PREŠERNOVI NAGRAJENCI IZ CENTRA: VLADIMIR MAKUC
Mojster kraških motivov
Akademskl slikar Vladimir Makucje letos dobll Pre-šernovo nagrado za svoj grafični opus. Njegovo delo združuje najboljše dosežke sodobne umetniške gra-ffke. Opus Vladimirja Makucaje nastajal ob prelomu z obdobjem, ko so se umlkale nekatere tradiclonalne vrednote novim pogledom, nazorom in novl, razširjeni in poglobljeni umetnostni občutljlvosti. Potem, koje v nekaj deset listih na izredni tehnični ravnipoustvarjal izreze prlmorske pokrajine, arhltekture in življenja ter jih obogatll z monumentalniml liki Ijudi, neredko poo-sebitvami duha narodnoosvobodllnega boja, ki se ga je tudi sam udeležil, /e zajel v svoj Izpovedni svet v izvlrni svojski interpretacijl mnoge sflnice, gibala In sestavine sodobnega okolja in življenja.
Makuc je mojster subtilne-ga prenašanja osebnih razme-rij do sveta in življenja in po-sreduje domačo in svojo oseb-no problematiko v splošnem, mednarodno razumljivem umetnostnem jeziku z izrazito avtorskim pečatom. Sodelo-val je na mnogih mednaro-dnih razstavah, imel celo vrsto samostojnih razstav in dobil za svoje umetniške stva-ritve kup nagrad.
-  Katera vam je bila naj-ljubša?
-  Tista, ki sem jo dobil prvo - to je prva nagrada na sredo-zemskem bienalu v Aleksan-driji leta 1959, zelo draga pa mi je tudi nagrada ex aequo, ki sem jo dobil na mednaro-dni grafični razstavi Bianco e nero v Luganu.
-  Ste že star občan Centra?
-  Odkar sem prišel v Ljub-ljano. Sicer sem Primorec, iz Solkana.
-  Od tod torej motivi v va-ših zgodnjih grafikah?
-  Ne, moji motivi so bolj kraški, istrski. Vse tipične pri-morske   vasi   okoli   mojega rojstnega kraja so bile poruše-ne v prvi svetovni vojni, zato sem poiskal motive na Krasu in v Istri.
-  Kaj bi po vašem mnenju bilo   treba   urediti  v  občini Center?
-  Sem     kolesar,     čeprav imam tudi avto, ki pa ga upo-rabljam le takrat, kadar mo-ram  prepeljati kakšen večji tovor iz enega konca na dru-gega. Vendar smo kolesarji, čeprav nas je v Ljubljani veli-ko, popolnoma zapostavljeni. Ne samo zaradi zraka, tudi za-radi gneče je danes avto v me-
stu nepraktičen. Kolesarjem so sicer zarisali pasove, po ka-terih naj bi se vozili, vendar danes na teh pasovih stojijo avtomobili, kot je to na pri-mer na Miklošičevi cesti. Ne-kateri to razlagajo s tem, da pri nas ni vremenskih pogo-jev za kolesarjenje, pa to ne bo držalo. Pri nas se je promet pravzaprav začel pozno razvi-jati in tako bi lahko uporabili izkušnje drugih mest, ki so morale reševati težave z avto-mobilsko gnečo, pa kaže, da moramo vse slabo najprej ob-čutiti na lastni koži.
-  Po končani akademiji ste naredili specialko za restavra-torstvo. Ali se še ukvarjate s tem delom?
-  Ne več. Sem pa osem let restavriral,   oziroma   kopiral srednjeveške    freske    malih gotskih cerkvic po Sloveniji za Narodno galerijo. Sedaj se ukvarjam izključno z grafiko.
-  V  kakšnih  tehnikah  so vaše grafike?
-  Začel  sem z lesorezom, danes uporabljam vse tehnike globokega tiska.
-  Zakaj, mislite, je sloven-ska grafika v nasprotju s sli-karstvom   dosegla  tudi  me-dnarodno slavo in renome?
-  Predvsem je grafika bolj komunikativna. Po pošti jo je mogoče poslati kot tiskovino. Velik impuls ji daje tudi bie-nale v Ljubljani, zato se veli-ko slikarjev ukvarja z grafiko. In če se veliko ljudi posveti eni stvari, je tudi kvaliteta na-rejenega velika.
-  Pripravljate kakšno raz-stavo?
-  Trenutno ne, pač pa sem imel decembra in januarja sa-
mostojno razstavo v Padovi, prejšnji mesec pa so odprli mojo razstavo na Prešernov dan v Zalcu. Poleti bom sode-loval na grafičnem bienalu v Heidelbergu, moje grafike pa so tudi na razstavi Prešerno-vih nagrajencev v Rogaški Slatini.
-  Kaj trenutno delate?
-  To,  kar delam  stalno -grafike. Malo v ateljeju, malo doma, za kaj drugega pa prak-tično nimam časa,     Doca Marolt