203 POROČILA Vodopivec, J., 2002. Coppov piranski kodeks – struktura in stanje. Knjižnica, 46, 1-2, str. 7–27. Žitko, S., 1999. Pietro Coppo. O položaju Istre. V: Darovec, D. (ur.). Stari krajepisi Istre. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Pokrajinski muzej, str. 39–62. Darko Ogrin IN MEMORIAM MARJAN TKALČIČ (1949–2020) V 71. letu starosti se je 10. oktobra 2020 od nas poslovil naš pedagoški kolega in prijatelj, geograf in zgodovinar, dr. Marjan Tkalčič, poznan predvsem po svojem vsestranskem in neumornem angažiranju na področju izobraževanja v turizmu. Otroška leta je preživljal v Moverni vasi, ob romantičnem kraškem izviru rečice Krupe, v občini Semič. Kasneje se je iz Izole, kjer si je z družino ustvaril dom, v Belo Krajino pogosto vračal. Srednješolsko izobrazbo je z maturo zaključil na Gimnaziji Črnomelj; na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je za tem študiral geografijo in zgodovino in leta 1973 di- plomiral. V poznejših letih je nadaljeval z izobraževanjem – najprej na beneški univerzi Ca’ Foscari kjer je pridobil magistrski naziv leta 1994, ki mu ga je nostrificirala Univerza v Mariboru štiri leta kasneje. Leta 2009 je na osnovi disertacije “Vpliv managementa v turističnem gospodarstvu na izobraževanje za turizem – primer Slovenije” prejel na Fakulteti za organizacijske vede mariborske univerze v Kranju doktorski naziv. V njej izpostavlja pomen sodelovanja managementa v turističnih podjetjih z ustanovami, ki izobražujejo kadre za delo v gostinstvu in turizmu. Tkalčičeva doktorska disertacija je bila doslej citirana 273-krat. Po diplomi je Marjan Tkalčič poldrugo desetletje poučeval na osnovni šoli Vojke Šmuc in na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli. Ob koncu osemdesetih let prej- šnjega stoletja je postal ravnatelj Gostinskega šolskega centra in vzporedno direktor restavracije in hotela Riviera v Izoli. Njegova ambicija je bila, da bi se na ravni Re- publike Slovenije oblikovala visokošolska ustanova, ki bi izobraževala obstoječe in bodoče delavce v turizmu in gostinstvu. Ob pomoči strokovnjakov Višje pomorske in prometne šole v Portorožu in nekaterih drugih sodelavcev Univerze v Ljubljani mu je uspelo, da je Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije v začetku leta 1995 potrdil prvi visokošolski študijski program Hotelirstvo in turizem. Njegova vloga kot vodilnega avtorja in koordinatorja programa je bila nesporna. Na sestanke, ki jih je skliceval pred potrditvijo programa, je vabil tako vodilne delavce v turizmu kot univerzitetne predavatelje, ki so v univerzitetnih študijskih programih pokrivali vsebine, zanimive za tovrstno izobraževanje. Pogosti so bili obiski Filozofske fakultete, “njegovega” Od- delka za geografijo in kabineta, ki sva si ga delila z dr. Dušanom Plutom, njegovim Dela 54 PRELOM_FINAL.indd 203 Dela 54 PRELOM_FINAL.indd 203 11. 02. 2021 12:00:22 11. 02. 2021 12:00:22 204 Dela 54 | 2020 | 169–218 belokranjskim prijateljem. Seveda pa se je ustavljal in dogovarjal tudi s predavatelji na etnološkem, jezikoslovnih in drugih oddelkih/fakultetah ljubljanske univerze. Še predno je g. Marjan Tkalčič dokončno prejel zeleno luč za oblikovanje viso- košolskega zavoda se je z 11 slovenskimi turističnimi podjetji in eno zavarovalnico dogovoril za ustanovitev Centra za izobraževanje in razvoj v turizmu (CIRT), v okvi- ru katerega je nato ustanovil prvo samostojno/zasebno višjo šolo v mladi Republiki Sloveniji – Visoko šolo za hotelirstvo in turizem (VŠHT) v Portorožu. Predavanja so stekla na jesen 1995. Spominjam se slovesne otvoritve v Hotelu Metropol, sončne- ga dopoldneva in nasmejanih lic mladih ljudi/brucev, ki jih je vsebina novega štu- dijskega programa pritegnila. Nekaj naslednjih mesecev so se administrativna dela in predavanja izvajala v takrat (še) dokaj praznih portoroških hotelskih prostorih/ dvoranah, dokler ni uspelo konzorciju CIRT v središču Portoroža v ta namen pri- dobiti izjemno privlačno secesijsko vilo s parkom – “Vilo Marijo” . Marjan Tkalčič je od ustanovitve dalje deloval kot predavatelj (od leta 1988 dalje, po pridobitvi magi- strskega naziva, kot višji predavatelj za področje dopolnilnih turističnih dejavnosti in trajnostnega razvoja turizma), predvsem pa kot kot dekan VŠHT. To funkcijo je opravljal dva mandata – od ustanovitve pa do leta 2003. V novo tisočletje je “njegov” visokošolski zavod VŠHT vstopil z novim imenom: kot TURISTICA – Visoka šola za turizem, Portorož. Ob zaključku njegovega drugega mandata se je izvajanje študijskih programov in raziskovanj prestavilo v prostore portoroškega Avditorija, saj je bilo tej propulzivni izobraževalni ustanovi dodeljeno zemljišče za izgradnjo nove stavbe na območju Bernardina. Tja so se vse aktivnosti preselile leta 2007. Izjemnega pomena za nacionalno in mednarodno prepoznavnost izobraževanja je bila že na vsem začetku delovanja visoke šole vključitev v EU program Phare - Tempus, ki je omogočal izmenjavo izkušenj v pedagoškem in organizacijskem smislu s sorodnimi visokošolskimi ustanovami v Italiji (Benetke), Franciji (Anger), Belgi- ji (Bruselj) in na Nizozemskem (Breda). Poleg tega so se predavateljske izmenjave in raziskovalni projekti izvajali tudi na relaciji med Švedsko (Kalmar), Združenim Kraljestvom (Bristol), ZDA (Miami, Florida), Hrvaško (Reka), Srbijo in Črno Goro (Podgorica) ter Portorožem. Zanimanje za študij na Turistici se je ob prelomu stoletja povečalo do te mere, da je se je, ob portoroškem, oblikoval še izredni študij v Ljublja- ni, Novi Gorici in Radencih. Še v času dekanovanja mag. Marjana Tkalčiča se je Turistica pripravljala na član- stvo v Univerzi na Primorskem (UP). V anjo se je formalno vključevala leta 2004. Mag. Marjan Tkalčič je bil imenovan za predsednika Upravnega odbora univerze in na tej odgovorni funkciji deloval vse do upokojitve leta 2010. Takrat je bil tudi član Stro- kovnega sveta Slovenske turistične organizacije (STO) in podpredsednik Državne komisije za poklicno maturo. V tem obdobju je aktivno sodeloval pri pripravi bolonj- skih študijskih programov prve (Management turističnih destinacij, Poslovni sistemi v turizmu, Mediacija v turizmu) in druge stopnje (Turizem). Ob potrditvi le-teh na Svetu za visoko šolstvo leta 2007 se je Turistica – Visoka šola za turizem preimenovala Dela 54 PRELOM_FINAL.indd 204 Dela 54 PRELOM_FINAL.indd 204 11. 02. 2021 12:00:23 11. 02. 2021 12:00:23 205 POROČILA v Fakulteto za turistične študije – TURISTICA (UPFTŠ) in tako postala enakopravna članica drugim petim fakultetam Univerze na Primorskem. V tistem obdobju je mag. Marjan Tkalčič, kot soavtor, sodeloval tudi pri oblikovanju temeljnega strateškega do- kumenta slovenskega turizma z naslovom “Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 – 2011”. Iz zapisov v Cobissu ugotavljamo, da je bil med leti 1998 in 2011 mentor 163 diplomantom Turistice in avtor ali soavtor pri 59 člankih, skriptah, objavah in monografijah. Univerza na Primorskem je mag. Marjanu Tkalčiču leta 2006 podelila Zlato plake- to Univerze na Primorskem za njegov prispevek k razvoju UP T uristice in Univerze na Primorskem. Podpisani sem na Ministrstvo za izobraževanje in šport leta 2003 posre- doval predlog za dodelitev priznanja za izjemne dosežke na področju visokega šolstva g. mag. Marjanu Tkalčiču. Predlog žal ni bil sprejet. Nedvomno pa drži ugotovitev, ki so jo oblikovali na UP Fakulteti za turistične študije TURISTICA ob njegovi smrti, “da je bil dr. Marjan Tkalčič ena ključnih osebnosti razvoja izobraževanja za turizem, zato se bo v zgodovino slovenskega visokega šolstva zapisal kot vizionar na omenjenem področju” . Pogreb cenjenega kolega in prijatelja je zaradi pandemije covid-19 potekal v ožjem družinskem krogu soproge Diomire, sina Marka in hčerke Darje Tkalčič. Vsem družinskim članom in UP FTŠ Turistici izrekam globoko sožalje. Anton Gosar VPOGLED V SOCIALNO GEOGRAFIJO Vladimir Drozg: Vpogled v socialno geografijo. Maribor, Univerzitetna založba, 2020, 145 str. Oktobra 2020 je Univerzitetna založba Univerze v Mariboru izdala knjigo Vladimirja Drozga »Vpogled v socialno geografijo«. Krajše (145 strani) in koncizno delo je po svoji zasnovi univerzitetni učbenik, namenjen spoznavanju teoretičnih izhodišč ene izmed geografskih panog – socialne geografije. Besedilo gradi deset poglavij, ki jih lahko združimo v štiri dele. Uvodna razprava pojasnjuje mesto socialne geografije v sistemu geografske vede, prikazuje njen razvoj in različna razumevanja te geografske panoge. Drugi del seznanja bralca z vsebinami socialne geografije: prikaže dejavnike, pojasnjuje njihove socialne lastnosti in predstavi osnovne človekove dejavnosti. Jedro knjige je tretji del s predstavitvijo treh ključnih vsebin socialnogeografske teoretične koncepcije, ki logično sledijo spregi človek-socialna skupina, in sicer: socialni pros- tor, razumevanje časovne dimenzije ter učinki delovanja človeka in socialnih skupin. Četrti, sklepni del je zaključek z navedbo referenc. Dela 54 PRELOM_FINAL.indd 205 Dela 54 PRELOM_FINAL.indd 205 11. 02. 2021 12:00:23 11. 02. 2021 12:00:23