štev. 17. V Trstu, v nedeljo I. novembra 1908. Leto I. PROSTA POT K NAPREDKU X ŽElEZtHČRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV ITediiištvo se nahaja v Trstu ulica Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Na ročni na ssa celo leto !).4(1 K. Bosehetto, 5 - Telefon 1570. Nefrnnkirana pisma st; ne sprejemajo. za pol leta 4.70 K. Ijinivništvn Dunaj V. Zentagasse ii. Rokopisi se ne, vračajo. Poznmczmi štev. IS vin. N A P R E J ! Ne pretiramo, ako trdimo, da se sme le malo katera organizacija ponašati s tolikimi in takimi vspehi, kakor organizacija železničarjev. Nočemo naštevati na tem mestu razne vspehe železničarske organizacije, na katero smejo delavci biti in so tudi ponosni Zadnji vspeli, zadnje zboljšanje gmotnih razmer uslužbencev c. k. državne železnice in ovire, kijih je morala organizacija preprečiti, da je dosegla za delavstvo v pretečeni št. našega lista natančno pojasnjena zboljšanja, so najboljši dokaz, da zna ta organizacija s vsemi močmi braniti interese vseh'železničarskih uslužbencev, da se voditelji organizacije zavedajo svoje dolžnosti in da smejo železničarji v vsakem trenotku, v vsakem slučaju računati na moč svoje organizacije in na upliv, ki si ga je priborila s svojo močjo, s svojim resnim nastopom ne samo med delavstvom ampak tudi pri kompetentnih krogih, ki hočejo v svojih rokah imeti ekzistenco delavstva. Ampak, kaj bi govorili še nadalje o stvareh, o katerih je prepričan že vsak zaveden železničar? Kje žive železničarji, ki ne bi hoteli še priznati, da bi bili brez organizacije še vedno tam, kjer so bili pred desetini letiVSa, mo oni, hi se še niso zavedli svojega razreda samo oni, ki se še ne zavedajo suženstva in izkoriščevanja, v katero jih je uklenila meščansko kapitalistična družba, samo oni, ki se niso zmožni čutiti ponižanja, v kar,ero jih tlači kapitalizem, samo oni ne čutijo še orjaške moči, ki so si jo priborili potom organizacije in ne morejo vsled tega biti ponosni na to organizacijo, ki jim pripravlja pot do boljšega življenja in ojačuje v delavstvu prepričanje, da mora kmalu priti trenotek, ko se na razvalinah krivic, ki jili vstvarja današnja družba, zgradi nova družba ljubezni, enakosti in svobode. Ampak ravno tako, kakor so zavedni že lezničarji prepričani, da temelji moč njihovega napredka na moči, organizacije, ravno tako morajo biti tudi prepričani, da do trenotka, ko si kapitalizem upa ugovarjati katerim si bodi zahtevam organiziraneev, da do tedaj se morajo zavedati, da njihova organizacija še ni popolna, da morajo ravnati s sedanjo močjo tako, kakoršne so pač razmere, proti katerim sedanja moč še ne zadošča in, da je dolžnost vsakega zavednega železničarja delati s vsemi svojimi močmi, da se, moč organizacije ojači, da se organizacijo spopolni, da ji bo mogoče lažje in vspešnejše bojevati se za pravico proti krivici, za ljudstvo proti ljudskim Sovražnikom, za delavstvo proti njegovim izkoriščevalcem. Poslanec Ellcnhegen, je v državnem zboru zahteval od vlade, da zboljša plače uslužbencem državne železnice za 20 milijonov. Lažnjivo in nepošteno je od mejščanskih strank, ako trde, da je bil ta predlog poslanca Ellenbogena navadna politična poteza, ki naj bi bila spravila v zadrego zastopnike protidelavskega meščanstva. Poslanec Ellenbogen, pozna predobro neugodne razmere v katerih'se nahajajo uslužbenci državne železnice, vedel je da imajo kot delavci pravico do življenja, ki ga vsled sedanjih nizkih mezd in prevelikega delavnega urnika nimajo. Zastopniki meščanstva so državnim proletarcem negirali boljše življenje. Glasovali so, za vse protidclavske predloge, za delavstvo ničesar. Kaj je bilo temu vzrok! Vedeli so. da se ne zavedajo še vsi železničarji bede, v kateri žive. Da bi bili vsi železničarji združeni v to našo organizacijo, bi bila njihova moč še veliko večja in bi si meščanski zastopniki ne bili upali odreči delavstvu to, kar mu je nujno potrebno. Vlada sama je bila od meščanskih strank bolj previdna, bolj pravicoljubna. Ne ničesar, kakor so rekli meščanski branitelji, ampak vsaj polovico od tega, kar je sodr. Ellenbogen zahteval, je ponudila železničarjem. Toda to, kar niso hotele dovoliti meščanske stranke, to kar ni hotela dati vlada, to je organizacija prisilila vlado, da je dovolila. Ne toliko kolikor je bilo treba, ampak vse kar je bilo mogoče, in samo tu kar je bilo mogoče je dosegla organizacija za uslužbence državne železnice. Dobro je, da železničarji to vedo in da se prepričajo, da je treba še vedno dalje delati, da postane moč organizacije največja, njena volja neomejena. Nesmiselno bi bilo, da bi se železničarji vsedli sedaj mirno na pridobljene, zboljšanja, in se zazibali v spanju pravičnega. Vsak mora biti prepričan, da vse kar je dobil ni niti mai del od tega kar bi morali dobiti, da moramo napeti vse naše moči, da spravimo v organizacijo še vsakege nezavednega tovariša, da prepričamo vse tovariše, da so še sužni, še izkoriščani in, da se jih hoče še vedno ponižavati. Veliko smo dobili potom svoje organizacije. Na to organizacijo moramo biti tedaj ponosni. Toda naš cilj je pravica, svoboda in bratsvo. Da pridemo do tega pa moramo delati in delati in delati. Brez dela ni napredka, brez napredka ni mogoče doseči cilja. Zatorej tovariši, na delo za organizacijo, za delavstvo, za socializem. Na delo za življenje! Naprej do končne zmage pravice nad krivico, ljubezni nad sovraštvom, svobode nad suženjstvom. Naprej....! Razvoj avstrijskih državnih železnic. Nadaljevanje in konec). Teudep.ca podržavljen]:^ železu ib ic bila uzakonjena s zakonom od 14. decembra 1877. S tem zakonom je bila vlada ovlaščena, da garantiranim železnicam sme dajati tudi posojila za pokritje izgube na obratnih stroških. Ob jednem pa si je izgotorila pravico, vzeti obrat onih garantiranih železnic, katerim je taka p6-sojila dovolila, v svoje roke, to je v državno režijo. Za povrnitev teli posojil so se izdala strožja določila nego so obstajala preje. Nadalje je bila vlada, ovlaščena, da obrat onih garantiranih železnic, ki so v zadnjih petih letih zahtevale več nego polovico garantira nega čistega dohodka, vzame takoj v svojo lastno upravo. In konečno si je vlada tudi izgotorila posebno pravico, da jej pri eventualnem nakupu garantiranih železnic ni treba izplačati efektivno vseh dolgov in tudi ne vse kupne cene, nego, da more vse to pokriti začasno z državnimi vrednostnimi papirji. Tako se je začelo sprejemati garantirana privatna železniška podjetja v državni obrat, počelo se je sistematično podržavljanje istih. A ne samo s podržavljanjem se je operiralo, začelo se je tudi graditi različne nove proge na državne stroške. In razvoj v tem pogledu je bil toliko pomembnejši, ker se je vršil paralelno s sosedno prajzovsko državo. Leta 1 ?S7D je država zopet imela v svoji lastni opravi 950 kilometrov železniške proge, to je toliko kakor leta 1854, ko jih je začela rasprodajati. Seveda so bile vse te proge le manjše vrednosti, in še danes trpi vsled tega naša državna blagajna. No, d r ž a v n o - ž e 1 e z n i šk a mreža se je razvijala prav lepo naprej do 1884, ko je dosegla že 510.4 kilometre dolgosti. Ali, ravno v tem bujnem razvoju podr-žavljenja, si je vlada zopet zajezila za kakih 20 let vsak napredek v tem svojem podjetju. Storila je nepremišljeni korak; leta 1885. je namreč podaljšala privilegij Oosar-Ferdinan-dovc severne železnice za daljnih dvajset let. S tem si je onemogočila podržaviti to važno progo do leta 1904. Kaj je državo napotilo do tega negospodarskega koraka, nam je še danes nerazumljivo. Država je isti čas imela v svoji upravi že obedve obsežni progi severnovzho-dno in pa zahodno, z vsem postranskim omrežjem, sta bili naravnost navezani na severno železniško črto. Njih razvoj je bil povsem odvisen od podržavljenja te slednje. Pri nas so se na gospodarskem polju godili vedno čudeži nazadnjaške politike in jeden takih čudežev je tudi podaljšanje privilegija Cesar-Fer d iuancl o ve Severne železnice za 20 let. Država je v tem svojem delovanju počivala do leta 1906. Koncem tega lota še-le se jej je namreč posrečiio dobiti v svoje roke Severno progo in tako započeti na novo pred 20 leti pretrgano delovanje. Tu je počela najnovejša era v razvoju avstrijskih državnih železnic in tu je bil še-le početek ustvarjenja je-dnotne državno-železniške mreže. Podržavljen je Cesar-Ferdinandove severne železnice je bila s 1. januvarjem 1907 perfektna stvar. Koncem tega leta je imela država že 10.613 kilometrov proge ki je bila prav njena last, vrhu tega pa je upravljala v svoji režiji še drugih 4360 kilometrov. V rokah privatnikov je ostalo le še 32 odstotkov to je 5447 kilometrov onih avstrijskih prog, katera radi svoje važnosti za promet država preje ali sleje mora dobiti v svoje roke. Približno 1530 kilometrov pa tvori ostanek avstrijske železniške mreže, ki so večinoma lokalne in ozkotirne proge, ki brez vsake škode morejo ostati tudi naprej v upravi zasebnih podjetnikov ali pa posameznih dežela. Sedanji železniški minister Dr. Derschatta je glasom svojega zadnjega programa, ki gaje predložil parlamentu, sklenil podržaviti najpreje proge priviligiranega avstrijsko-ogerskega drža vno-železniškega društva, v dolgosti 1366, •I užno-severno nemško zvezno železnico, v dolgosti 258 kilometrov in pa Češko severno progo v dolgosti 349 kilometrov, skupaj 2000 kilometrov. 7a' od leta 1895 sem so vse vlade izdelavah; programe o podržavljenja omenjenega kompleksa 5447 kilometrov ali nijedna ni bila v stanu to delo le zapričeti. Delale so brez vsakoga načrta in hoteli so izključiti od podržavljenja vse one železnice ki so skupne z oggrskimi progami. Ogrov so se bali vedno, kakor se jih boje tudi še* danes in to je bil vzrok, da s podrža oljenjem prog niso mogli nikamor naprej. Ogrski državniki so diktirali, naši so pa ubogali. Oni so hoteli še nadalje obdržati vpliv na prometno in tarifno politiko avstrijskega dela skupnih železnic in so radi tega smatrali za Ogersko naravnost škodljivo, če bi se avstrijske proge skupnih železnic podržavile. Nasprotno pa se ogrska vlada niti malo ni ozirala na Avstrijo, kadar je podržavljala tamkaj ležeče proge skupnih železnic. ,se-le v zadnjem času je vlada dobila malo korajže vsled energičnega nastopa današnjega parlamenta in jr; začela misliti na interese skupnih železnic, posebno Kašavsko-Oderberške proge. Ta proga’jo bila v popolni odvisnosti Ogerske. Toda tudi glede nje podržavljenja se v odnosnih pogajanjih ničesar ni doseglo in sc* je sklepalo le nekaj glede naprave drugega tira, glede .nekakega «neodvisnega* ravnateljstva i t. d. Istotako je tudi .južna železnica pod vplivom ogerskih državnih patentatov. V zadnjih 15 letih je bilo mogoče, da se stori vsaj nekaj priprav za podržavljanje imenovanih dveh glavnih prog, a vse vlade niso imele niti re zmožnosti. Vendar pa se vidi, da ima današnja vlada resno voljo izvršiti program sedanjega železniškega ministra in podržaviti od njega projektirane goriomen.jene tri proge -v skupni dolgosti 2000 kilometrov. Odnosne pogodbe so že podpisane in naloga parlamenta bo, iste tudi odobriti. Največjega pomena za državo imajo proge o volji je spremiiijevala vsled cesar se je nje moč širila preko vlade. Nje akcijo-narji so znali vlado dobro pritisniti, da jim je vse pridobljene 'koncesije zjedinila ter je določila čas ko ima podjetje zapasti državi na dl. decembra Hitih. S' teni je vlada dobo zapalosti podaljšala za daljnih IH let, in od železniške družbe ni zahtevala zato niti novčiča. Državno-železniška 'družba je pa s tem dobila lepo da- | rilce, ki se more ceniti na 2.">0 milijonov kron. Ozirom na te okolnosti si moramo pač misliti, da so bila pogajanja jako otežkočcna. Vendar je vlada premagala vse in gre gladko po začrtanem programu naprej. Nedejati se moremo : tedaj; da nam s tem delovanje utrdi temelj j moderne človeške družbe, na katerem se bode le-ta dalje razvijala. Podržavij e nje železnic nas vodi v lepo bodočnoht in opominja sedanjo izkeriščevajočo človeško družbo, da se bliža konec njeni samovladi. Odlomek o stavkanju. Za nobeno stvar se delavstvo tako hitro in tako lahko ne navduši, kakor za kak boj. Takoj je pripravljeno stopiti v stavko, ne meneč se za usodne posledice, ki bi jih mu moglo ptovzroči to nevarno sredstvo. Vsak delavec si pač misli, delodajalec me vedno potrebuje in če ne pridem delat, ima gotovo škodo v svoji obrti : prisiljen je, zvišati mi mezdo, skrajšati delavni čas i t. d. Vendar pa temu ni tako. Hudo se moti vsak. kdor smatra stavkanje za orožje, s katerim meni vsikdar. v vsakem trenutku premagati svojega delodajalca in ga prisiliti, da kapitulira pred njegovimi zahtevami. Kedaj je ravno pravi trenutek, da delavec, zgrabi potem dvoreznem nožu in gre ž njim proti izkoriščevalcu, kapitalu, je vprašanje velike važnosti in njega rešitev večkrat usodepoLncga pomena za proletarijnt. V prvi vrsti je naloga delavskih voditeljev, načelnikov organizacij, da so si s pogoji, pod katerimi tak, hoj more biti uspešen, na jasnem, da so preiskali natančno splošno gospodarsko stanje in da z gotovostjo vidijo prod seboj zmago. Ni pa zadosti, da samo voditelj zna uporabiti pravi moment in svetuje delavstvu, da se posluži tega skrajnega sredstva : tudi delavstvo samo si mora znati utemeljiti sklep, ki ga je storilo. Delavstvo samo mora uvideti, da je to. kar je na predlog njihovega voditelja sklenilo, res prav in zanj koristno. In da se more res povspeti do takega prepričanja, je naloga vseli organizacij. izobraziti svoje člane v tem najvažnejšem socijalističnem problemu. Delavcu navadno sicer ni na misel kako gibanje, kadar dobiva zadostno plačo! Ni mu mori, da dela par ur več na dan, samo, da mu gospodar malenkostno zviša zaslužek, spadajoč na prekourno delo. Zadovoljen je in ne misli nikdar na to, da je morebiti ravno sedaj najpripravnejši trenutek, ko bi si mogel stalno zboljšati svoj gmotni položaj. Delodajalec ga je prevaril in zaslepil s par groši, ki mu jih tla več na dan, zato, ker zanujno potrebuje in delavec pozabi, da je njegov cilj skrajšanje delavnega časa in odprava prekournega dela, ne pa momentano zvišanje njegove mezde. Mezdo mu je delodajalec zvišal, da ga za čas, ko ga nujno treba, potolaži, iz strahu tedaj, da ne začne stavkati v onem momentu, ko hi res mogel napraviti mnogo škode njcgovej obrti. Jeli čas za stavkanje ugoden ali ne, se tedaj ne more prcsojevati z ozirom na visokost mezde. V prvi vrsti visokosti mezde nikakor ni zapostavljati skrajšanju delavnega časa, v drugi vrsti, je pa mezda, kakor smo omenili ravno takrat precej ugodna za delavce, kadar je čas za stavkanje v svrho izvojevanje glavne zahteve proletarijata, osemurnega delavnika, najprimernejši. Tudi to je delavcu pomisliti, da mu gospodar tu pa tam zviša še precej rad mezdo, če to zahteva, /e z jedno-stavnimi pogajanji se da to od njega izsiliti. Da tudi svojevoljno se včasih za to odloči hoteč na ta način prevarati delavce bolj nase in jih tako nekako moralno prisiliti, da popustijo druge večje zahteve, ki so jih namenili • izovjevati. Nasprotno pa je neizprosen v -skrajšanju delavnika. Tu treba zares nastopiti s skrajnimi sredstvi, ki so delavstvu na razpolago. Podjetnik si pač misli: delavnika ne morem tako lahko podaljšati, če sem ga enkrat skrajšal, mezdo pa vedno lahko znižam že s tem, da podražim blago, ki mi ga delavci izdelujejo. Seveda so vsa taka razmotrivanja od jedne in druge strani neutemeljena. Podjetnik bi moral vedeti, da so eno in isto delo, ki se izvrši v (H) urah, more napraviti tudi v 54 ali 48 urah. Ravno tako je neupravičen tudi strah delavcev, ki menijo, da se s skrajšanjem delavnika zmanjša tudi njihova mezda. S skrajšanjem delavnika, raste mezda avtomatično. (Sledi). Dopisi. Iz Gorice (državni kolodvor). Prav dosti imamo mi državni železničarji v Dorici povedati javnosti oziroma c. kr. ravnateljstvu državnih železnic in c. kr. železniškemu mini-sterstvu. Marsikaj moramo potrpeti in marsi-kako britko krivico moramo zamolčati. Vse pa gre seveda le do Svoje meje in kadar st' ne j more krivic več prenašati, človek mora iskati i kakega odpomočka in dati duška svoji nezadovoljnosti. Imamo postajnega načelnika, g. Wieser-ja. Nemški nacijonalec je on, nestrpen v tej svoji politični barvi in vsled tega tudi sovražen vsem, ki ne trobijo v ta njegov šareno pobarvani rog. On se na primer ne zadovolji, da poklicani uradni zdravnik izreče svoje mnenje o kakem uslužbencu, jeli ta sposoben za službo ali ne. Oe mu izjava gosp. D.ra Dereani ja ni povšeči, st* gospod načelnik Wieser za stvar »zavzame*, če je namreč interesi ran kak njegov ljubljenec, in ga pelje k drugemu železniškemu zdravniku, ki uslužbenca preišče še enkrat in seveda izda mujenje, s katerim je gosp. načelnik zadovoljen. Tako se je zgodilo julija meseca v enem slučaju. D. dr. Dere-ani je preiskal uslužbenca in izjavil, da ni za železniško službo. Oosp. V ieser je pa poskrbel za svojega IjubjJenca drugačno zdravniško mnenje, ki je smatralo ilotičnika popolnoma sposobnim za vsako železniško službo. Saj mi prav iz srca privoščimo temu uslužbencu, da je ostal pri železnici, upiramo se le \Vieserjevemu sistemu, ki je absoluten v vsakem pogledu, in ki hoče vplivati tudi na one železniške organe, v katerih delokrog bi se imel najmanje utikati. '\'v smo že tolikrat povdarjali, pa ne pomaga nič. Načelnikovi ljubljenci morejo priti tudi na pol pijani v službo. Ce se javijo marotl. morejo lepo mirno iti domov in nadomestiti noč, ki so jo veselo prepih in prelumpali, s službenim časom; morejo iti lepo počivat, te seje pa kdo njemu antipatičnih uslužbencev javil bolnim. gospod načelnik že posreduje pri železniškem zdravniku, da ga le-ta proglasi Zil s'" mutanta in ga zabodi v službo. Posledica temu je, da se ubogi delavec mora obrniti do privatnega zdravnika, kateremu od svoje malenkostne plače mora dati za vizito in si mora tudi sam plačati potrebna zdravila. Oosp. Wieser je odslovil popolnoma neupravičeno, vdovo nekega ključavničarja, ki je imela nalogo, čistiti stranišča. Njen mož je služil H let železnici in da je osamela vdova mogla lažje preživljati svojih pet nedoraslih otročičev, je dobila od železniške uprave omenjeno opravilo. Oosp. Wieser-ju ženska ni ugajala in spravil jo je, češ da stranišča niso dosti čista. Službo, ki jo je imela ona je pa poveril ■ženi nekega čuvaja. Tudi to nam je vse jedno, komu se da ta služba, privoščimo jo jedni ali pa drugi, ali pristranosti načelnikove ne moremo zamolčati, ki se kaže tudi v tem slučaju. Istimi je, da so stranišča sedaj v slabšem stanju, nego so bila preje, ko jih je čistila ključavničarjeva vdova. Oospod \Vieser sodi zmožnost l.judij po nosu in pa po nacijonalnih močeradastih barvah. Vsa naturalna stanovanja v postajnem poslopju imajo skupen prostor za premog. Premog morajo vse partije plačati in si ga razdelijo mej seboj. ()d tega premoga pa se je začetkom meseca novembra več meterskih stotov odneslo proč, uradnikom, ki stanujejo izven postajnega poslopja. So rekli namreč, da v kurilnici primanjkuje premoga in so ga zato prišli iskat v to zalogo. Vrnil jim ga seveda ni nihče, clasi-ravno so ga Stanovniki morali plačati. Neki čuvaj je ta povedal gosp. VVieserju, o priliki, ko ga je hotel vzeti na zapisnik radi tega, da je baje neki ubogi ženski daroval malo premogovega prahu. Gosp. Wieser si je te besede vzel k srcu in je čuvaja pustil iti. Mislil si je pač, da je boljše tako. Vidi pzder v očesu svojega bljžnjega, bruna v svojem očesu pa ne vidi. Pa tudi gosp. pl. Kahmu moramo povedati, da naj nikar ne misli, da je goriški državni kolodvor morebiti kako vojaško vežbališče, napolnjeno s samimi rekruti. Tu so uslužbenci države, od nje nastavljeni, ki zahtevajo spoštovanja od svojih predpostavljenih. S takimi izrazi pitati uslužbence, kakor delate Vi gosp. Kahni, je jako nečastno za Vašo nadutost in domišljavost. De se čutite kaj več, nego so uboge železniške pare, potem jih ne zmerjajte s pakažo, troletni. osli, prasci, ksindelom in drugimi takimi-cvetkami iz vojaških vežbališč. Kaj takega se ne čujo. mej izobraženimi ljudim, ka- koršnega se štejete Vi gospod plemeniti Kham. Sploh se moramo čuditi, da se tako daleč spozabite in na tako trivijalen način omadežujete svojo »plemenito* osebo. Človek bi mislil, da celo življenje niste občevali z drugimi ljudmi, nego s kravarji......... S Herpelj. Gotovo.ste že mujenja, da seje naš gospod Handler poboljšal, odkar smo ga pred par meseci prav dobro oprali v javnosti. Motite se ! Kameleonsko spreminja sicer svojo narodnost, zato je pa tembolj konservativen v načinu postopanja s svojimi podrejenimi uslužbenci. Mož je bil pač precej let vojak in si najbrž domišljajo, da je še danes ,,feldvebel“,.... parJon: lajtnant (?). V tako dohnišlijo človek prav lahko pade, če nosi uniformo s sabljo. Ta domišljija najbrže tako močno vpliva nanj, da je neznosen nasproti uslužbencem, in da jih šikanira, kakor je pred leti kot feldvebel šikaniral v ljubljanski kasarni rekrute. Pavdariti pa mor;imo, da niso ravno vsi tako nesrečni, da bi čutili kruto vlado Handlerjevo na her-peljskem kolodvoru. Kdor mu zna ustreči in kdor se mu zna prikupiti, ga pohvali in pogladi kot oče svojega sinčka in obljubi celo, da mu kujii icensaljcer*. Tako srečni so namreč otii, ki pridno zahajajo v njegov vrt sadit rožce in solato i t. d. llandleijev vrt je centrum herpeljskega kolodvora. Vrt mora biti urejen, če zaostane vse drugo delo. Uslužbencem pošilja fddrnheljsh/’ -- pardon, sedi se zopet zmotil «/(ij/nai)she bn.frln* in pokoriti se jim morajo, naj imajo časa, ali ne. Kadar gosp. Handler zapove: r vrt, tedaj se ima suspendirati'tudi obrat na kolodvoru. Vse je vpregel; nekateri so morali prinašati materijal, drugi so zidali, tretji so kopali. Videti je bilo premi kače v in tudi delavcev iz kurilnice. Slednji so navadno zidali. Vse to delo se ji* opravljalo seveda mej službenim časom. Plačilo jim je gosp. Handler samo obljuboval, dal jim pa ni ničesar. Obljubiti in pa dati je pač preveč! Tudi *lih'a/» jim ji' obljubil, ko končajo delo; pil ga je menda sam. Revež je tisti, ki se zoperstavi njegovim »betelom*. Tak uslužbe nec mu je trn v peti in ga pritisne, kjer ga more ga šikanira prav po kaprolsko in mu greni že itak težko'zasluženi košček kruha. Svojo jezo nad takim »upornikom* pokaže tudi v kvalifikacijskih listinah. Naj bode tak uslužbenec že tako izvrsten delavec, ga kvalitiieira z nezadostno, nasproti pa uslužbencu, svojemu pridnemu vrtnarju in zidarju, o katerem ve, da ne zasluži one kvalifikacijske note, ki mu jo je dal, prepove karati kvalifikacijsko listo okoli, češ da bode tako prikril svojo nestrpno pristranost. Pa še od neke druge strani moramo gosp. Hdudlrr-jn pokazati javnosti. Odkar je on na Hrpeljah, ni na postaji nikakega miru več. Prava anarhija vlada mej uslužbenci. Mesto bi skrbel, da bi bili oni mej seboj prijatelji, hujska druzega proti druzemu in jih ščuva, da letajo dan za dnevom na sodnijo. Slavnemu ckr. ravnateljstvu v Trstu, je menda pač še v spominu kaj je gosp. Handler počenjal v Kanfanaru. Gotovo tudi ve, da ga tam ni mogel nihče trpeti, prav radi tega, ker je bil on neznosen in da so zapeli vsi «te deuin*, ko je odrinil v Herpejje. Tudi mi v Herpeljah pričakujemo željno onega srečnega trenutka, ko začujemo, da nas gosji, Handler zapusti. V prvi vrsti si to želimo radi samih sebe, ker sc nadejamo, da se z njegovim od hodom zojiet, jiovrnc mir na herpeljsko postajo. Njegova odstranitev pa bode tudi na korist železnice. Menda jo ni postaje, kjer bi bili u-službenci tako motjeni v opravljanju svoje službene dolžnosti, kakor ravno na Herpeljah. To je tem žalostneje, ker je vzrok takim razmeram postajenačelnik sam, to je oni, ki ima v prvi vrsti gledati korist železnice, kakor tudi njenih uslužbencev. Ckr. ravnateljstvo v Trstu priporočamo, da upre že enkrat svoje oči tja gori v lier-pelje ter se samo prepriča, pri uslužbencih, kaj se na Herpeljski postaji vse dogaja. Gotovo i bode storilo konec škodljivemu Handlerjevemu jiočenjaju in ga |>oslalo v kak kraj, kjer njegov absolutni režim ne bode mogel škodovati uslužbencem pa tudi ne železniški upravi. Iz Trsta (južni kolodvor). Kurilniški šef i gosp. Dolinscheg nadaljuje svoje »orgije*. Menda ni še zadovoljen s svojim trivijalnim nastopom nasproti gosj>. Schaffer-ju in si hoče steči še drugih »zaslug*. Neki kurilniški uslužbenec je proti jiredpisom šel si iskat v restavracijo k »Francu* nekaj za zajutrek. Gosp. Dolinscheg ga pozove takoj k sebi ter ga vsled tega suspendira za 14 dnij. Res je, da uslužbenec ne bi smel tega storiti in tudi nismo proti temu. da se ga ne bi smelo kaznovati. Toda kazen naj-bode primerna prestopku; včasih mora zadostovati tudi jednostaven ukor. Kaj naj stori ubogi delavec, če celih 14 dnij ničesar ne zasluži, gosp. Dolinscheg ne pomisli. Lakko je biti človeku brez zaslužka če ima doma vedno polno skledo. Sicer se pa gosp. kurilniški šef jako moti. <'e misli, da bode mogel nadaljevati to svojo taktiko. Mož je pač še premlad in ne pozna socijalnega življenja. Bognedaj da bi ostal dolgo pri nas. ('impreje gre, tembolj bodemo zadovoljni. Predno pa odide, mu bodemo pa še pokazali, da so železniški uslužbenci njemu jednakopravni ljudje, ne pa njegovi sužnji. Domače stvari. Afero med kurilniškim šefom gosp. Dolinschegom in pa med njegovim podšefom Schafferjem, je ju- žnoželezniško ravnateljstvo že razsodilo. Razsodba je prav «sala.mon.ska». Dolinshegu, kije Schafferja v pričo vsega kurilniškega osobja tako nesramno napal in ga hudo žalil, se ni skrivil niti las na glavi. Njega je smatralo ravnateljstvo popolnoma nedolžnim, kakor da on sme početi z službenim osobjem, kar se mu poljubi. Sshalfer je pa dobil to zadoščenje, da mu je ravnateljstvo sploh prepovedalo tožiti Do-linschega iu da je i/. službenih (?!) ozirov premeščen. Mari naj bi bila gospoda pri ravnateljstvu toliko odkritosrčna, pa naj bi rekla kar naravnost, da preinešeujejo gosp. Sshatterja kazenskim potoni. To si pač ne bo nihče drugače tolmačil, ki ve, da ima gosp. Schaffer iti čez par dnij v pokoj in da mu je Vsako pre-liieščenje iz Trsta v veliko škodo. Tako je ju-žnoželezniško ravnateljstvo zopet potrdilo svoj vladni režim, da mu je ljub le uradnik, ki je nesramen v postopanju napram njemu podre-jenimu osobju. Ravnateljstvo naj si pa nikar ne domišljuje, da se bodo uslužbenci pustili kar oropati svojih državljanskih pravic. Stvar pride pred sodišče, ker dvakrat užaljeni gosp. Schaffer si bode kot človek, 'kateremu je na srcu njegova čast, moral poiskati tam zadoščenja. Uradniki Severne železnice so 25. oktobra prenahali s pasivnim odporom. Imeli so odnosno zborovanje na Dunaju in so izjavili, da so že dosegli svoj cilj, ki bi bil ta, da so protestirali proti nezadostnim koncesijam, in pa da so izrazili nasproti svojim tovarišem katerim vsled tega odpora preti kaka disciplinarna globa, dolžno solidarnost. Nam se pa dozdeva, da ti uporniki pri svojem gibanju niso imeli prav nikakega cilja in so. uprizorili pasivni odpor brez vsakega premisleka in brez vsakega namena, kar tja v en dan. Oc l>i bili trezno ravnali ne bi bili kaj takega sklenili izven koalicije. Pravijo, da so bili k takemu koraku popolnoma upravičeni. ker niso bili zastopani pri pogajanjih. Gotovo ne, takrat, ko je njihov delegat v Pre-ravi hujskal na boj. Zapustil je koalicijo, podal se je domov in tam raztrgal vezi. ki so vezale njega in njegove tovariše na jednotni nastop vseli državno-železniških uslužbencev, na ek-sekutivni komite. Izneveril se je svojim tovarišem v eksekutivnem komiteju in udaril sam svojo posebno pot. 1 >iI je osamljen v tem boju in zato ni čuda, da je moral vplivati nanj varnostni opomin Železniškega ministra D.ra Derschatta, ki je z upravičenim zgražanjem izdal na železniške uradnike sledeči oklic: Železniški minister poživlja najresneje odporno uradništvo, da započeto gibanje ne-mudoma ustavi ter se poprime lojalnega in vestnega izvrševanja svoje službe! Minister mora nadalje svariti tudi vse ostalo državno-železniško uradništvo, da izpolnjuje vestno svoje službene dolžnosti ter se nikakor ne pusit zavajali na kriva pota od /altih ela-vnev/ov, se m' snia/rajo odgovorno 'proti n ikomur. Kdor ne v pošte va tega blagotnega ministrovega opomina in kdor bode kljub temu skušal na bodisikoji način vplivati na izvrševanje železniške službe, hoteč jo oteško-čevati ali pa celo ustavljati, more biti strogo kaznovan, ali pa tudi odpuščen iz službe. \ la da je sklenila v varstvo državnih in gospodarskih interesov, postopati najstrožje proti onim uradnikom, ki ne bodo spolnjevali točno svojih zapriseženih dolžnostij ter jih kaznovati l>o obstoječih službenih predpisih*. Nikdo ne more siliti severno-železniških uradnikov, da so se morali zadovoljiti s- tem, kar jim je vlada ponudila, oziroma,s tem, kar se je eksekutivnemu komiteju posrečilo iz nje izsiliti. Nobeden železničarjev sploh ne more biti .s tem zadovoljen, kar je dobil, ker ne obsega onega minima, ki ga je predlagal Dr. Ellenbogen v državnem zboru. Karakteristično naravnost je to, da so tudi tržaški uradniki izrazili to svojo nejevoljo nad premajhni ni uspehi takorekoč na trivijalen način. Početkoma so se baje hoteli v posebni resoluciji kar odreči vsem koncesijam. Vendar so se pa premislili, da take budalosti vendar niso storili. \'se križe je pa moral prenesti njih dolegat v eksekutivnem komiteju, A'erjore- 'tič. Kar nanj so planili, češ da je on kriv, da so dobili tako malo in očitali so mu kar naravnost, da jih je prodal. Naš namen ui, braniti gosp. Negovetiča, naj ga brani N. D. O. Povdarjati le hočemo, da tudi tukašnji tržaški uradniki nimajo onega pojma o organizaciji, ki ga mora imeti vsak zaveden član koaliranih železniških društev. Vspehi niso odvisni od jedne same osebe nego od vseh zastopnikov skupaj v sporazutnljenju z delodajalcem, z vlado. Gosp. Negovetičje zastopal interese svojih tovarišev jako odločno, da, on je bil jeden tistih, ki se je naravnost zoperstavljal, podpisati konečni sklep. Uradnikom bode treba tedaj temeljite spremembe svojih nazorov o organizaciji, o centralističnem njenem delovanju. Oprostiti jim je, ker še mladi v vrstah železničarske organizacije. Se jim bode treba delovati, da pridejo do spoznanja, da je jedino v jedinstvu moč in vspeh in še le tedaj, ko jim to preide v meso in kri, postanejo vredni sobojevniki proletarijata. Južno-železniški delavci na naši postaji, katerih večina sploh nikjer ni organizirana, se pritožuje, češ da jim stalni delavci, ali kakor oni pravijo, socialisti ne privoščijo dela po 6. uri in da jim snedajo zaslužek; Tem delavcem moramo povedati, da socijalisti oziroma stalni delavci s tem nimajo prav ničesar opraviti, ker vse delo urejuje gospod Rešič. Naj gredo rajši k temu gospodu se pritožit, pa ne obrekovat neupravičeno organiziranih stalnih delavcev, da jim le-ti ne privoščijo dela in kruha. To naj bo pa provizoričnim delavcem tudi v dokaz, da se brez organizacije ne da prav ničesar doseči. Organizirajte se in zatecite se tja. kjer jedino morete najti svojo pomoč; vstopite v organizacijo, ki vam bode gotovo izvo-jevala boljše gmotno stanje. Uradniki morajo v prvi vrsti gledati koristi podjetja in vsled tega ne bodo nikdar sprejemali provizoričnih delavcev, kjer imajo dosti stalnih. Krivi ste si tedaj sami, ker si nočete pomagati. Tržaški Jaklič in pa herpeljski Handler sta si v hujskanju uslužbencev proti svojim lastnim tovarišem prav podobna. Jeden in drugi skrbi, da tržaški sodniki ne ostanejo brez dela in da jim dan za dnevom pride kaka ovadba z južnega kolodvora ali tam od Herpelj doli. Naš komedijant je sedej napravil kar celo inkvizicijo na južnem kolodvoru in povprašuje okoli, če jo kak socijalist morebiti pred kratkem razžalil kakega narodnjaka. Seveda je popolnoma razumljivo njegovo postopanje. Voda, mu teče v grlo. Tako je v vsaki priliki po-vdarjal nasproti tržaškim slovenskim sodrugOm. Kopal jim je dolgo časa jamo in globoka je tako, da ga ne bode videti več kdor se notri zvrne. In ob robu te jame stoji on sam ; le prav majhna sapica ga more strmoglaviti. Stekel si je toliko musolinskih »zaslug*, da se je vzdignila masa proti njemu, ki protestira da železniška uprava trpi mej svojimi delavci navadnega pretepača, ki napada mirne ljudi brez vsakega najmanjšega povoda. Njegov kle-petuljasti jezik ni našel vspehov mej tržaškim delavstvom, njegovo komedijaštvo se je obratih) in začel je propagirati s pestjo koristi N. D. O., katerej ima biti čast podpredsednik. Kjer vid/ kakecja naših sod ruf/or : ndriga: ali pa mn zaprrti, da f/a ubije, če (ja dobi kje na samem. Kaj čuda tedaj, da se je temu nasilju uprlo delavstvo in da ono sedaj, zahteva da se uveljavijo proti njemu vsi zakoniti koraki. In kenečno bo postavljal socijaliste na ljudski oder, češ, vidiš jih rabljev, obesiti me hočejo, mene mirobljubnega človeka, z oljkovo vejico v roki, ki povsod le mirim, kamor pridem. In po shodih pripoveduje, da ga socijalisti zato tožijo, ker je jednemu ali drugemu rekel «šnopsar». Zares, nesramnost ima velike dimenzije! In sedaj išče pzder v očesih naših sodrugov in hujska, da se vlagajo ovadbe radi razžaljenja časti proti vsem, ki so kedaj bodisi tudi v šali rekli kako neprimerno, a nikakor razžaljivo besedo proti jednemu ali drugemu delavcu narodnjaku. Do sedaj je vloženih že kakih šest takih neutemeljenih ovadb. S takim umazanim plaščem in z oljkovo vejico v roki hoče nasilnež pokriti svoje okrvavljene roke. Naj bode le prepričan, da se mu ne posreči ; poznan je dobro vsem, tudi oblastvim, ki bodo storile svojo dolžnost. Vprašamo pa tukajšni južno-železniški inšpektorat, oziroma c. kr. generalno ravnateljstvo, če so jim znana vsa ta hujskanja med delavstvom na tržaškem kolodvoru, če jim je znano, da se vlagajo ovadbe radi povsem neutemeljenih in izmišljenih razžaljenj na tu-kašnjo kazensko sodnijo, ki povzročujejo mej delavstvom naravnost splošno razburjenje. Menimo. da železniški upravi pač ni indiferentno, če se od strani jednega njenih uslužbencev počenjajo dejanja, ki konečno morejo spraviti v nevarnost tudi železniški promet sam. Zadnji čas je, da železniška uprava stori konec temu neznosnemu stanju, ki ga povzročuje na škodo uslužbencev in železnice jednostavni pretepač. Nedejamo se, da se železniška uprava za stvar pobriga in nam gotovo ne da povoda sumničiti, da vse to odobrava. Pričakujemo tedaj odgovora! Razne vesti. Ogerska železničarska organizacija razpuščena. Preganjanje ogerske železničarske organizacije je konečno zaključeno z nje razpustom, kakor je bilo pričakovati. Trgovinski minister Kossuth pravi da je bil primoran to storiti, češ da organizacija ni hotela slušati vladinih odredb, da jej ni hotela predložiti izkaza članov ter da je sprejemala, tudi še nesistemizirane na-stavljence v svoje vrste. Vrhu tega pa je organizacija ministerske naredbe kritizirala v takem tonu, da vlada absolutno ni mogla kaj takega več dalje trpeti. Ker so vsi ti motivi naravnost iz trte izvili, se torej ni čuditi, da so vsi železničarji vsled tega ogorčeni. Z razpuščeno organizacijo je bila združena tudi zagrebška podružnica železničarjev, in je naravno tudi ta podružnica razpuščena. Tako dela takozvana liberalna ogerska vlada. Nič drugače namreč ko liberalne vlade vseh drugih držav. Njih naloga je, zatirati delavstvo z vsemi mogočimi sredstvi. Le-to moramo povdarjati, da tako krvoločno, ko ravno ogerska vlada, ne postopa nobena druga. Ves civilizirani svet se zgraža nad nje brutalnostjo, in vse simpatizira s zatiranimi ogerskimi narodi. Ogerski prole-tarijat pa ne bode klonil pod jarmom te tri-noške vlade in železničarji sc bodo bojevali le še srditeje proti onim, ki jih skušajo uničiti. Naša naloga pa je, da jim dajemo moralne podpore ter tako pripomoremo k združenju svetovnega proletarijata in k samoosvojitvi delavstva od kapitalizma. Urednik našega bratskega ogerskega glasila je bil aretiran. Policija je prišla po noči k njemu ter mu prebrskala vse omare in mizniee. Našla seveda ni prav ničesar. Tako ogerska vlada nadaljuje s svojimi brutalnimi čini, v otroški domišliji, da bode res zatrla proletarska gibanja. Preje ali slej že poseže v sršenovo gnjezdo in takrat bo joj. Postajenačelnica z mesečno plačo dvajset kron. Je skoraj neverjentno ali vendar resničito. Na postaji liulleiidorf' na Spodjem Avstrijskem je skozi dve leti službovala kot jedina železniška uradnica 19 letna gospodična Elza Berthold. Imela je oskrbovati vse, kar je sploh na vsaki železniški postaji potrebno. Njen službeni čas je znašal 17 ur na dan, od pete ure zjutraj pa do desete zvečer. Za to naporno delo pa je dobivala 20 kron na mesec in pa malo stanovanje, kjer je živila s svojimi stariši. Proga je v u pravi dežele in jej gospodarijo krščanski socijalisti, takozvani ljudski prijatelji. Toda to še ni zadosti. Ti ljudski prijatelji so še nosramnejši. Jeden njenih predpostavljenih se je lisjaško plazil okoli’ uradnice, prekoračil.meje nravnosti in .poskušal ubogo sužnjo usužnjiti tudi svojim nenravnim poželjivostim. Kaj takega še pa krščanskemu moralistu ni posrečilo. In maščevanje ni izostalo. V kratkem dobi uradnica sodnijsko povabilo, da se gre zagovarjat radi poneverjenja. Bila je Obdolžena, da je pri blagajni osleparila železniško upravo. No, sodniki so jo oprostili, ker se je v razpravi dokazalo, da je povsem nedolžna. Gospodična je bila stara 17 let, ko se jej je poverila postajenačelničina služba. Zanimivo je tudi omeniti, da so pri deželnih progah kot čuvaji nastavljena dekleta, stara po sedemnajst do devetnajst let. Zares lepa železniška uprava! Potniki so lahko zadovoljni, da je za njih varnost tako dobro poskrbljeno. Kakor je videti ima naša državna poreška proga vendar le še konkurentinj v Avstriji in to celo v deželi cesaskega Dunaja. Napredni Amerikanci so parne lokomotive začeli že nadomeščati z motorji na petrolej. Odprla se je redna vožnja s takim motorjem mej mestoma Kearnv in Oalla\vany. Posamezni vozovi so iz samega jekla in imajo prostora za 57 oseb. Voz sam tehta le 25 ton. Po konci stoječi motor ima 200 konjskih sil. Motor se pri brzini iii) kilometrvo more že na :>0 metrov ustaviti. Klance motor dosti laglje vozi-nego parna lokomotiva. Jedino obratni stroški niso z s kurjavo v pravem razmerju ; na miljo znašajo povprečno 50 do 60 pfenigov. V Kairi je kapitalizem rabil posebno orožje proti stavku/očim uslužbencem tramvaja. Le-ti so se vlegali na relze, ter so tako hoteli preprečiti promet. Stražniki in ognjegasci po so letali po cestah z vrelo vodo in so štrajkujoče z njo polivali. Razume se, da so več njih telesno težko poškodovali. Bogzna, kako sredstva si bode kapital še zmislil v zatiranju proletarijata ! Belokranjska železnica. Dne 26. t. in. so je sestala v Novem mestu pri okrajnem glavarstvu komisija za revizijo trase bodoče železnice v Belokrajino. Komisiji načeljuje vladni svetnik Laschan, zastopano je železniško in vojno ministarstvo, trgovska zbornica, deželni odbor, deželna vlada, zastopane so tudi občine. V velikem številu so prišli zlasti Črnomaljci. Od vladnih inženerjev izdelani načrt trase podaja dve alternativi. Po načrtu pričenja proga na postaji dolenjske železnice v Novem mesjtu, gre ob Krki proti mestu, prestopi reko in gre čez Kandijo proti Virčni vasi. Od virčne vasi, kjer bo postaja, gre dalje proti Vršnim Selom, kjer jo druga postaja, dalje mimo Laz do prelaza na Semeniču. Od Scmeniškega prelaza (pri takozvanem Kumpmatelnu) dalje sta izdelani dve varijanti. Ena vodi od te postaje proti Osojniku do Lokvic v Metliko in odtod do deželne meje. Na Osojniku in v Lokvicah so postaje projektirane. Iz Metlike je potem projektirane krilna železnica v Črnomelj. Po drugi varijanti gre proga Kumprnatelna na desni strani Kočne ceste (Derbič s strani) ob ko-čevsko-črnomaljski meji do Rodine in Griča, do Tuševega dola, Telčjega Vrha v Črnomelj in odtod čez Gradac v Metliko in do deželne meje. Po varijanti II bi se zidela e«la proga kot glavna, dočim bi po varijanti I bila proga Metiika—Črnomelj lokalna proga. Mimo teh projektov, izdelanih od vlade, je komisiji predložil vladni svetnik Laschan še projekt črnomaljskega. želez odseka, ki predlaga progo Semič —Rodine- -Črnomelj — Metlika, in sicer kakor vse kaže, mnogo krajšo in dokaj laglje izvedljivo, kakor je ona po vladnem elaboratu v varijanti 11, ki napVavi od Rodin dalje celo klobaso. Komisija je v ponedeljek sprejemala želje interesiranih občin, v torek pa je začela obhod cele proge. Ko bo obhod končan, oddajo zastopniki korporacij svoje mnenje Poročila o shodih. V nedeljo, dne 25. t. m. popoludne se je vršil v Trstu, v Delavskem domu, javen železničarski shod, na katerem je železničarski tajnik, sodr. Josip Kopač poročal o nadaljnih koncesijah, v skupni vrednosti letnih 4 milijonov kron, katere je vlada dodala vsled pritiska koaliranih organizacij. Pojasnil je navzočim še enkrat, kako da je ravno letos prišlo do tega gibanja, (iaulseheva vlada je namreč pred tremi leti obljubila, da do letošnjega leta izpolni državnim železničarjem želje, katere so jej tedaj predložili. Socijalno-demokratični poslanci so hoteli letos v to svrho pomagati vladi. Precizirali so v to svrho natančno zahteva železničarjev, iste utemeljili nepobitno in zahtevali za njih realiziianje 20,000.000 kron. To je bil najmanjši znesek, ki so ga mogli zahtevati. No, in združene meščanske stranke so predlog, da se ta svota postavi za naprej vsako leto v državni proračun, odbili. Vlada je nato uvidela sama nevarnost, katero so meščanske stranke izzvale s takim glasovanjem in ponudila je svojevoljno 10 milijonov na ta račun. Toda s tem zneskom se uslužbenci nikakor niso mogli zadovoljiti ter so po svojih delegatih na znani konferenci koaliranih društev vlo-. žili protest jna vlado. Vlada je dodala še 1 milijon .‘500 tisoč kron, ni se pa ganila od te svote naprej, vsled česar jo je takozvani ekse-kutivni komite prisilil, da se upusti ž njim v daljna pogajanja. Trda kost je bila za avstrijske birokrate v ministerstvu, vsesti se k jedni mizi s zastopniki železniških uslužbencev in ž njimi kon-ferirati. S početka nikakor niso hoteli tega, ali, ko je eksekutivni komitč zahteval, da to storijo, ker sicer ne pridejo do nikakega zaključka, so se udali temu po njihovem mujenju toliko poniževalnemu koraku. Eksekutivni komite se je tedaj pogovarjal osebno z osobjem ministerstva. Poročevalec pa je iz vrst teh za-griženih birokratov izzvzel samega železniškega ministra, ki se je pokazal zares uljudnega ter je s pravo odkritosrčnostjo nasproti članom eksekutivnega komiteja skušal stvar rešiti kolikor mogoče v korist železniških uslužbencev, ne da se je sramoval sedeti pri jedni mizi s zastopniki njemu podrejenega delavstva. Nato je reasumiral točko za točko koncesije, kakor smo jih naveli v zadnji posebni številki našega glasila, ter je nekatere istih še posebej pojasnil. Ako reasumiramo prav na kratko vse vladine koncesije, bi iste bile v bistvu sledeče: Delavcem v delavnicah in v onim v obratnih delavnicah se je dovolil v principu tedenski, 54 urni delavnik, h/ Je pa faktično jednak urnemu tedenskemu delavniku. Vši uslužbenci so dosegli z-risanje nor ne doklade na I krono in ta nočna doklada se je uvedla tudi za vse take uslužbence, ki opravljajo službo, kateri po obstoječih predpisih sploh morejo i zah te v ati to doklado. Izvzeti so le čuvaji in pa vožno osobje. Vprašanje (/lede naturalnih stanovanj čuvajev se reši v smislu obstoječih ! določb. Delavvetn dninarjem se bode mezda zviševala po posebnem sistemu, sestavljenem na korist dela vstva sporaz umno z njim samim. Znesek, določen za mezdno zvišanje delavcev, se je zvišal za 500000 kron, to je od prejšnih 2,500.000 na 3.000.000 kron. S/var glede avanziranja s lakozvanirn zasluznim križcem t. j. glede izvan red nega avanzma, se | predloži vnovič personalni komisiji, da izjavi o tem svoje mnenje. Za zvišanje vozne pri- \ stojbine od 20 na 30 odstotkov, se je v to svrho prvotno določena svota dveh milijonov zvišala na tri milijone. Onim uslužbencem, ki so bili svoječasno nastavljeni s plačo (500 ali 700 kron, se čakalna doba skrajša za jedno leto. Tako jim bo mogoče doseči ono stopnjo, katero bi bili dosegli s pomočjo »zaslužnega* križca in bodo na ta način odškodovani za zgubljeni čas. Uradnikom je zagotovljen avanzma. po katerem bodo v 29 definitivnih službenih letih dn-segli letno plačo 1400 kron. Razložil je tudi navzočim, da obveze eksekutivnega komiteja, da bodo železničarji mirovali cela štiri leta ni tako strogo vzeti kakor se isti dozdeva na prvi pogled. Minister-stvo je sicer zahtevalo pet let, eksekutivni komite pa tri leta. Sklenilo se je pa konečno, da železničarji štiri leta ne'bodo stavljali no vili obširnih zahtev, a to le pod pogojem, če življenski razmere to je cena živil ostane nespremenjena. Kakor hitro bi cene življenskim potrebam zopet poskočili, imajo tudi železničarji pravico zahtevati primerno zvišanje svojih plač, Stem pa tudi ni še rečeno, da se s pravo taktiko od slučaja ne bodo dale doseči zboljšanja, nekaterim kategorijam, ki so se morebiti vsled svoje zanikarnosti in nemarnosti premalo brigale za svoj gmotni položaj. Omenil je, da so primeroma najmanje dosegli uradniki. Veseli pa naj bodo, je rekel, da jim vlada sploh ni odrekla vsega, tudi onega kar jim je že dovolila. Ozirom na dogodke v Preravi bi se ne bilo prav nič čuditi, ker vsa javnost bi bila v tem slučaju na strani vlade, ki je vendar lojalno razpravljala z železničarji, mej tem, ko je par uradnikov severne železnice proglašalo pasivni odpor. Ali vendar tudi teh ni smeti zavreči in ne sme se dovoliti vladi, da jih morebiti kaznuje na bodisi k oj i način zato njihovo nelojalno počenjanje. Tudi oni so železničarji, naši sodrugi, dasi še slabi, in gledati moramo, da se v naših vrstah še spopolnujejo v spoznanju organizacije in doj-dejo do prepričanja da je le v discipliniranem združenju ona moč, ki premaga vse ovire proletariata k boljši bodočnosti. Konečno je poročevalec še povdarjal, da naj misli nikdo, da je eksekutivni komite, morda zadovoljen z danimi koncesijami. Si' dosti zahtev je ostalo nedotaknjenih in vse se bodo morale s časom še realizirati. Uradniki se pritožujejo, da so koncesije glede avtomatike nekako negotove, skrite ir. se bojijo, da bode protekcija še za naprej igrala svojo važno ulogo. Ta strah je neumesten. Organizacija bode čuvarica in bode skrbela, da se dane koncesije tudi realizirajo. Ako vlada ne izpolni svojih obljub, se tudi organizacija ne bode smatrala vezana na svojo besedo. Govornik je na t;o zborovalcem priporočal, da sprejmejo jednoglasno sledečo Resolucija. Današnji železničarski 'shod izjavlja po poročilu sodruga Kopača o rezultatu pogajanj v železniškem minsterstvu, da sicer prizna, da je eksekutivni komite tem potom mnogo dosegel in da se je položaj železniških vslužbencev in delavcev zboljšal. Shod konsta-tira, da je dovoljeno izbolšanje premajhno, za radikalne odprave mizernega položaja državno-železniških vslužbencev. Zbrano dr-žavno-železniško osobje izjavlja, da ne bode mirovalo, dokler se ne uresniči po soc-dem. državnozborski frakciji predloženi zakonski načrt, za železničarje. Shod izjavlja, daje edino sredstvo ki služi v pospešitev železničarskih zahtev močna stanovska organizacija in poživlja skupni centralni odbor, da zapostavi vso svojo moč v svrho. izvršitve že stavljenih zahtev in da steni omogoči železničarjem zahtevano človeško življenje. Ta resolucija je bila tudi jednoglasno sprejeta, Dne 17. t. m. se je vršil v Barovnici vsta-novni shod krajne skupine: »Splošnega strokovnega in pravovarstvenega društva* za Avstrijo, Borovnica. Kot centralni pooblaščenec je sodr. Kopač iz Trsta, otvoril shod s sledečim dnevnim redom : i 1. Čitanje pravil; » 2. Volitev odbora: Predavanje in 4. Eventualnosti. Ker ima vsaki član itak pravila v svoji materinščini, je sklenil shod, opustiti prvo točko dnevnega reda. Pri drugi točki: volitev odbora, so bili sledeči sodrugi enoglasno izvoljeni : Anion Simončič, predsednikom : namestnikom Jerše Alojzij; zapisnikarjem .lat/er Albert in Schlamberger Ivan; blagajnikom Kes/er Fran in Sher-bec Martin ; knjižničarjem Pof/laj Andrej; pregledovalcem računov (Jerin Franjo in Schauer Karol; v odbor pa Šušteršič Josip, Ramovš Ivan, Mekinda Josip, in Pavlovčič I ulenlin. Na novo izvoljeni predsednik se je v imenu odbora zahvalil zt izvolitev in s to izvolitvijo izrečeno zaupanje ter podelil sodrugu Kopaču besedo k tretji točki dnevnega reda. Le-ta je v daljšem govoru pojašnjeval naloge organizacije. Dokazaval je na podlagi podatkov, kako težak je boj proti kapitalu. Predpogoj za vspe-šnost boja je čvrsta stanovska in politična organizacija. Razkladal je tudi zadne vspehe pogajanj eksekutivnega komiteja v železniškem ministerstvu in izdajsko obnašajo nasprotmkov, ki se liki hiejenam, plazijo po bojišču in odvračajo z lažmi in z grdim sumničenjem železničarje od svoje stanovske organizacije, da bi jim še nadalje delali tlako in pomagali njihovim sebičnim namenom. Ali le naj obrekujejo kolikor se jim to zljubi, železničarji so toliko izobraženi, da • znajo ločiti njih prijatelje od svojih sovražnikov. Kar ima železničar, to se ima zahvaliti edino le svoji dobri organizaciji. Nacionalci vseh narodov so imeli železničarja le za volilnega volička; novodobni slepitelji ljudstva, krščanski socialci so pa pokazali šele pred kratkem ob priliki glasovanja o 20 milijonskem predlogu socialnih-demokratov njih pravo lice. Železničarji si bodo to dobro zapomnili. Ponosni smo, da smo izbrani zastopati železničarje ! Burno odobravanje je sledilo. Pri točki raznoterosti so se rešile še nekatere interne zadeve in potem je predsednik zaključil vstailovni shod. Va 21 ll \ H l Sl. Podpisani izrekam tem potom najpri-srčnejšo zahvalo, centrali «Pravovarstvega in strokovnega društva«, kakor tudi predsedniku krajne skupine sv. Peter, sodrugu Bebru in pa sodrugu Vodičku na Reki, za inter /encijo pri stanovski zavarovalnici proti nezgodam, vsled česar-sem bobil 249 kr. .Vrt /teki, dne '21 oktobru 1f)0X. Švepclj A ut«>it pomožni euvej. VABILO na Prijateljski zabavni večer kateri se vrši v nedeljo, dne 8. novembra t. I. v sv eh gostilniških prostorih j>-. Petriče-ve na Resljevi cesti štev. 22. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina prosta. Zabava najraznovrstnejša : godba, potje, ples in tombola. —....... 14 oglu nje usi tlobilke =====— se prične 15. oktobra, keglju sc vsaki ilun in sc znkl.juči s. novembru ob 10. uri zvečer. I. Dobitek 30 kron, II. dobitek 20 kron, III. dobitek 10 kron, IV. dobitek 5 kron za največ serij. K lnnogobrojni mlele/,bi iiljudno .vubi Veseliču i odbor Ijuhlj. lokalne organizacije. ilua „CASA DEL POPOLO“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterimi Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. — Cene zmerne. Shajališče zunanjih sodrugOT. Kavarna INIONE - Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Dragutin Prioni v Kopru.'