grški narod črniolas, temnook in le v omejeni meri dolihoiden. Ammianus Marcellinus (XV, 12) opisuje Galce kot visokorasle, belokožne in svetlordečelase, dočim so današnji Predavanje na Mednarodnem kongresu za preučevanje ljudstva (Con< gresso Internazionale per gli studii suUa popolazione) v Rimu, dne 9. sept. 1931. (Lokal: slavnostna dvorana Rimske Univerze). K fizio^etnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovene. 65 Francozi zlasti na jugu temnolasi (kostanjevi in črni). O german« skih plemenih poroča Tacit, da so bila po zunanjosti precej svo» jevrstna, samo sebi enaka: modrooka, visoke rasti, rdečkastih las. Lobanje iz rimske cesarske dobe so dolihoidne. Dandanes so sicer severni Germani večinoma plavolasi, južni pa večinoma temnooki in temnolasi, brahikefalni, da celo hiperbrahikefalni. V Bosni so stanovali v zgodnji železni dobi (1000 do 400 pred Kr.) Ilirci, katerih kultura in kostnjaki so bili mnogoštevilno odkriti na visoki planoti Glasinac, vzhodno od Sarajeva. Po obliki glave so bili Ilirci Hallstattske dobe v 31*5% dolihokefalni, 43% meso:= kefalni in 25% brahikefalni. Kar se tiče kompleksi je Ilir cev, ni« mamo iz Hallstattske dbbe nobenega popisa, popisuje jih pozneje pa ClauidStus Galtenus (umrl 201 po Krv) kot svetlordečelase. Naj^ brže je črpal Galenus iz del Aristotelovih učencev. Od Kristo« vega rojstva do prihoda Slovenov pa so izpremenili dalmatinski bosenski in hercegovski Ilirci svoje lobanje v brahikefalno obli* ko. Razne nekropole vsebujejo 1304 dolihokefalnih, 30'43 mezo* kefalnih in 56'52% brahikefalnih lobanj. Zanimiva je okolnost, da je velik del izkazal brahikranske in hiperbrahikranske forme (38'09%). Bržkone je pojemala pri Ilircih z dolihokefalijo tudi svetla kompleksi j a, kakor smo to že ugotovili pri Germanih in Grkih. Današnji Albanci so skoro pretežno hiperbrahikefalni, temnolasi in temnooki. Začetkom VII. stoletja, to je za vlade bizantinskega cesarja Fokasa (602 do 610) in Heraklija (610 do 642) so Sloveni v masah prešli državne meje, t. j. Donavo in Savo in se naselili v Panoniji, Noriku in sploh na Balkanskem polotoku. Novi naseljenci Ilirika, ki so bili spočetka pod avarskim gospodstvom, niso ustanovili večjih državnih zvez, ampak so živeli več ali manj svobodno pod svojimi župani v demokratski ustavi. L. 626. pa se zdi, da se je stvar na mah izpremenila, ko so iz Bele Srbije, t. j. iz sedanje Sa« ške, Srbi in iz Bele Hrvatske, t. j. vzh. Češke in Šlezije, Hrvatje vojaško organizirani, bržkone dogovorjeni z Bizantinci, vdrli v Ilirijo, premagali Avare in se naselili na njih ozemlju kot višjes stoječa socialna plast. Hrvatje in Srbi so govorili severozapadnos slovanski idiom, podoben onemu lužiških Srbov. Kmalu pa so se stopili z maso Slovenov, t. j. Jugoslovenov. Ohranilo pa se je ime Hrvatov in Srbov, oboji so po konsolidaciji razmer ustano« vili državi, ki sta nosili imeni ustanoviteljev. Hrvati okraja 66 Niko Županić: Celovca (Klagenfurt) so celo noriškim Slovenom ustanovili drža* vo, ki se je imenovala Koroško (Karantanija, Karnten). Leta 679. je napadla Slovene Trakije (Jugoslovene) turski govoreča vojska Bolgarov pod vodstvom Asparja Kruka, ki je ustanovila bolgar^ sko državo. Tudi ti prišleki, ki so šteli 20 do 25.000 mož, so se v Jugoslovenska dolihocefalna lobanja iz zgodnjega srednjega veka: norma occi« pitalis (Nekropola Krungl). — Crâne yougoslave dolichocéphale du commen» cement du moyen âge (norma occipitalis). Nécropole de Krungl. etnološkem smislu izgubili v masi traških Jugoslovenov in ostalo je samo ime ustanoviteljev bolgarske države. Etnološki pa ne pridejo v poštev ne Hrvati in Srbi, ne Bolgari. Važnejša je masa Slovenov, ki je pred prihodom omenjenih zmagalcev posedovala trup Balkana med Pontom in Adrijo. Kajti ti Sloveni, katere so Bizantinci imenovali ^ly.lavnvoi in ki so identični z današnjimi Jugosloveni, so bili jezikovno enotna skupina, veriga dialektov, ki organski in neopazno prehajajo drug v drugega. Toda nas zanimajo v prvi vrsti plemenska znamenja, antro* pološki ustroj Jugoslovenov v zgodnjem srednjem veku m K fizio^etnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovene. 67 pozneje. Že okoli srede VI. stol. po Kr. je zapustil izvrstni bizan« tinski historiograf Prokopij somatološki opis Slovenov, po kate* rem si je mogoče rekonstruirati njih zunanjost glede kompleksije in deloma tudi glede morfologije. Podobno kakor je Tacitus v antiki opisoval Germane, da so v fizičnem oziru enotnega tipa, približno tako trdi tudi Prokopij (De bello gothico III, 14) o Slovenih, da pri njih ni razlike v zunanjosti. Glede barve las in kože so bili Sloveni po Prokopiju ne prebeli in ne preplavolasi. Jugoslovenska dolihocefalna lobanja iz zgodnjega srednjega veka: norma lates ralis. (Nekropola Krungl). — Crâne yougoslave dolichocéphale du commen» cement du moyen âge (norma lateralis). Nécropole de Krungl. Na drugi strani ni bila njih koža prerujava in lasje pretemni, temveč navadno rdečkasti {i}XLQv9çoi). Po postavi so bili Sloveni visokorastli in močni, tako da je cesar Maurikij občudoval njih mogočen stas, lepe dimenzije in sorazmerje udov, ko jih je videl leta 591. v Herakleji (Theophylakti Simocatae hist. VI C 2). Tudi arabski pisatelji od VIII. do XII. stoletja so za? pustili poročila o fizičnem stanju Slovenov, kakor n. pr. Al' Achtal, Mas'udi, Kazvini. Ta dva pišeta, da so imeli Sakaliba, t. j. Slovani, zlasti Rusi, rdečkasto kožo in lase. V VIII. stol. je dobil Abd'er Rahman ibn Habib, živeč za časa Abd'er Rahma* 68 Niko Županić: na I. (A. D. 756—788) priimek »Sloven«, ker je bil visok, modrook in plavolas. Ob času prihoda Slovenov na jug še ni bilo antropološke znanosti in tako je razumljivo, da nam bizantinski pisatelji niso zapustili nobenih sporočil o antropometričnih prilikah pri Slo» venih na podlagi kranioloških teorij. Zato je potrebno, da se ozremo na okostja Jugoslovenov iz zgodnjega srednjega veka, da vidimo, kakšne oblike so kazale njih lobanje in kako dolge so bile kosti njih udov. Grobove z ostanki okostij Jugoslovenov zgodnjega Sred* njega veka so našli na ozemlju starega Norika, in sicer na deloma še danes slovenskem ozemlju (Kranjska, Južna Štajer* ska), deloma pa na danes germaniziranem ozemlju (Severna Šta* jerska, Spodnja Avstrija). Navesti hočem nekatere teh nekropol, in sicer: na bivšem Kranjskem: Bled, Srednja vas v Bohinju; na južnem Štajerskem: Stari trg pri Slovenj gradcu, Haj din pri Ptuju; na gornjem Štajerskem: Krungl pri Ausseeju, Hohenberg pri Steinach*Irdningu; v Sp. Avstriji: Kettlach pri Gloggnitzu. Imenovane nekropole so vsebovale skupno 86 lobanj, katere sta preiskala in studirala znamenita antropologa C. Toldt in A. Weissbach, da bi določila antropološki značaj Jugoslovenov iz dobe od VII. do X. stoletja. Kakšni pa so bili Jugosloveni ob času doselitve v vzhodne alpske dežele v fizioetnološkem oziru? Ali so bili prvotno res brahikefalni in mongoloidni, kakor se je splošno mislilo? Ali so bili Jugosloveni tisti etnični element, ki je med Germane in Grke zanesel brahikefalijo, planokcipitalnost in temno kompleksijo ter tako te narode oropali dolihokefalije in svetle kompleksije? Dan* danes je mogoče matematično natančno dokazati, koliko resnice je na tem. Če razdelimo jugoslovenske lobanje iz gori navedenih nekro* pol v kategorije po dolžinsko*širinskem indeksu, dobimo: 38'4% čiste dolihokefalije, 512% mezokefalije in 9"3% brahikefalije. Te relacije med kraniološkimi skupinami Jugoslovenov iz zgod* njega srednjega veka kažejo, da so dolihoidne forme, t. j. doli* hokefalne in mezokefalne skupaj v veliki večini napram brahi-- kefalnim (samo 9'3%). Celo sloveči vrstni grobovi (»Reihengra* ber«) iz dobe od II. do V. stol. po Kr., ki kažejo najbolj značilne germanske lobanje, so pokazali višje procente brahikefalije (po I. Rankeju 14%) kakor pa Jugosloveni zgodnjega srednjega veka. K fizio^etnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovene. 69 Važno je tudi, da razmeroma majhno število odstotkov sta^ roslovenske brahikefalij e ni pokazalo nobenih hiperbrahikefalnih in ultrabrahikefalnih form, ampak le oblike nižje brahikef alij e. Dalje naj opozorim one antropološke, ki trdijo, da bi bila planokci* pitalna brahikefalija slovanska ter azijskega izvora v nasprotju s kurvokcipitalno, kateri pripadajo južni Nemci (bomo alpinus), da pri Jugoslovenih od VII. do X. stoletja ne poznamo niti enega primera planokcipitalnosti. Jugoslovenske lobanje zgodnjega srednjega veka so zmerno dolge, kar kažejo že indices cranii, ker pripadajo večinoma sku* pini 74—77. Zadnji del lobanje je več ali manj vzbočen in na koncu zožen in to v 777% primerov, dočim je le v 5'1% primerih enostaven in obokan (kurvokcipitalen). Prehod lobanje v occiput je ravna, precej močno nagnjena ploskev od obeliona do srede gornje kostne ljuske. Obseg očesnih duplin ima večinoma (65%) elipsoidno, pa tudi skoro štirioglato obliko z ravnim ali nagnjenim premerom. Obrazi (facies) lobanj so bili večinoma leptoprosopni in se odlikujejo posebno v lobanjah iz Krungla po popolni ortog* natiji. Ugotovila se je tudi neka alveolama prognatija, ki pa še daleč ni bila tako izrazita, kakor pri mnogih lobanjah iz german» skih vrstnih grobov. Teme možganske shrambe je redko kazalo ravno ploskev (25%) ker se začne navadno že pri bregmi dvigati. Kar se tiče višine telesa, potrjuje dolžina skeletov iz Srednje vasi na Kranjskem podatke bizantinskih historiografov, ker dosti izmed njih meri 1700 mm. Na podlagi rečenega moremo trditi, da so bili Jugosloveni zgodnjega srednjega veka narod visoke rasti, dolihoidnih lobanj in svetle kompleksije. Po vsem tem se ujema značaj plemena sta« rib Jugoslovenov z zunanjostjo keltskih in germanskih plemen iz časa njihovega preseljevanja proti jugu. Julgosloveni zgodbjega srednjega veka so pripadali torej precej čisto arijski ali nordij* ski rasi, ker so bili ksantodolihokefalni. Tudi za sledeče dobe moremo antropološko označiti Jugo» slovene na podlagi merjenja lobanj in drugih kosti, toda tu od* merjeni čas tega ne dopušča. Poglejmo današnje Jugoslovene. Naj še omenim, da imamo še iz poznega srednjega veka, iz dobe od leta 1000 do 1500 po Kr. v hrvaških in bosenskih nekropolah 12% dolihokefalnih, 38'20% mezokefalnih in 49 80% brahikefalnih 70 Niko Županić: lobanj. Še v poznem srednjem veku so torej bili Jugosloveni pre* težno dolihoidni. S kraniologijo modernih Jugoslovenov se je pečalo več antro- pologov, kakor n. pr. dunajska anatoma E. Zuckerkandl in C. Toldt, potem ranjki general A. Weisbach, jugoslovenski antro« pologi: N. Žuipanič, S. Vatev, K. Drončilov in v manjši meri Italijana Ugo Vram ter Giuffrida Ruggeri. E. Zuckerkandl je preiskal 1. 1889. dvesto slovenskih lobanj iz Kranjske in našel: 0'8% dolihokefalnih, 19'5% mezokefalnih, 37'2% brahikefalnih in 42'5% hiperbrahikefalnih oblik, tako da imamo 20'3% dolihoidnih in 797% brahikefalnih form. A. Weisbach je publiciral 1. 1912. rezultate svojega raziska« vanj a na 60 slovenskih lobanjah. V normi verticalis je tlocrt slovenske lobanje večinoma širok oval (26'6%), ali pa okroglast (3r6%), skoro okrogel (20%), potem ovalen (13"3%) in podolgast (18"3%). Zadnji del je navadno zaokrožen (43'37o) ali kaže ploski lok (2r6%), potem široko zaključen (8'3)%, ali nekoliko promi* nenten (10%) in topo prominenten (16'6%). Norma occipitalis kaže večinoma okroglaste (50%) kakor tudi petoglate konture in le izjemoma štirikote (3'4%). V norma parietalis so tipične kratke in visoke oblike lobanj (5r6%), dočim so dolge in nizke (2r6%) kakor tudi dolge in visoke (15%) redkejše, kratke in štirioglate oblike pa le izjemne. Čelo je pri večini (66'6%) vertikalno, sicer pa je nekoliko nagnjeno (33'4%). Obraz je navadno ortognaten (8r5%), potem prognaten (5''/o) in le skromno prognaten (13"3%). Pri dolihoidnih tipih je več prognatije in manj ortognatije kakor pri brahikefalnih. Obraz je večinoma velik (86'6%), pri minoriteti majhen (13"4%), v obeh primerih pa širok (577%) bolj ko dolg (42"3%). Kubatura lobanjske skrinje niha med 1170 in 1710 cm in meri povprečno 1406 cm. S stališča indeksa cra* nii kažejo sedanji Slovenci sledeče skupine: najjačje je zastopana navadna brahikranija (indices 80—84"9), namreč z 48'4%, potem hiperbrahikranija (ind. 85—89'9) z 22'6%, potem mezokranija (ind. 75—79"9) z 21*5%, potem ultrabrahikranija (ind. 90—95) s 5"4% in končno dolihokranija (ind. 72—74"9) z 2'1%. Tako vidimo, da so pri sedanjih Slovencih zastopane podolgaste lobanjske oblike s 23'5%, kratke pa s 76'5%. Glede oblike zadnjega dela lobanje je izkazanih: 40'9% planokcipitalnih, 18'2% nediferenci* ranih in 40'9% kurvokcipitalnih form, tako da so planokcipitalne K fiziosetnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovene. 71 in nediferencirane (nevtralne) lobanje v večini 59'!%.. Zanimivo je v tem oziru primerjati Slovence s Čehi in Tirolci, ker je pri Čehih 211% planokcipitalnih in nediferenciranih lobanj, pri Tirolcih pa 59'6%, tako da so Slovenci v tem oziru bližje nem« škim Tirolcem kakor slovanskim Čehom. Isto je s pojavi eks« tremne brahikef alij e. Oglejmo si še antropološka razmerja pri živečem slovenskem prebivalstvu v merah in datih A. Weisbachovih zapiskov, ko je zmeril 2481 slovenskih vojakov, in sicer: 630 iz Kranjske, 369 iz Koroške, 177 iz ozadja Tržaškega zaliva in 1005 iz Štajerske, v starosti od 21 do 25 It. Med vsemi Jugosloveni imajo Slovenci, ki prebivajo večinoma v Drâ.vski banovini, največje število pro« centov svetlih (modrih in sivih) oči, t. j. 53% napram 15% me« šanih in 31% temnih. Skoro polovica Slovencev (49%) ima temno 31% plavo in 20% svetlorjavo barvo las. Pa poglejmo sedaj k Jugoslovenom Ilirika, k prebivalcem današnje Bosne, Hercegovine in vzhodnojadranskih obrežnih krajin, katere je smatrati za prave in tipične reprezentante jugo* slovenstva. Najprej si bomo ogledali kraniološke razmere na mrtvem, potem na živečem materialu. Najdaljša dolžina srbohrvaške možganske posode meri 175 mm in največja širina 147 mm, kar da povprečen index cranii 84. Dolihokranijska skupina znaša 21%, mezokranijska 21*5%, torej 23'6% podolastih napram 76'3% brahikranskim formam. Od spodaj gledano (norma basilaris) kaže lobanja zelo kratko in plosko upognjen zadnji del, radi česar sedi foramen occipi* tale magnum daleč nazaj: v normi verticalis zgleda lobanja okroglasta do širokoovalna in v normi lateralis visoka in kratka z malo vidnim, sploščenim zaglavjem (ociputom). Od zadaj pogledana (norma occipitalis) dela lobanja okroglast ali okrogel vtis (85%), peterooglat (137%), izjemoma štirioglat (1'25%). Obraz je velik in ortognaten, ima močna lična loka (Jochbogen), je tetragonalen z močnimi nosnimi kostmi, ki se stikajo v ostrem hrbtu. Po pravici pripominja Weissbach, da pri Srbohrvatih ni skoro nobenega majhnega, tako zvanega poveznjenega nosu, ka» kor se dobe pri Čehih in Poljakih (češ'ki nosek). Pri vojakih iz Bosne in Hercegovine so se na 3803 vojakih ugotovile sledeče razne značilnosti. Poprečna dolžina telesa 1727 mm, visoka rast dominira z 70%, majhna pa izkazuje le 1%. 72 Niko 2upanić: Plavi lasje so redki (9%), tipični so temni, 71%. Oči so večinoma temne, kostanjeve ali črne (51%), potem pridejo svetle, modre ali sive (34%) in sivorjave (15%). Kar se tiče barve kože, pre* vladujejo temni toni (55%), posebno pri osebah s temnimi lasmi. Najdaljša dolžina glave znaša 182 mm, širina 156 mm, tako da znaša poprečni index cephalicus 85 mm in s tem kaže na hiperbra* hikefalijo. Jugosloveni nekdanje Bosne in Hercegovine pripadajo v veliki večini brahikefaliji (84%), pri čemer so dolihoidne sku* pine le slabo zastopane, namreč mezokefalija z 10 in dolihoke* falija s 6%. Če primerjamo te plemenske značilnosti, posebno krani* ološka razmerja Jugoslovenov v starih časih z današnjimi, vidi* mo, da so se popolnoma izpremenila. Dočim so v starih časih prevladovale dolihoidne forme (907% proti 9"3%), so danes bra* hikefalne forme v odločni večini. Od zgodnjega Srednjega veka do danes so Jugoslovani izgubili na dolihokraniji 36"3% in na mezokraniji 307%, na brahikraniji pa so pridobili 39" 1%, na hiper* brahikraniji 22'6% in na ultrabrahikraniji 5'4%. To dokazuje, da se je tudi možganska oblika Jugoslovenov absolutno izpremenila in da so stopile na mesto dolgih kratke in visoke forme. K temu je pride jati še, da je svetla kompleksi j a postala temna, dočim je višina rasti ostala ista, to je velika. Nastane pa vprašanje, kaj je učinkovalo na plemensko me* tamorfozo Jugoslovenov v dobi 1300 let. O tem pa bomo izpre= govorili pri drugi priložnosti. Etude de la métamorphose physioethnique des nations, spécialement des Yougoslaves. Mon étude embrasse les périodes préhistoriques et historiques a partir de l'époque néolithique jusqu'a nos jours. Je pense que, pendant toute cette époque, il n'y a point eu de formation de nouveaux éléments de race et, pro» bablement, point de modification d'éléments déja existants de race, naturelles ment la ou ils sont restés sans contact avec les éléments hétérogenes. Pourtant, c'est la théorie plutôt que la pratique. Dans aucun cas, les éléments de race ne pouvaient rester intacts ches les nations qui, en Europe, n'étaient pas formées d'un seul élément, mais qui étaient le résultat de la fusion de deux ou plusieurs éléments. Migrations de premier et de second ordre, occupations, et infiltrations , lentes de sang étranger ont modifié l'extérieur des nations, du point de vue morphologiquesanatomique, ainsi que du côté de la complexion et des fonctions physiologiques. Elles modifiaient donc également les dispositions psychiques K fizio«etnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovene. 73 potentielles, ces qualités du sang et du caractere qui, dans toute circonstance, caractérisent une nation. Je veux m'occuper de quelques nations aryennes (indoeuropéennes) qui, dans leur patrie, dans le Nord, ou lors de leur arrivée dans le Sud, appartenant a la race nordique, représentaient le type xanthodolichocéphale, mais qui, plus tard, montrent plusieurs modifications. Les épopées d'Homere — dont les débuts vont jusqu'au 2^ millénaire avant J.«Chr. •— appellent plusieurs dieux et héros blonds, forts et puissants. Les crânes helléniques du temps classique sont pour la plupart dolichoides. Aujourd'hui, les Grecs, aux cheveux et aux yeux foncés, ne sont dolichoides qu'en petite partie. Ammianus Marcellinus (XV, 12) donne la description sui» vante des Gaulois: taille grande, peau blanche, cheveux d'un blond roussa« tre, tandis que les Français d'aujourd'hui, surtout ceux du Sud, sont brunets. Tacite raconte des nations germaniques qu'elles se distinguaient de toutes les autres nations par leur extérieur: les yeux bleus, la taille grande, les cheveux roussâtres. Les crânes, provenant de l'époque de l'empire romain, sont doli« choides. Aujourd'hui, les Germains du Nord sont, pour la plupart, blonds, mais ceux du Sud, pour la plupart aux yeux et aux cheveux foncés, sont bra» chycéphales, meme hyperbrachycéphales. Pendant la premiere époque du fer (1000 — 400 avant J.»Chr.) la Bosnie était habituée par les Illyriens dont la civilisation et les squelettes sont connus par les riches fouilles du plateau de Glasinac, a l'Est de Sarajevo. Les Illyriens de l'époque de Hallstatt étaient dolichocéphales pour 3l'3i%, mesocéphales pour 43%, brachycéphales pour 25%. Concernant la complexion des Illyriens, nous n'avons pas de description pour l'époque de Hallstatt, mais Claudius Galenus (201 apres J.^Chr.) décrit leurs cheveux d'un blond roussâtre, et les sources de Galenus étaient pro« bablement les ouvrages des éleves d'Aristote. Cependant, pendant l'époqus entre la naissance de Jésus Christ et l'arrivée des Slovenes, la forme de tete des Illyriens de Dalmatie, de Bosnie et d'Herzégovine, changea en faveur de la brachycéphalie. Plusieurs nécropoles renferment: crânes dolichocéphales 31-04%, mesocéphales 30'43%, brachycéphales 56-52% et, parmi ces derniers, ce qui est intéressant, une bonne partie de hyperbrachycéphales, 38-09%. Probable» ment, la disparition de la dolichocéphalie entraîna également la disparition de la complexion claire, ce que nous avons déja constaté chez les Germains et chez les Grecs. Les Albanais d'aujourd'hui sont généralement hyperbrachycéphas les, aux cheveux et aux yeux foncés. Au début du 7« siecle, sous le regne des empereurs byzantins Phocas (602—610) et Héraclius (610—642), les Slovenes franchirent en grandes masses les frontieres de l'empire, c'estoles croates et bosniennes nous donnent: 12% de crâne dolichocéphales, 38-20% de crânes mésocéphales, et 49-80% de crânes brachycéphales. Meme pendant le bas moyen»âge, les Yougoslaves étaient donc encore en majorité dolichoides (dolichocéphales et mésocéphales). Plusieurs anthropologistes se sont occupés de la crânologie des Yougoslaves modernes, surtout les anatomistes viennois E. Zuckerkandl et C. Toldt, feu le général A. Weisbach, les anthropologistes yougoslaves N. Županić, S. Vatev, K. Drončilov, moins les Italiens Ugo Vram et Giuffrida Ruggeri. E. Zuckerkandl examina, en 1889, une collection de 200 crânes Slovenes provenant de Carniole, et obtint le résultat suivant: dolichocéphales 8%, mésocéphales 19'5%, brachycéphales 37'2%, hyperbrachycéphales 42-5%; donc 20-3% de crânes dolichoides opposés a 79-7% de crânes brachycéphales. A. Weisbach publia, en 1912, les résultats de son examen de 60 crânes Slovenes. Dans la norma verticalis, le plan du crâne Slovene est, en majorité, largement ovale (26-6%) ainsi qu'arrondi (31-6%), presque rond (20%), ovale (13"3%), et allongé (18'3%). L'occiput est, généralement, arrondi (433%), en arc plat (21-6%), largement écourté (8-3%), peu proéminent (10'%), et proémis nent sans pointe (16'6%). La ncrma occipitalis montre pour la plupart des formes rondes (50%) et pentagones, exceptionnellement aussi tétragones (3-4%). Dans la norma parietalis, les formes du crâne courtes et hautes sont typiques 51-6%), celles qui sont longues et basses (21-6%) ainsi que longues et hautes (15%) sont plus rares, les formes courtes et carrées sont exceptions. Le front de la majorité est vertical (66'6%), celui du reste peu incliné (33-4%). La face est habituellement orthognathe (81*5%), puis prognathe (5%), et peu prognathe (13-3%). Chez les dolichoides, il y a plus de prognathisme et moins de orthognathisme que chez les brachycéphales. La face de la majorité (86-6%) est grande, celle de la minorité (13'4%) petite, dans les deux, cas plus large (57-7%) que longue (42-3%). La cubature du cerveau est de 1170 a 1710 ccm, en moyenne 1406 ccm. Quant a l'index cranii, les Slovenes actuels montrent les groupes suivants: la brachycéphalie ordinaire (indices 80—84-9) représente la majorité, 48-4%; la hyperbrachycéphalie (indices 85—89'9), 22"6%; la mésos eéphalie (indices 75—79-9), 2r5%; la ultrabrachycéphalie (indices 90—95), K fizio«etnični metamorfozi narodov s posebnim ozirom na Jugoslovene. 77 5-4%; enfin la dolichocéphalie (indices 72—74'9), 2'1%. Ainsi nous voyons que les crânes Slovenes allongés sont de 23'5%, les crânes courts de 76'5%. La formation du crâne slovene moderne relatif a l'occiput donne les groupes suis vants: planoccipitales 40"9%, neutres 18-2%, curvoccipitales 40'9%, ce qui repré» sente une majorité des crânes planoccipitales et neutres de 59'1%. Il est intéressant de comparer, sous ce point de vue, les Slovenes aux Tcheques et aux Tyroliens: chez les Tcheques, les crânes planoccipitales et neutres sont de 21-7%, chez les Tyroliens, de 59'6%, de sorte, sous ce point de vue, les Slo» venes sont plus proches des Tyroliens allemands que des Tcheques slaves. Il en est de meme quant a la brachycéphalie extreme. Maintenant, nous allons encore étudier les proportions anthropologiques de la population slovene vivante; nous allons citer la description, les données et les mesures publiées par A. Weisbach, qui avait examiné 2.481 soldats Slovenes (630 de Carniole, 369 de Carinthie, 177 du Hinterland de Trieste, et 1.005 de Styrie), âgées de 21 a 25 ans. De tous les Yougoslaves les Slovenes, habitant aujourd'hui pour la plupart la Banovine de la Drave, ont le plus haut pourcentage d'yeux clairs (bleus et gris), 53%, opposé a 15% d'yeux mixtes et 31% d'yeu foncés. Presque la moitié des Slovenes, 49%, ont les cheveux noirs, 31% les cheveux blonds, 20% les cheveux châtains. Ensuite, nous parvenons aux Yougoslaves de l'IUyrique, aux habitants actuels de la Bosnie, de l'Herzégovine et de la rive orientale de l'Adriatique, qui sont les représentants purs et typiques des Yougoslaves. D'abord nous examinerons les proportions crâniologiques de la matiere morte, puis encore autres caracteres de race du personnel vivant. La plus grande longueur du cerveau serboscroate est de 175 mm, la plus grande largeur de 147 mm, ce qui donne en moyenne l'index cranii 84. 2-1% de formes dolichocéphales et 21-5% de formes mesocéphales donnent 23*6% de formes dolichoides opposées a 76*3% de formes brachycéphales. Vu d'en bais (norma basilaris), le crâne montre l'occiput tres court et peut courbé, par conséquence le foramen occipitale magnum est sensiblement reculé; en norma verticalis, le cerveau apparaît arrondi et largement ovale, en norma lateralis, haut et court, avec l'occiput peu visible et aplati. L'occiput (norma occipitalis) fait dans la plupart des cas l'impression d'une forme arrondie ou ronde (85%), moins celle d'une forme pentagone (137%), exceptionnellement celle d'une forme tétragone (1-25%). La face est grande et orthognathe, avec de forts os de la pommette; elle est tétragone avec le os nasaux considérables dont la jointure forme un dos aigu. A. Weisbach signale avec raison que, chez les Serbocroates, il n'y a presque pas de ces petits nez retroussés, tels qu'on les trouve souvent chez les Tcheques et chez les Polonais. Chez les Yougoslaves de la Bosnie et de l'Herzégovine, 1' examen des caracters de race de 3803 soldats a eu les résultats suivants: taille, en moyenne, 1727 mm, la grande taille dominant avec 70%, la petite taille étant insignifiante (1%). Les cheveux blonds sont rares (9%), les cheveux foncés typiques (71%). La couleur des yeux est pour la plupart foncée, c'estsa^dire châtaine ou noire (51%); claire, c'est»a>dire bleue ou grise (34%) ou grise tirant sur le brun 15%). Quant au 3« élément de la complexion, la couleur de la peau, le teint foncé domine (55%), spécialement chez les personnes aux cheveux foncés. La plus 78 Niko Županić: K fiziosetnični metamorfozi narodov. grande longueur de la tete est de 182 mm, la plus grande largeur de 156 mm; ainsi, en moyenne, l'index cephalicus est de 85 et montre hyperbrachycéphalie. Les Yougoslaves des anciennes provinces de Bosnie et d'Herzégovine appartiens nent en grande majorité a la brachycéphalie (84%), les groupes dolichoides sont en minorité, la mésocéphalie avec 10%, la dolichocéphalie avec 6%. Si nous comparons les caracteres de race, spécialement les proportions du crâne, des anciens Yougoslaves a ceux des Yougoslaves actuels, alors nous trouvons qu'ils ont completement changé. Tandis que, au passé, les formes dolichoides prédominent (90-% : 9-3%), aujourd'hui, les formes brachycéphales sont en majorité. Du haut moyensâge jusqu' a présent chez les Yougoslaves, ont perdu: les dolichocéphales 36-3%, les mésocéphales, 30'7%; ont gagné: les brachycéphales 39*1%, les hyperbrachycéphales, 22-6%, les ultrabrachycéphales, 5-4%. Cela prouve que la forme du cerveau a également changé, et que les formes courtes et hautes ont remplacé les formes longues. 11 faut ajouter que la complexion claire est devenue foncée, brunesclaire et brune. La grande taille, cependant, a été conservée. A une autre occasion, nous étudierons la question, quelles causes ont pu provoquer cette métamorphose de race des Yougoslaves pendant cette époque de 1300 ans.