PT A Q XT A DATk A	A mmjg opozarjamo,
■ —. ■ , / 1 I /m W^ I ■ ■ ■ /1	« pravočaano obnove Baročni- . pridobit« u oar^nika, V mm b« bv.i«- ) % I® ■ 1 / M L f I / M ■ M M BMW / »	^^^^^no. S tem nam boste mnogo priti c«. ker *tr mu «dprU k utm i<*pea«> \ ^ -JL. ^ m m IB ^ ^^ J^.	^^^ hranili pri opominih. — Ako še J) ia zanimivemu «civo.	niste naročnik, pošljite en do-
___________List slovenskih delavcev v Ameriki.	_lar xa dvomesečno poskušnjo.
Cllelsea 3- -lL'41' ________Kulm* m* Ser«ud CU^ M»ller Sepirmber žigi, IWi at tbe 1'ort Office M New Vorlt, N~ V^od^TArt of Čo^i* of M»i7h 3rd. 187«	AI > 1 )KKSsT7l6 IvTmhST NEW~YORK
N° 2 /~ SteV' 2____________ _______ NEW YORK> WEDNESDAY, JANUARY 4, 1939-gREPAT 4, JANU/URJ^ 1939	Volume XLVIL - Utnik XLVIL
NAD STO ZAROTNIKOV PRED NEMŠKIM SODIŠČEM
OBTOŽENCEM OČITAJO, DA SO HOTEII USMRTITI HITLERJA IN PAR DRUGIH NACIJSKIH VODITELJEV
Dr. Goebbels bo vkratkem odstavljen, ker je s svojo pustolovščino osramotil nacijonallstično stranko. — Najprej mu bo odvzeta kontrola nad gle
dališči. — Časopisje bo kontroliral vnanji urad.
Veleizdajniški proces bo trajal teden dni.
BAZEL, Švica, 2. januarja. — Propagandni minister dr. Paul Joseph Goebbels je bil na svojem • lomu na otoku na Vanskem jezeru v Berlinu oli-1 veščen, da bo zakadi svojega ljubavnega razmerja do češke gle dališke igralke Lide Baarove izgubil ineslo propagandnega -ministra in da bo samo o-krajni voditelj nacijev v Berlinu.
Posebni Hitlerjev odposlanec se je zglasil v Goeb-belsovi hiši, kjer zdravi svoje rane, katere so mu prizadeli prijatelji gledališkega igralca Augusta b roelicha, katerega je dr Goebbels v oktobru po-alal v koncentracijsko taborišče, ker ga je pozval na dvoboj zaradi ljubavnega razmerja do njegove žene.	(
Goebbelsu pa ne bo takoj odvzeta vsa ministrska) oblast, ker Hitler ne mara, da bi zaradi tega škcn | dala prišla kaka sramota na nacijsko stranko, ko bi Goebbelsa takoj odstavil in bi moral v javnosti pojasniti.
Goebbelsove peruti bodo polagoma pristrižene. Najprej bo vzeta iz njegovih rok kontrola nad gledališči. V svoji lastnosti kot propagandni minister »e bil popolni vladar nad gledališkim svetom in je na ta način prišel v stik z Lido Barovo, v katero se je zaljubil.
Kontrola nacijskega časopisja in radija bo polagoma prešla v področje vnanjega urada, tako da bo pozneje izgledalo, da je bil opuščen propagandni urad, ne pa njegov .upravitelj.
BERLIN, Nemčija, 3. januarja. — Nacijska vlada je izdala uradno povelje, da se prične najsenza-rijonalnejši proces, odkar je prišla na krmilo nacijska vlada leta 1933. Pred ljudskim sodiščem v Berlinu se bo moralo zagovarjati najmanj 1 22 obtožencev, ki so obdolženi, da so nameravali pomo- | riti visoke nacijske uradnike in med njimi tudi Hitlerja samega. Komur je taka zarota dokazana, je obsojen v Nemčiji na smrt pod guillotino.
Najvažnejši obtoženec ie Ernst Niekisch, nekdanji urednik in zagrizen socijalist, ki je baje izdelal ves morilni načrt. Njegovi tovariši so imeli vadlja-ti za posamezne umore.
Niekisch je bil leta 1934 poslan v koncentracijsko taborišče, ker je predlagal zvezo med Nemčijo in Rusijo, da se s tem Nemčija maščuje nad zapa-dnimi državami zaradi prestroge versaillske mirovne pogodbe
Četudi vlada ni naznanila imen nacijskih voditeljev, ki so bili obsojeni na smrt, vendar je znano, da je bil v tem seznamu tudi Hitler.
Vacijski krogi pravijo, da bo imel ta proces za posledico mnogo smrtnih obsodb. Več odvetnikov je odklonilo zagovorništvo Niekischa in nekaterih drugih, ki so v iaroti igrali važno vlogo, ker je njihov položaj brfzupen.
Nemška uracjha časnikarska agentura D. N. B., ki je naznanila^ da se proces prične v torek pred ljudskim sodišJlm, pravi, da bodo zastopniki nem ških listov nekAere dni smeli prisostvovati obravnavam, znano pB ni, ako bo to dovoljeno tudi ino-
i • z -iJI • zemskim časnikar jem.
Obravnave prA ljudskim sodiščem, kakor je bila izdajalski proces mnsko leto proti protestantovske-
Diesov odbor obtožuje zvezni delavski urad
DALADIER NA POTI V TUNIZIJO
Korzičani so Daladiera
burno pozdravljali. — Zaprisegli so mu zvestobo do Francije.
BASTIA, Korzika, •*>. jan.— Francoski mini>trski pred-ed n:k Kdounrdo Daladier j«* pri-' še-l na Korziko in je odpotoval ter je na potu v Tunizijo na krovu križarke Foch.
Navzlic kratkim uram, katere je Daladier ostal na Korzi , ki, mi se prebivalci nakričal: <lt; hripavosti. Neprestano -o' klicali "Vive Dala^ier!*' *'Y: ve la France V ter so proti ]>ala<licru metali vse od cvet-jiic, pa <lo značilnega korzičaa-
I^kega vendetta (maščevalnega; noža.
Onim, ki so bili priča dopoldanskemu Daladicrovcmu spre 'jemu, se je zdelo, kot da se j" jdvi^nila polovic;: 2<M>,iMM> pre hivalcev Korzike iz -vojih gor >kih sel i še I n >t» prišli v Ajae-eio, da pozdravijo Francijo, katero poosebuje Daladier. Po-jPoldne pa je izgledalo, kot ca je prišla druga polovica prebi-valstva, da se vdeleži s p reje ma.
\ sebina vseli ijovoniv v \-iaecio in v Bastiji je bila, da i hočejo Korzičani brezpogojno .»stati Francozi ju <la hoče Francija braniti otok proti v waki zunanji sili. Dan pa je | bil obenem tudi pobožni spj-j min na 40,(MM) Korzičanov, ki j so v svetovni vojni padli pri I obrambi domovine.
In spomin na NajHileona je bil oživljen več kot enkrat hi zla-ti, ko je Daladier rekel;
"Vi ste dali Franciji Bona parteja, Francija pa vam je vrnila Napoleonu."
Ko je Daladier s svojim spremstvom stopil na suho, so grmeli topovi, nad glavami tisočere množice pa so se v pozdrav spuščali proti tlom vojaški in mornariški aeroplani.
Daladier je tako v Ajaceia, kakor v Bastiji na spomenik vojakov, ki so padli v svetovni vojni, položil venec.
Po veličastnem sprejemu v Cirand gledališču je križarka Foeb ob 5 }>opoldne odplula v Bizerto v Tuniziji.
KAZEN ZA PRIJATELJE
JAPONSKE
Kitajska vlada je odredila aretacijo . vseh onih,! ki podpirajo Japonce. Vangčingrvej je bil izključen iz vlade.
< TK IN(i, Kitajska, .i. jan. -Kitajska vlada je izdala ukaz, iia morajo biti aretirani in kaznovani vsi oni Kitajci, ki,so vdoležeiii v kaki vladi, katero je postavila .japonska v za vzele, n kitajskem ozemlju.
Kitajsko časopisje soglasno odobrava vladno odredbo proti mirovni stranki bivšega m n istrskega j»redsednika Vani^ črn^\eja in njc^o\'o izključi-lev iz vseli vladnih me.-t.
Vam? je decembra br/o- ; j-i\no sponičil v ( nuking mar-' šalu Cankajšeku svoje mirov-' ne poboje F rad no je l>il<i na ! /nanjeHo, da so vsi kitaj.-ki \o | d: t e I j i zavreli \'am?ovi* | »oi^o- I je. Celo oni kitajski državniki,' ki so skupno z Vnukom delova j Ji v vladi nad "J."» let, zavračajo lljej^o\ e po.ifoje.
[
ŠANtiHA.I, Kitajska, :;. j:» , n na rja. — Maršal Čankajšek ! ;e v nedeljo ukazal aretirati , —'M» članov kuoiniiitaii^a, kei 1 so sprejeli Van^ove mirovne | pogoje.
Bivši ministrski predsedniki Van^čin«rvej, katerejra .je maršal Cankajšek izključil iz ki-tnjske vlade, je bil na t pripravljen že dolgo časa.
Vang je pred de-etimi dne\i odpotoval iz Cunkinga in se je za odhod že davno pripravi!. Ž o pred enim mesecem je poslal iz Cunkinga svoje pohištvo in druge svoje premičnine; isti čas je tudi vzel s\oje sinove z vseučilišča v .Jnnanu' ter jih poslal v Ha noj, v frai.-1 eoski Indočini.
Cankajšek je Vanga izključi] iz kitajske vlade, ker je sknša'. z Japonsko skleniti mir, ki je
v	nasprotju ,s kitajsko narodno politiko.
Japonski general Sunroku Hata, vrhovni poveljnik japon-l Kke armade na Kitajskem, o" katerem je bilo pred nekaj dne-'
vi	poroča no, da je bil ranjen pri nekem zračnem napadu, je odložil svoje poveljstvo in je odpotoval v Tokio.
mu pastorju Martin Neimoellerju, so navadno tai-ne.
Prvi pride na vrsto Niekisch z dvema svojima tovarišema, ki so obdolženi, da so bili vodje zarote.
V drugem delu procesu bo prišlo pred sodišče 1 9 obtožencev, ki so obdolženi, da so nameravali vpri-zoriti terorizem proti narodno socijalistični vladi
Zatem pa pride na zatožno klop okoli 1 00 ostalih obtožencev, ki so v manjši meri zapleteni v zaroto. Nekateri so svojo krivdo že priznali in bodo nasto ' pili kot priče proti voditeljem zarote.
Obravnava proti Niekischu in 21 soobtožencem bo trajala okoli en teden.	i
AGITACIJA ZA UKRAJINO SE NADALJUJE
Ukrajiitski begunci s o najbolj delavni v agitaciji. — Odnošaji med Češko in Poljsko so zelo napeti.
I'KA<iA, čehoslovaška, •».' januarja. — Čehoslovaška od krito podpira nemško agitacijo za Veliko l krajino. To j«' pokazala, ko je uradno odredila, da se odsedaj naprej Ku-tenska uradno imenu podkar-patska C krajina.
To premembo je razglasila n-krajinska vlada, ko ji je bila dovoljena avtonomija, toda tedaj čehoslovaška vlada te pre • nvinhe imena uj dovolila.
Poročila iz ukrajinskega ' glavnega mesta llu-ta, nazna-j iijajo, da je vpliv ukrajinskih lM-guneev iz Poljske in Rusije vedno močnejši.
Nekaj tisoč Nemeev v Fkra-j i n zahteva za <ebe posebne i praviee. Vstanoviti namerava-'o - pomočjo Nemčije— v<-iiko tiskarsko podjetje, ki bo izdajalo prvi nemški dnevnik v | Ckrajini. Zastopniki Iierlin-skega |>ropagaii«lnega minisii-stva s<» že o telil podajajo z ll krajinsko vlado.
V sled ukrajin-ke propagande postajajo odnošaji med Ce ! hoslovaško in Poljsko vedno
I 4
bolj napeti. Prago je prišla poljska trgovska komisija, da ' se podaja za novo trgovsko po i' godlM> med Cehoslovaško in» Poljsko, ttwla po nekaj dneh „*e | ■ y.opet odpotovala, ker zaradi velikega vpliva iz Berlina 'ii ' mogla ničesar doseči. Delegacija je odpotovala naravnost v / Moskvo, da sklene trgovsko po ^ godbo z Rusijo, me-to s Ce!:o-|' slovaško.
VARŠAVA, Poljska, .'J. ja- 1 nun rja. — Oblasti v poljski * Sieziji so izgnale 1(H) Cehov iz : ozemlja, ki ga je pred nekaj 1 meseci dobila Poljska od Cehe-1: slovaške, ker so Cehi ob meji v prizori li protipoljske demon- i st racije.
To je že tretja skupina Ce hov, ki je bila zadnje tetine izgnana iz Poljske. Prva skupina je štela 10(1 Cehov, druga
pa m	•
Poljaki so mnenja, da ti do- P god ki ob meji niso samo kra-! jevnega pomena, temveč da jih j1 povzroča Nemčija namenoma, |' da ne bi prišlo do prijateljskih !' odnošajev med Poljsko in C<-l' hoslovaško.	|]
------t
Mii|ijiaaiiiii|,.l|iiiiiiit|j|.l|iiiniii||..,|iiinii!|.
■iM,vtifl1CatfiaiB*iivB«v.allia>MBalcliaaltiistiiB.1JV|al«a«
----— ,
POZOR!
Rojake opozarjamo, da lah- | ko, ko naročijo posamezne ko- ;« made Slovensko-Ainerikanske- Jj ga Koledarja za 3939, name- i sto, da pošljejo svoto — 50e v j gotovini ali Money Odru — > priložijo k naročilu znamke po ; o oziroma po 2 eenta.	'1
I
NARODNI DEL A V. ODBOR JE BAJE POD VPLIVOM KOMUNISTOV
WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Posebni kongresni odbor, ki preiskuje neameriške delav nosti, bo predložil novemu kongresu svoje poročilo. Odboru načeluje kongresnik Dies. Odborniki v prvi vrsti zasledujejo delovanje špijonov v Združenih državah ter mehinacije tujezemskih agitatorjev.
ČEŠKI LISTI UMIRAJO
PRAGA, Čehoslovaška, Januarja. — Kden najstarejših listov sveta ' Prazske Novinv", i;i je Izhajal L'.V.J h't, je vsled politične prememhe, katero j:*; < 'elioslovaški prizadi-1 numa-kovski spontzum, prenehal iz (Ilajat i.
Ž njim je legel v grob list "Pravo Lidur, glasilo čeških .-orijalnih demokratov, lil let stari nemški list "Bohemia'" i-i "Prater Presse'", kalere.ua je v stanovi! leta 1!»"J1 vstano-vitelj čehoslovaške repuhli, t« dr. Tomaž (i. Masarvk. Tekfiio hdosnjega leta bo tudi izgini lo še nekaj drugih čeških 11 -lov.
LETOŠNJI POTRESI
RIM, Italija, januarja. — Ravnatelj observatorija v Fa-enci Rafaele IVndandi prerokuje za letos mnogo budili po-jtresov, viharjev in vremenskih !nezgo«l, kakoršnih svet dolgo I let ni videl.
Potre-i se bodo pričeli že v ! januarju in sicer v bližini Avstralije, toda bodo k sreči {.* pod morjem. V februarju bo i središče potroov na Kavkazu; v marcu na balkanskih polotoku, v aprilu pa po celem , Sredozemlju, ko bodo potre-i najhujši.
V maju in juniju bo potrese :n druge vremenske nezgode občutila Belgija. .lulij in avgust bosta primeroma mirna, toda septembra in oktober bo s.ta stresla Daljni Iztok.
MEHIKA BO VZELA PROSTO-i
VOLJČE	!]
j
BARCKLONA, Španska, j januarja. — Mehiška vlada !>*» i <lovolila, »la se v Mehiki nase- i lijo vsj bivši prostovolji med- < narodne brigade na strani re , ipnblikaiieev na Španskem, ker 1 rse j in iz političnih ozirov m j mogoče vrniti v svojo domovi- | |no. Med temi prostovoljci so večinoma Nemci, Avstrijci, 1 i talijani in Cehi.
Odkar se je republikanska 1 vlada o<lločila, da razpusti meti- 1 narodno brigado prostovolj I cev, je imela pred sH>oj zelo težaven problem, kaj storiti z t onimi prostovoljci, ki se ne u- i pa jo vrniti v svojo domovino. ] Francija in druge države niso , jih hotele sprejeti, slednjič pa( se je Mehika, ki je naklonjena i španskim republikancem, od-1 ločila, da jili sprejme.
Por«»čilo, ki bo firedloženo kongresu, ho v vseh ozirih zc-( lo velikega pomena. l>ies bo j namreč obtožil Narodni urad |za delavske odnošaje (National I>iibor Relations Board), j da je napram komunističnim a-gitatorjeni preveč j>opustljiv. j V odboru so: kongre-nik Dies iz Texasa, M osier iz Ohio, Ile.«-ly iz Massachusetts ter republikanca Thomas iz New .Jersey in Mason iz Illinoisa.
Poročilo s<» podpisali v-»i člani.
Odbor priporoča, naj pristojna oblast natančno preišče poslovanje Delavskega urada ter naj ugotovi, v koliki meri I odo odborniki |*od v»»,;voni komunistične stranke.
Kongresiiik Dies ima po-eb no piko na Davida .1. Saposs;', ki vrši v Delavskem odboru služlio gospodarskega .strokovnjaka.
Nadalje očita Dies bivšemu governor ju države Michigan, Franku Murphvju (ki je bil nedavno imenovan za generalnega zveznega pravdnika), da bi bil lahko preprečil sedečo-stavke v Detroit u in okoliei, l>a tega ni s V ril, bmlisi, ker ni imel poguma ali pa zato ne. ker je simpotiziral z voditelji stavkarjev, ki so po Die-ovem mnenju prežeti s komunističnimi idejami.
SMRTNA KOSA
V" Bel lev ue bolnišnici v Nev Vorku je včeraj zjutraj preminul Frank Magajna, star let. Dolgo let je bolehal za rev-matizniom, ki se je slednjič a-prijel tudi srca.
Za novo leto je bil še go>! pri svojem bratu Andreju, popoldne pa se je oil njega poslovi! in ga za prihodnji dan povabil k sebi. Ko naslednjega dne brat pride k njemu, jca najde v postelji nezavestnega. Poklicani zdravnik je odredil, da je bil pripeljan v bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj umrl.
Pokojni Frank Maganja je bil rojen pri Sv. Križu pri Trstu. V Ameriko je prišel leta VJ'24 in je več let delal kot kaitmo-ek, v katerem jh>s1u je bil strokovnjak.
V New Vorku zapušča brata Andreja, v starem kraju pa ženo in tri sinove: Samo-1 a, Franceta in Viktorju ter brata .Jožeta in sestro Mari>>.
Bodi mu lahka ameriška zemlja !
Njegovim sorodnikom naša p«, žal je!
SK^^EBBmS^V 'BI it, • '	H B ■ H I	I	fflfl '	H I H Ni H	'	- ™ BH B - B H ^^^H ' B BM HE hbwbbw HH> "T^ ? -sP! »fjffll s^wws	- -— ■ ■
O L K 3 MBOD A"—y«w Yoii | • 1 • • __Wednesday, January 4. 1939	__SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY
MP—i■■■ I ■ II	—
*GLAS NAHODA"
(VOICE OF THK PBOPLB)
Owneo and Published by 8LOVEMC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Fran* Hmk+2r, PrMldeat	j. Lupaha, 8m.
Place oi boaloew of the corporation and addresses of above offlcers; 1I# H1LOT U4b tiTIUQST	NEW XORK, N.
___45th Year
I88UAD EVEUT D AX EXCEPT 8DNDAIS AND BOLipAXB
= t————--—	. — ..,_ i	_____'___
, ____________Adrertlsement on Agreement
Zs celo leto velja fist is Ameriko	Za New York is celo leto' . . $7 00
to Ksusdc ..............K».oc	za pol leta ................S3.r-0
5* ^	................|S/iO	Zs lnosenostro as celo leto .. S7..M
Zs Setrt leu................§1.30	Zs pol lets ................»3.50
«	Snbacrlpti— Yearly W- ~~~	=
-<JLAS N4_BOL»A" IZHAJA VflAKI DAN IZVZEM&I NEDELJ »N
PRAZNIKOV
"ULAfc NARODA", 21« WEST lUb STREET NEW VORhTNT^ TELEPHONE; Cfleliu 3—1242
V NOVEM LETU
Za notranjo politiko Združenih držav volja v tem leta važna ugotovitev: letu 1939 bo sledilo leto 1940, ko bodo preei-»edniske volitve, ki bodo vplivale na vse faze ameriškga poii-
fl	I H TW1
Republikanci bodo skušali jz vsake politične zadeve o-nrniti vodo na svoj mlin.
Demokrat je si bodo na vse kriplje prizadevali ojaeiti ediimst v svoji stranki, ki je precej omajana.
Zaenkrat je vse prevladujoče vprašanje, ee bo predse«1.-»lik Roosevelt vtretje kandidiral. Nekateri pravijo, da bo: po mnenju drugih pa ne bo tvegal tega poskusa.
Xa demokratski narodni konvenciji najbrž ne bo ni ko »ur, ki bi se ga dalo >matrati za njegovega resnega tekmeca. «*e bo vidol, <ht bo usoda stranke v nevarnosti, se ho skorogo-lovo o<lloeil za tretji termin.
Te dni bodo osnovani v poslanski zbornici in v senatu pododbori, ki bodo imeli težke in odgovorne naloge.
Novi kongres se bo predvsem bavrl z zadevo oboroževanj« in preskrbe nezaposlenih.
Položaj v Evropi ter na Daljnem iztoku sili Združene d rž«< ve povečati oboroženo silo. Posebna pažnja bo posvečena mornarici in zračni sili. Administracija bo predlagala zgra«! njo deset tisoč novih letal. Ta predlog bo najbrž zadel na pre-<*ejs<*n odf>or, slednjič bo pa odobren, ker imajo pri tem industrijalci velike interese.
Vprašanje je, kako bo s preskrbo nezaposlenih. Zadnji kongres je bil dovolil v to svrho tisoč petsto milijonov dolarjev. Dne 7. februarja bo ta denar porabljen. Do 30. junija, torej do konca tekočega fiskalnega leta, bo moral kongres dovoliti v ta namen nadaljne vsote. '0e se to ne bo -godilo, bo več milijonov ljudi, ki jim je vlada omogočila skromen zaslužek, zqpet na cest?.
V ol>eh zbornicah imajo demokratje še vedno večino, ♦oda med njimi ni sloge, in to dejstvo bodo skušali republikanci izkoristiti.
|^tf&l^t^^^&OKAKO NAMERAVATE
- * AFlSi^^rf > \ OBISKATI SVETOVNO
\ RAZSTAVO, VAM IF TA
JM^^	veer V ^.»F.vin vvnpH^
A.
\	P^	XX^mtmrnia],
\	lo ■ • ^^^J?* \\
\	\\ "»a w> SUHI«
\	\\ElE3Si
je
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
-—1939
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE . RAZNOTEROSTI NAVODILA
te, 50
: lili JJJ H. 1
***	»muditi to prilike!
Nas&aFg&&M
Sepfertiiberska kriz«
Teden dni po usodni mona-kovski konferenci so >edeii ob neki mizi Oarriekovega kluba v Londonu štirje novinarji: — Angleža lord Killanin in Peter Fleming, 'Nemec Kari Ablia-gen in Italijan Luigi Harzini mlajši. Seveda so se začeli po-■i govarjati o premagani vojni nevarnosti in nenadno je eden (izmed gospodov izrazil misel, da bi skupaj sestavili zgodovi-n o otiločilnih septembrskih dni. Vsi so bili za to navdušeni Lorda Killanina so izvolili za "glavnega urednika" in st> mu »lali polno moč, da povabi no vinarje vsega sveta k sodelo-i vanju. Z naglico, ki odlikuje novinarski stan, so originalno idejo uresničili.
V začetku decembra je v : .Londonu že izšla knjiga, ki vsebuje anekdote, neznana dejstva in osebne doživljaje ter vtise iz Septembers kili dni. Ta knjiga bo pomembna za vse bodoče zgodovinarje, ki bodo hoteli raziskovati in poročati o -eptemberskih dogodkih. 'V I-taJiji izide v kratkem že italijanski prevod. Barzinijev prispevek, ki ga je "Corriere delil'. Sera" objavil te dni, je še posebno pomemben ker sta pri lijem sodelovala italijanski z:i-nanji minister grof Ciano in minister za narodno prosveto Dino Alfieri.
Prispevek pričenja z opisovanjem Mussolinijevega potovanja v Benečijo. To potovanje je bilo sklenjeno že mnogo nie-eeev prej, ko še nihče ni mogel vedeti, kako ne bo razvijal p ko loža j v Evropi. Med tem ko je italijanski ministrski predsednik potoval iz kraja v kraj, obiskoval industrijska podjetja, otroške vrtce, delavske domove in drugo, je Evropa živela v mrzlici. O vseh dogodkih so Mussolinija sproti obveščali. Čedalje eešče so ga1 -li na motornih kolesih ustavljali na cestah in mu izročali v rumenih vladnih ovitkih najnovejša sporočila, ki so jih iz Rima brzojavljali Mussolinijn j po najbližji karabinerski po | staji. Tako se je moglo dogaja-1 ti, da je Mussolini v >vojih go- j vorih, ki jili je imel tiste dni v vseh mogočih krajih, kot prvi
i .
Denarne
j pošiljatve
i , Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.50 ....................Din. 100
$ 4.85 ....................Din.
$ 7.20 ....................Din. '*J0
$11.00 ....................Din. 500
....................Din. 1000 1
$44.50 ....................J>in. 2000
V Italijo:
Za $ 0.:iO ....................Lir 100
$ 12-— ....................IAr 200
$	....................IJb 500
$ 57.— ....................Lir 1000
$U2.50 ....................Ur 2000
$107.— ....................Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO. NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI _PORI ALI DOLI
Zs izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinar- i jih ali lirah, dovoljujemo fie boljše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVRSU. SJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1_
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 816 W. 18th ST., NEW YORK
lahko napovedoval razvoj do -jelkov.
Kn je Mussolini dospel v Pa-dov o, so poklicali Alfieri#ja, ki La je stalno sj)iemljal, k telefonskemu aparatu železniška postaje. Železniški nameščenci so precej začudeno gleda!!, kako je propagandni minister eb staromodnem aparatu metal vrstico za vrstico na papir. Bil je Ciano, ki mu je iz Kima telefonira1!, da je predsednik Peneš objavil -plošno mobiii zacijo češkoslovaške vojske.
Mussolini je pravkar otvar j: ! novo otroško zavetišče, ko mu je Alfieri izročil poročilo. Takoj je šef glavnega stana general Parian i prejel odredbo, naj obmejne čete in alpske divizije spravi na vojno stanje. fždane so bile tudi druge tdredbe podobnega značaja. Duce je nadaljeval še po sporedu svoje potovanje do Vero-ne, o<l tam pa se je z najhitrejšim brzim vlakom napotil proti Rimu. Delal je naprestano. Ta večer je v berlinski Športni palači govoril Hitler. Sprejem tega govora po radiu je bi! Tia elektrifieirani pro^i nemogoč. Toda v Rimu je čakal Mussolinija že grof Oiano ter iniii izročil stenografirani pr< |pis Hitlerjevega govora. Ob enem ga je poučil o najnovej še m razvoju dogodkov.
Naslednji dan, '27. septembra, je bila videti vojna neizogibna. Diplomaeija je bila iz-ičrpala vse možnosti. Vojna ministrstva v Evropi so delala z mrzlično naglico. Dopoldne ie i Mu s solini še sprejel strankine Iga glavnega tajnika Staraceja, i ki mu je poročal o razpoloženju v <leželi. Med tem so do-jkončali vojne priprave v Itsili-v diplomatskih zastopstvih !-o pospj-avijali.
Samo činlež, je zdelo, bi 1 ir:o.urel rešiti mir.
Tako je dejal tudi Ciario Al-fieriju. Po večerji je zunar.ji minister odšel v palačo Chigi in delal v njej do zgodnjega ju (ra. Okrog 10. ure dopoldne, dne septembra je povpraša' neki tajnik angleškega veleposlaništva telefonično, da-li i»i mogel govoriti z zunanjim [ministrom. (V ima ta preveč dela, bi veleposlanik prišel tudi popohlne. Zunanji minister Tii imel preveč tlela. Pol ure pozneje je stal lord Perth pred njim in mu izročil Ohamber-lainovo poslanico, ki je prosila Mussolinija, naj posreduje jsa mirno poravnavo spora. 6-si veli diplomat je imel solze v očeh. V avgustu 1014, je bil tajnik angleškega zunanjega ministra lorda Greva in skozi njegove roke so šli vsi diplomatski spisi tistih dni, spisi, ki niso mogli preprečiti svetovne vojne.
Toda tokrat se je zgodil 44čudež". Ob 4. popoldne je Rim vedel, da se bo ob 11. na-- led njega dne v Monakovu sestala konferenca štirih velesil. Svet .se je vsaj za kratko dobo rešil vojne more. . .
Akc Vas zanima le-
po čtivo? naročite si
Slovensko - Ameri-
i.
t^3 kanski Koledar za ^ leto 1939.
| GLAS NARODA" \
^ pošiljamo v staro do- j { movino. Kdor ga ho- j ^.ce naročiti za svoje J ^sorodnike ali prijate- € to lahko stori. — ž ^.Naročnina za stari S | kraj stane $7. — V ž ^ Italijo lista ne pošj-
Lia in Mia
Mr. Larkin imel -zelo lepo ženo in ta je imela >pet sestro dvojčico. Mr. Larkin je s svojo ženo stanoval v Ohicagu in lepa .sestra njegove žene v Kaliforniji. Larkin je bil slišal siecr že mnogo o njej. toda videl je ni 'bil še nikoli. Šele tedaj. ko je morala ga. Larkino-va po 3-letnem zakonu zavoljo bolezni oilpotovati v neko z»lra-I vi I išče, je stopila nj;-na sestra na plan. (josj)a jo je l>ila namreč prosila, naj bi v njeni odsotnosti vodila gospodinjstvo.
Sestra je t> i ja iu ko jo je Larkin videl, je opazil, da sliči njegovi ženi kakor jajce jajcu. Samo da ^i je dala Več truda, da bi liila videti lepa. Xosila je eleirantnejše obleke, si ma-nikirala nohte skoraj vsak dan in je kazala .sploh razne talente, tako da se je Larkin na tihem že jezil, da .se je bil poročil z Mio namesto z dražr.-tno Lio. Xo, zgodilo se j«* kar se je moralo zgoditi, na kar se je lepi Liji oglasila vest in je Larkinu vsa v solzah izjavila, da ne bo imela prej miru, dokler ne bo Miji v.sc^-n izpove-j dala. Tedaj te padla Larkinu v glavo rešilna m*r>el ,da ji je ]pokazal ček z znatno vsoto <er i ji ga ponudil, če bi hotela molčati, na kar so se Liji solze n s p sušile in se je spet nasmehnila. Prej ]*■ ž<* vt iknila ček v torbi,co. Toda »sestri vendarle ini hotela gledati v oči in ko j se je t;i nekega dne vrnila, je 'izginila v južno smer. Larkin ' je upal, da je n" bo nikoli več (videl.
j Mia se je vrnila zdrava in (mož je bil ž n jo zadovoljen. Toda mekega dne je odkrila nekaj, kar jo j«» napolnilo z črnimi slutnjami. Larkin je moledoval za odpuščanje. Mia je razsajala in pretila s škandalom ter ločitvijo. Larkin ie spet napisa! ček in ga ponudil svoji ženi /a pokoro. Xi -e zmotil, Mia je •"ek .--prejela in se pomirila,
Lai kin je m i si i I, da je stvar Is tem opravljena. Xa žalost pa je k malu za tem prispel ) iz Kalifornije pismo, v katerem je Lia sporočala, da ji je len-ir r»ošel. Larkin je zopet napval č<*k. Prešlo je nekoliko tednov potem je začela postajati njegova žena čedalje bolj razdražena. Larkin jo je p< miril z novim čekom.
Tako je bil Larkin poslal že | tri čeke v Kalifornijo in tri je podpisal svoji ženi, ko je dospel nekega dne na obi.sk neki
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
b poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18tb Street New York. N. Y.
Mijin stric in tedaj je prišlo na dan: Lijc je sploh ni bilo. Mia in Lia -ta Kili ena in i.-t.i 'ženska Mia je s ve j bolniški dopust prebila v hiši svojega moža, goljufala je ž njim samo -be iu je potem kot Mia in Lia / isii osebi nekaj č prejemala molčnino iz rok svojega moža.
Larkin je sedaj predlagal ločitev. to la sporazumela sta -e. Mia -e je i bvezala, da bo v nadaljujem zakonskem življenju igrala š<-t mesi cev Lio. za kar ji bo mož tu in tam dajal kakšen poseben prispevek.
JUNAŠKI UČITELJ.
V re ki poljski podeželski šo j li je poučeval učitelj, ki je bil jvnef patriet. \' nevarnih dri. vili jesenskih ti iln .v. ko je Vsf. j kazalo ina vojno, je,.matrd za >vojo dolžnost, da razloži učen j eem rabo i izličneg;l orožja, j IV-enei -..» kaj tak^n<*ga raj j ši |x»slnša I i nego kaj drugega, j otreei so pač povsod enaki, j Med dlugim Je razlagal olro ! kmn tudi ročne granate. Ril i je temeljit in je hotel za boljši' razumevanje razstaviti ročnn granato, o kitteri je menil, da je iaprazuj na. ("'ini j.- prijel zanjo, j«- začni neko šumenje, ki mu je izdalo, da je granata napolnjena in da s,, bo vsak trenutek razpočila. Življenj petdeset ill otrok je zaviselo v telil trenutku < d njegovega ravnanja in ni okleval.
Hitro je zapovedal otrokom, naj se vržejo pod kl"pi. j»otem ji- stekel v najbližji kot. obrnil hrbet proti razredu in držal granato <pivd -eboj. S strašnim pokom je granata eksplodirala in ga raztrgala na kose, med otroki pa je dr dioc lesa labko ranil samo enega. Mož se je žrtvoval za petd set o-trok.
1 ' '
Peter ::
!:: Zgaga
Ženske so, — no, saj veste, kaj so ženske. Prefrigane so, z vsemi žavbami namazane, in revež je tisti, ki jim pride v roke.
Edina sreča, da jim moški j\':asi kako zagodejo, kajti tudi j.coški niso karsibodi. I Sedaj pa k stvari in k zgo jdbi, ki sem jo hotel povedat;.
Živela je lepa mlada nevesta, ki je bila strašno ljubosumna, in se je hotela prepri-jeati, če ji bo njen bodoči m o/. I/Vest.
In je rekla svoji lepi, mladi j prijateljici: — Veš kaj, pojdi jz mojim ženinom na izpreho.I. [Pojdita v gozd. fn ko bosta e»; j krat sredi gozda, se pri vi j k jiijemu ter ga prosi, naj te po ljubi. Radovedna sem. kaj b., storil.
Rečeno, storjeno. Ženin j. odšel z nevestino prijateljieo lia izprehod. Dolgo ju ni bilo nazaj, nevesta je nestrpno ča ka la.
Krog polnoči se je pri jatelji |ca vrnila.
—	Xo, kak<» je bilo? — jo je vprašala nevesta razburjena in I radovedna. — Ali si ga prosila naj te poljubi? In kaj je r,-kel
I — O, — je odvrnila prijate di'ea, — meni ni bilo treba ni' (prosili. . .
i Zabava je kot za varoval ni-'jii.u rim 1 a rejši si. temveč te j stane.
Star bdikoživee i»- dajal o-i .p .i
j t rokom lepe nauke za bodočnost. Med drugim jim je tudi priporočal, naj jedo dosti sla [rega iu suhega kruha.
—	Star, suh kruh jesti, o-jtročiči, pa boste dobili rdeča I Ilea.
l Otrokom s4. j,, ta nasvet m.i-lo čuden dozdeval. I Najbolj briliten med njin i jje pa vprašal lahkoživčka : j — Stric, vi ste pa gotovo stare skorje* šnofali...
Farmer je bil zavarovan, jXekega dne se mu je zazdeio I pametno, da bi pobral zavaro \alnino. Pripravil je svečo v seno, da bi začelo goreti okoii p»' till popoldne*.
Potem je šel na hrib, dobro uro hoda od svoje hiše, legel v t r;.vo in zaspal. Iznenada ga je zbudil sosed in mu ves razburjen rekel:
"Pojdi, za božjo voljo! Tvoj hlev gori!"
Farmer je planil kvišku, I oniel oči in vzkliknil:
"Ali je že pet?"
Ljudje so kakor ribe: mnogim nepri jetnostim bi ušli, če bi znali ob pravem času držali «ista zaprta.
Te dni sem čital sledečo za nimivo poročilo:
Neki švedski statistik je izračunal, koliko časa preživi ženska pred zrcalom. Dosti žensk je opazoval in dobil tozadevne podatke tudi od svo-jili
prijateljev in znancev. Tako je na,primer dognal, da stoji mlado dekle vsak dan najmanj petnajst minut pred zrcalom. V starosti od dvajsetih do tridesetih let pol ure, pozneje pa znatno več. Sedem-deset let s£ara ženska je preživela p reel zre*alom deset ti-soč ur, to je 400 dni, oziroma več kot eno leto s;vojega žL 3jenja.
To je precej, toela nekatero poznam, ki preži ve polovico življenja pred zrcalom, pa vseeno niso same s seboj zadovoljne, še manj pa moški ž njimi. ,„,- | | .,, , .
/Vfrrfr
VELIKA
KUHARICA
j •
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako* še tako gostobesedna reklama.
Na »eč kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorira vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obilelsma nad vse pregledno, izbira receptov je izčrpna. TO 4 K NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjige je razkošna. Nešteto je slik v besedilu, 34 pa je novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Dragotin Humek.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zr. z lravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi ' >dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
( fetudi je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, am-J pak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je eena knjigi ' sedaj znižana.	(Poštnino plačamo mi.)
1 Naročite pri-VeUm8amo
KNJIGARNI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street New York, N. Y.
GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS!
LAS NA B O D A"—New York
4 v ) r
Wednesday, January 4, 1939
SLOVENE
(YUGOSLAV)'
DAlLt
Kratka Dnevna Zgodba

VA HIOK HAWK
YES
Luigi Munzini je mislil, da | da je ženica prodajala vssa * kot kak milijonar, ko je sto-il v Narodno banko 1>.-ar bom. 'red -t i rim i leti se je bil pri-•lil v Chicago in je imel tia-rat le štiri dolarje in et eontov
petde-
v žepu Dam s pa je ir i šel v banko, da dvigne šest to dolarjev kot napi ari In za ■n<»|iužin.*k<> hišo, ki je bila ijejfov« last.
V mali -ioili,; in»ki vasiei r><» ta i.ili -varili, češ, naj nikar ie hodi v Ameriko, ko ne zna ttrgl ><i ne, -aj brez nj«* ne bo ogel otiidi živeti. Toda Luigi
►	ni lal oplašiti. Tudi takrat
►	>o mu so roja k i v NVw Vorku etov.tli, iiaj «.,•» vdinja kot k*-zniški delavec, ni pustil do be. V m ketn *tarcim časopi-? je bil bral o nekem svojem »jaku, ki si je bil nabral lepo •emoženje, ne da bi bil imel »k začetrii^ki kapital. Trdno
je bil odločil, da bo tudi on ko r-toril. Vr\torej je tudi .traja) pri tem, da se je kar >.i odpeljal v Chicago. Ko ji« pri h Michigan el, I him
vo-
ja jalmtfca po iJti ceni, po pet centov. Luigi je vz: I robee ii£ žepa, razvozljal je vozel in vzel iz njega dolar. S tem je mahal pred žonieo in je hkrati dvignil košaro « sadjem, da bi ji tako dopovedal. da bi rad vso košaro jal>olk kupil za nn dnlajr. Zenica g« je najprej piav (jošteno -esteia, potoni pa je iztegnila tri prste češ. zal tri dolarje, za manj p;> ne. Ne da hi bil spregovoril le besedico, je bil Luigi čez deset minut nato lastnik koš?ar*\ ki pa ni dal zanjo tri, ampak dva dolarja. /daj je prevrnil košaro, položil j«* najlepša jabolka na due, potem j ' polagal srednje ■lobra. na vrh -p i naj-labša. Potem je v svojem maternem jeziku kričal na mimoidoče, Umzoč na jabolka. < 'ez uro na to je imel leše dobra jabolka v košari in za druge je dobil jtohlrugi dolar. Zdaj je pazil, d klor ni zagledal gosposko ob-
je imel kmalu prav čedno trgovino. Zdaj je znal tudi že toliko angleščine, da je mogel l >o ved at i cene svojega blaga. Mimio tega je znal še besedico, ki mu je bila izredno všeč; to je bila besedica " ves", ki jo je i 'b vsaki priliki izgovarjal in si je tako pridobil gla< prijetnega, prijaznega človeka; več <e pa ni naučil.
Ko j»' kupčija že dobro uspevala, je pisal Luigi po svojo ženo in oba rdnova, in kmalu so imeli v>j štirje vsak za<e svojo stojnico za sadje v velikih I »nkali .
Damis pa je bil torej, da je mogel ustreči svoji srčni želji in kupiti svoji družini lastno domačijo. Pristopil je k okencu in je izročil nakazilo, ki ira je bil sin doma skrbno izpolnil. Uradnik je položil pre<lenj šest bankovcev po rdo dolarjev. Ker je zadaj za njim neki mladenič venomer tiščal vanj, je Luigi vzel bankovce, jih stlačil v
pečenega človeka. Sel je za j hla7,ni žep in od'liitel iz banko, pel v prestolnico' njim, ne-oč košaro na	drugi strani ciste je stal
*u*m jezeru, je vi-1dokler 'ni gostil vrlopil v le-|nj0ff0r Tiiali avto, s katerim je
vo banko.	.zjutraj zarana vozil sadje s tr-
I » >t- d ni go je brž povelano.j k0 j0 0<lprl vratca avto-
Razne vesti,
ANGLEŠKA MORNARICA NAPOVEDALA BOJ REVMATIZMU.
Znamo je, kako se Anglija v zadnjem času trudi, da bi svojo armado in -zlasti svojo .slavno mornarico okrepila in besedi "jgorspodar morja" dala pomlajen pomen. Pri teli naporih vodštvo ni izpregledailo nobenega sredstva in ne skrbi samo za ladje, jampak tudi za mornarje. Na pobudo mornariškega ministrstva je bil te dni ustanovljen posebni odbor, ki ima nalogo z vsemi sredstvi boriti se proti revmatičnim v mornarici Njegov, veličanstva.'' Na čelu odbora je osebni zdravnik angleškega krdja lord'
TIHOTAPEC — DEDIČ MILIJONOV.
Kakor roman se bere zgodba dediščine, ki jo nastopi te dni neki Nikolaj Suszuk iz vasi .Tereno'v.ke ob fpoljsko-sovjetski meji.
Suszuk je bil pred sedemnajstimi leti najhujši tihotapec kostopolskega okrožja. Vodil je tolpo, ki je na veliko izvrševala tihotapsko obrt s sovjetskim ozemljem'. Na nekem pohodu je Suszuk tik ol) sovjetski meji t'!jsi 1 težko ranjenega moža. ki so ga zasledovali rdeči vojaki. Slo je za lastnika veli J like banike v Kijevu, Jarmola-jeva, ki je y, mnogimi dragocenostmi hotel pobegniti iz Rusije. Prijeli -so ga pa in obsodili na smrt.
V zadnjem trenutku mu je uspelo, da je sp°t pobegnil. Horder, in pričakovati je. da'toda Če bi nin ne bil pomagal bn v kratkem izdal navodila in I tihotapec, bi bil znova pade] v nakazal or i pom očke, ki bc«lo j boljševiške roke. Tibotaoec •angleške mornarje -varov-ili' ga je zdravil z največjo skrbjo pred trganjem v sklepih — ka-Sin mu je pozneje posodil tudi kor jelkVc-e plošče varujejo nji-j denar za -not ova nje v Ameriko, hove "križarke" pred torpe li. i Reda j je Suszuk. 'ki je med tem
JO J/JO J/ MIŠICE V KRIŽU ME TAKO. \ bole,
DA KOMAJ STOJIM.
POČAKAJ, DA TE DOBRO IN NAGLO NAMAŽEM S PAIN-EXPEULERJENU
TO BO NAGLO / O OPRAV t LO C TRGANJE IN BOLEČINE
Uporabljajo ga po vsem svetu izza 1867
imetnik velikega kmečkega posestva, prejel obvestilo, da je pred nekaj časa umrl njegov prijatelj Jarmolajev in da mu je zapustil polovico svojega imetja, kar zna^a nekoliko milijon dolarjev.
j. leii-kostno
'nastalo zavoljo oksidacije
:ozno vnetje,
ZAVOLJO NAOČNIKOV JE OGLUŠEL.
Iz Kedanja p<»rnča.]o o redkem primeru, da Je nekdo zavoljo naočnikov oglu<e|.
Neki mizarski moj-ter -i je med in davnim nabavil naočni i" ke iz manjvrednega dubleja.i; Kmalu potem j<* začel tožit* • ».,. bolečinah okrog u-os. Zatrj«-vali s mu. da gre -amo z;i ma- "
Ki je kovine. Res ni več {»azil na bolečim* in je naočnike nosil dalje. Na zadnje pa se je stvar , ta ko poslabšala, da y- d bil na j obeh straneh glare hude otek-| line in j'1 nastala zastrupitev I krvi. »Sedaj je moral hitro k (zdravniku. Težavna ooeracija j mu je sicer rešila življenj.*«, to |da z!o se je ž«- tako globoko I zajedle llše-a. d je <luh po-polnoma izgubil.
Naročite še danes S. A. Koledar za leto 1939.
kako je pred glavnim vho-tpo velik« kolodvora stala neka sta- Vse dr
•a ženica, ki je imela cošaro jabol'k in jih je ala. Phušno in neodločno je obstal in si je oghnloval jabolka. Ženica ga je poklicala. Nij ni razumel, kar je rekla, ven lar je rjMiTinal, da mu je namignila, naj se ji približa |vi >; ogleda sadje. Sklonil -e je ffiad košaro in je videl mn«»go jatndk različnih vr-t. N< k:ite-i i jaboika s i bila tako d« l»eta». kakršnih doma ni nikdar videl, a bilo jih je ludi d«»»ti sbi**»*j»e \i«-te ju mnogo prav fffumib. Miilt*m j« zda j in 7 Inj iiri^**! kak kovicf in f.'ilgi i" »lognaf.
\*elikO| Luigi jeva jabolka - » bila vsem proda-iV bamki takf> v-ič, da te raz-l>rodnl v.se po deset centov in je tako s svojo prvo kupijo v Ameriki prejel več ko jiet dolarji v čistega dobička. Odtlej je od ženice pred kol -'dvorom \vak dan kupil košaro jabolk in jih je zmeraj z večjim pridom pro lal. Kkora.ip se je izkazalo. da je v banki prostor, ki je bil pripravljen za proda-j-.nje sadja. Luig> ga je naj« l - pomočjo M reža ia pri dvigalu, čigar "tarši - I• 11 * doma iz Pa-letMia. . T . ko A
mobila, se je neznansko prestrašil, videč nekega moškega sedeti v njem, ki je meril s .samokresom nanj.
"Denar sem!" je siknil vsiljivec. Luigi ni vedel, kaj bi storil. Divje .se je zaKtrmel v zločinca. Ta .si je mislil, da ima opraviti s kakim vohunom. Dejal je .še enkrat, a zdaj že bolj liojoče: "h<i!iar mi moraš dati.** Luigi pa, ki ga j«* bolel pomiriti. j»* odvrnil prav i milo in »c prijazna na-inehnil.
V«
t"
pr*f»ravi| pot
in
Frva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
®
r-l!in««vljeiia 2. aprila 1«»4., iukun*«iriraiia jniiuarj« 1WI8 v državi IlUnola. a wdeifm t mestu J«»li««t, lltlnola POSL14E ŽK 43. LETO (•latni urad % lastnem domu: 508 N«. Ctaica-a St., Mirt. Illinois. SKl l'NO I'KKMO/.KNJK ZNAŠA NAD $4,3«*»,«MHI Sel.VKVTNMST K. S. K JKI»\oTK ZNAŠA 110.T19«
K. H. K. JrtinnCa ima nad 35,«4M «Uumt In «Mik t odraslem in mladinakrai oddelka.
SKI CNO ftTKVIljO KUAJKVMH I»KUTEV is."
SKUPNIH l-ODKOK JE K. & K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM
SVOJEGA ». LETNEGA OBSTANKA OKROT« $7,«0«,000
tiKSIiO K. S K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NABODT
IniiV* zavarovati j*rl dobri, (moteni in solventni podporni «»neabixa<«i|i. cavurnj »e pri KranjHko-Slovemdu Katoliški Jednoti. kjer w Inliku lavarujefi ta smrtntne, razne fio^kodlie. oiieracije, proti bolezni in onemoicioKtl.
K. S. K. Jednota sprejema t svojo sreuo CTane in Članice od 16-«!<» ta« |«'ta : otr«4(f |«a lakoj jm r«»jslvu iti do 1«. leta. Zavaruje« «e lahko imI *iL"io do $Ti<Mi(> im»smrtnine.
V	Mladinskem oddelku K. 8. K. J. se otroci lahko zavarujejo ▼ razr*»du "A** ali "B." Menečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 13c za razred "A" in 30c za razed UB" ia ostane stalen. da»i zavaroralnina z vsakim dnem narafifa. V Juniju sinrti otro kii cava reva u«-vn v razredu *'A" s*; plača do ^."jO.OO in zavarovanega v razreda "H" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNlftKA I^JDPOHA:
Zavaruje« »e lahko za r^-00; 91.00 in 50c na dan ali |5.00 na teden. Atwsmen* primerno nizek.
K. S. K. Je«luota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani In člank-e nad 60 let stari lahko orejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let atari člani ,ln članice so prosti vseh nadaljnlh aa«i-mentov.
Jednota Ima avoj lasten lisi "Glasilo K. S. R. Jednote", ki lztia-ja enkrat na ti«den v slovenskem In angleSkem jeeiku in katerega dobiva vaak član ln članica.
Vaak Slovenec in Slovenka hI moral(a) biti zavarovan(a) pri K. 8. K. Jed noti kot pravi materi vdov ln sirot. Se nisi član ali članica te mogočne in laigate podiairne organizacije, potrudi m in pristopi takoj.
V	vaakl alovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. H. K. Jednoti. Kjerkoli fie nimate druStvs, upadajočega k tej katollftkl podporni organizaciji, ustanovite ga; trv-ha je le onem o«eti v rtarotdl od 1«. do 60. leta. — Za nadaljna izjasnila ln navodila pUlte na glavnega tajnika:
JOBir +ALAM. m NO. CHICAGO STREET, JOUET, ILLINOIS

\ai|»:ol;i|t-c, ki mu j«- z I« I t;i »nljrovor U* žaljiva iMit»«ir;iv-^•iiia, 7.\i-7j] i j. avta *u j»* pri-T * — t t i T <-.-iti lok r«tia Ijiisijeve n-l»ri. "Ali tirali-. «la - Imi jim?** <li\ N' vpm^iil.
** Y«*-.** j«« (Mlvrnil Luiiri in -«• j«« v««- iTo Iiilo zlik<>v-**u V4*mlaii«* pr< v«*. S -aino kn-som jv I-uiuijii tako .»unil. «la j«« zvrnil v avt^'. Z«laj j«-l.il Lui'^i Ziiriv v siurtn: -ti»-ki. A"rt«'l <»<"•! okoli in oprij^-l krmila, »e ol» iijf-iu ]miv/.|h«1 in j«- pri t<Mii knVvito loiljil v .-v«» joira napadalca.
Toinu j<- liilo znu-raj bol j ("-inl-no pri >n-u. Vse ^i jo Kil Kolj preprosto »lini si i 1. Saj .-.o jo bil" znivraj v>«» t«W*no izvršilo. i V jo ]M>kazal samokros in rekel "Donar som!** jo bilo na-vadiro tudi že ve.o opravljeno. Kar v t ret) nt k u je žrtev napada izrooila vos donar in ni to-nihoo opazil. A t al o Italijan .'h* menda prav kaj posebnega nainerjal z njim. Nikar da l»i bil izrooil svoj < len ar. tistih sest sto dolarjev, ki mu jih je bil banoni uradnik pre"d petimi n^imitami izpbaoal, «e prav porogljivo .se mu je smcli-1 jal in ga srepo gledal. Prav nie <lobro mi bilo to, da je poskusil napad vtakeni živahnem delu mesta. Sicer so je vedno vse mirno iztoklo, zakaj v tej množici ljudi se je en sam parček kmalu izgubil. A zflaj je že najmanj tri .minute stal na cesti in je mahal z rokami noter v odprti avto. Pa še samokres je imel v roki, ki je ž njim Btrahoval Luigi .ia, hkrati pa ga je moral skrivati spričo občinstva. Tedajci je pristopil stražnik i« je pozval Luigija, naj že vendar odpelje avto Pocestni ropar je bil bolj in bolj razburjen. Zdaj je bila stvar resna. Zločinec je stopil v avto, ■se usedel zraven Luigija in je hriipavo dejal: *1 Zdaj pa poženi, kar moreš, sicer ti jaz po-
(Nadaljevanje na 4. str.)
O • • I • I v • v
opisi Josip Jurčiča:
T. ZVKZKK: Uvod — Narodno pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozja k. — Jesenska noč med slovenskimi polhar•» - - Domen. — Dva prijatelja.
II. ZVEZEK: Juri j Kobila. — Tihotapce. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — firad Ro-jinje. — Golioa.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugoiner.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Pij,a tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav-J* med bratoma.
i	VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tateubali. — Bojim
J	se le. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
J	— Telečja peč« nka. — Š* <t p-trov klobas. — [*o t..-
}	baku smrdiš. — Zenitev iz nevoščljivost« — rfpoMiini
;	starega Slovt uoa Andr. ja Pajka.
;	Z\ EZEK: Kokovnj; či. — Kako je Kotarj* v
Peter pokoro delal, ko j«- krompir gnul»-.. - Ponarejeni bankovci
X. ZVEZEK: Veronika Dimniška.
10 zvezkov $10
Tunel
I (Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo or-' jaški stroji tunel med Evropo | in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromuo delo. ' Cel<' armxide «lelavcev se zari-| vajo v«'<lno globlje v osrčje , zouije. Sredi dola zaloti gra-' ditolje strahovita katastrofa, ) ki skoro popolnoma uniči že k napravljeno delo in katere žrtev je tisooč in tisočo il»'lavc«»v. r Toda železna volja Ma<*Alnna | ne odneha. doki< r io- >tmod Evmpo in Ameriko irlobok • f noil twwintiw pr\ : vin a. S'< »zi | vi. de'o ."u»r .»r t "tern. l k'r m*	kii^n^nira v gran-
' diomih opisih "" .f.>iro !k:! T" \ re! t«. »>na * -a i ranimi v< »š:h i Vn:»tr =vet vtt» i ^lovstva.
1 259 strani ... SI.20
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOLJA m NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno Bliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske Blike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenil besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Palver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila.
Cena $1.50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Zapiski gospoda
ODISEJ IZ KOMENDE. -
Lanspreškega. 269 strani.	v
V tem lil. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniska zgodba o mla^ dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo V njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradn Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske prctoklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
*0LXB WK BOB New ToxC
p % 4,
A
Wednesday, January 4, 1939
SLOVENE '(YTJOOSIiATT DAILY
T
SI F.HFR NI ::::iii<:::>c::>i'
KXXDvcasih greši.
—
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. £
= 21 ,
i
Ounter jo smeje pogleclia. "Ti si pa i po Im a navdušenja, Gunda!"
44Saj Ik>š tudi ti, samo počakaj. In kaka sreča, da imaš Fvojo praivtjieivo vilo — potem ee isaj v njo ne bos zaljubil." Gu»nter odločno zmaje a glavo.
"Bocfi brez skibi, Ounda, to jo popolntoma izključeno. Tako ljubka in lopa, kot je nnoja pravljična vila, ni nobena ženska na svetu."
35. OBILETNICA PRVEGA POLETA
9
VSE PARNIKE
in
LINUE
ki so važne za
Slovence -
zastopa:
SLOVENIC PUBL. CO.
YTCOS1.AV TRAVEL DEPT. 816 W. 18tb St^ New York, N. V
illll"l|||t:.|illllll||lh«tlllllll||||ii||lltlltl|||ii||ill iuniiii'"':ifi,nii''"iiirmii'Miii,tM„li;iiit„>!
Drugi <dem dopoldne točno ob enajstih Gunter povzoni pri vratih Werder je ve vile. In nekaj minut zatem stoji v pisar-j ni Rudolfa Wenderja. Joana se je v resnici odpeljala na raz-
lične obkke in tako Ounterja ni videfca, M je ofe želel. Oče V Kitty Hawk v North I aroUni so postavili spomenik na mostu, odkoder sta brata Orvilie
pa je tudi Joan i zabičal, da v St. Moritzu Gunter ju ne sme ničesar omeniti o tem, da ji je anano, v kakfin razmerju stoji j z njenim očetom.
"Preipričan mora biti, d«a ti ni-si prav nič vplivala na njegovo usodo. Mafeo komedijo moraš igrati," ji pravi in Joana mu smeje pritrdi.
Zato Gunter tudi sedaj še ne izve, kdo je hči njegovega novega gospodarja.
Z globokim jiriklonom stopi k Werderju, ki sedi pri pisalni mni.
"No, gospod tajnik, ali ste za «svoj odhod vse pripravili in ste p ripravljeni nastopiti r?vojo novo službo?" ga vpraša.
"Da, gospod Werder, vse <se je lepo iašlo, da sem vsak trenutek pripravljen odpotovati. — In tukaj <še to."
In predenj položi raičun za naktrpljene stvari.
petdeset mark sem vam prinesel nazaj. Ne morete si mi-diti, gospod Wender, kako mi je bilo pri srcu, ko *em iimenjal banfkovec ?n tisoč mark in mi ga ni bilo treba več gledati. Spomin na to, kar se je zgodilo in kar je bilo, «r meni ni mrtvo, todr. — verjemite mi, vsakikrat me je sunilo, kadpr sem imel bankovec v rokah in sem ga gle<lal."
Werder smeje pogleda Ounterja in imi veli «e-"sti.
"Pot*m bi bilo mogoče boljše, da bi si ga obdržali za tftra&ilo.
Gunter prebledi.
"Tega ni več treba, gospod Wender. Kar sem prestal one minute, ko je bankovec kot ogenj gorel <mai mojem telesu, *em utrjen za vse čase. Svojo -besedo vam dam — rajši umrjem, kot pa 'bi se še kdaj pustili zapeljati kaki iskušnjavi."
Z vzdihom dvigne Rudolf Werdor glavo. ".Pa ko bi s kakim novim pregreškojn mogli pred lakoto rešiti svojo sestro ali koga drugega, ki apa imate radi?"
44 Imamo mtdo svojo sestro, go*pod Werder — toda rajše bi z menoj prenašala najhujše, kot pa bi hotela, da bi postal enkrat slab."
Poteza gin;«nja se raztegne čez Werderjev obraz.
44V«ša se-etra j« krasno dekle."
"Veseli me, da ste jo tudi vi kot tako spoznali."
"Ali vam je govorila, da smo zanjo že našli stanovanje?"
"»Toda se še ni odločila, če«, da bi jaz imel preveč plačevati, ako hi imeln dve sobi. Toda razumeli boste, da bi tudi jaz rad videl, da »bi bil njen položaj nekoliko izboljšan, ker se bo sedwj meni tako dobro godilo in zato sem odločil, da vzame dve sobi. Jaz bom že kako uredil. Smatram za -vojo dolžnost in to temibolj, ker sem s -svojim učeinjem porabil njeno ded*čino po očetu. Dotžan sem ji tri tisoč mark in nič si bolj iskreno ne želim, kot da ta dolg poplačam. — Torej, prosim, da vzamete ta denar."
"Pustite to! Porabite ga za svojo pot. Želim, da se peljete v drugem razredu. Vožnja velja nekaj čez sto mark, poleg tega še ?-palni voz, med potom prehrana, prevoz prtljage in k«j uličnega. Ostanek pa smatrajte kot plačilo za prvi mesec. Mogoče morete tudi še svoji sestri kaj potrebnega kupiti."
Gunter v>tane, ;ile na obrazu se mu zatezujejo.
"Samo ko »bi se vam mogel na kak način zahvaliti, kot bi botel," prav' v zafdregi.
Rudolf Werder si z roiaamii podpre glavo ter ga gleda »kozi modre naočnike.
"Nekega
cine vas bom prijel za besedo Gunter " Tako pravi trdo in pomenVbno.
Ta trenutek ima Gunter občutek, kot da bi mogel ta bogati mož oiekoč biti £e v resnici navezan na njegovo hvaležnost in pomoč.
"Zelo *>om zadovoljen in srečen, ako bo*te hoteli kdaj to storiti."
Werder mu ponudi roko. S trdnim -pritiskom se oklenete obe roki. Nato se pogovorita o vsem potrebnem za potovanje; Gunter dobi na«vodila, kje maj najame sobe za očeta in hčer. Werder določi: hotel Europa. Tam ga že poznajo, ker je v hotelu s svojo hčerjo ie prej večkrat stanoval in tam bodo že vse prav pripravili. Gunter tudi izve, s katerim vlakom bosta prišla za njim oče in hči. In Gunterju naroči, da ju tedaj počaka na postaji.
"Kot sem vam le povedal, me bo zelo veselilo, da se bos.te tam v vsakem oziru posvetili moji hčeri. Je zelo navdušena za «kije in rada napravlja dolge ture, iva katerih je ne morem ipreirtljevati. Tudi jaz, ako se mi bo kdaj izljubilo, bom fei
»a kako majhno turo, toda moje hčere moja bolehnost i>e erne sedržeroti. Pa tudi drugače se prav rada vdeležuje vaefc zimakih športov, za kar je v St. Moritzu dovolj priložno-jtttM pravi Werder.
"V** io bo
za mene zelo prijetna dolžnost, kajti • že od tvoje mladosti *em bil vedno zelo vnet za zimske športe."
t#	* -	nriho<htHI)
in Wilbur Wright vpiizorila prvi uspešni polet.
Prazno življenje boljševiške vohunke
Lansko leto septembra mese-> tedna pa se je proti njej pri-
ca je iz Pariza izginil ruski emigrant general Mueller, vo-ditelj ruske emigrantske organizacije. Policija je najprej zaslišal la generala Skoblina, s katerim so generala Muellerjj! videli še zadnji vwVr, preden je izginil iz človeške družbe. Po zaslišanju pa je tudi general Skoblin izginil in nikdar več ni bilo nobene sledi o njem. Osem let prej pa se je na prav tako skrivnosten način < »zgubil general Kutjepov. Vsa1 jav-r.ost s (policijo vred je slutila, da ima tu vmes svoje prste GPU, ki po pariških agentih skrbi, Via nasprotniki Stalinovega režima po Evropi, ki motijo njegovo politično mrežo, »proti izginjajo s -veta. Toda kdo so ti agenti, ki sredi IV.vi-za iavajajo obsodbe, ki so padle v pisarnah GPU v Moskvi ? Z neko skrivnostno ladjo v pristanišču T jo Havre, ki je po vsakem takem dogodku odpeljala na odprto morje in izginila v neznano surer, se končujejo vr-i si od m; I. Toda jav-
čela razprava, ker jo je državno pravdništvo obtožilo mnogih prej navedenih zločinov.
V teku preiskave, ki se je vlekla >kozi vse leto in še bolj tekom razprave' ipa je prišla tudi na dan vsa preteklost te nemirne ženske, k; jo je pustolovska kri pehala iz one4 skrajnosti *v drugo. Doživljaja je razkošje carskega dvora, pa tudi najnižje beznice, kar jih je Rusija poznala pred in po revoluciji. Ob razpotju Ru-ije je bila na strani belih in rdečih, povsod je šla za nekim svojim nejasnim ciljem, da se izkaže, da se navžije slasti nevarnosti, zank in spletk, da zmagoslavno pomilnje moško udrihavost, ki pa so pred lepo žensko'povesi kakor mokra cunja in ni ve«* ne značaja, ne čednosti, tu-<11 ne — tajnosti. Tajnost in rt< premakljivost je bila samo ona, ki <e ji življenjska j>t zaključuje pred pariško j>oroto.
'4 Obnov i tel jica nove ruske narodne pesmi," kakor jo ime-
nost je razburjena, ker slednjič, "Ujejr> v umetniških krogih, se
n;hče no ve, kdai so bo zamoril Kominterni in no zakoni GPU lahk<> na ta način iztegne roko ?
Ko jo izginil general Skoblin je policija gprijt-la njegovo ženo, ugledno damo in duhovito družabnioo Nadjo Vasilijevno Pleviekajo, ki je zlasti slovela kot pevka ruskih narodnih pesmi. Sukala se je veliko v ruskih emigrantskih krogih v Parizu, bila je središče družbe nekdanjih častnikov carske armade, s svojim možem, ki je bil uslužben v pisarni organizacije pod vodstvom generala Muellerja, je skoraj sleherno leto odpotovala kam na sever, v Skandinavijo — v vsem življenju teh dveh se je poznalo, da donarja ne primanjkuje Ti krogi so seveda veliko politizirali in snovali načrte za vstajenje Rnsije. Ko pa so 44ma-dame Skoblin-Plaviekajo" na policiji vprašali, s čim se peča in s čim sta z možem mogla razmeroma tako sijajno žive<ti, je vztrajala na tem, da ona živi samo za rusko narodno pesem, s katero ipoživlja družbo nekdanjih čarskih častnikov, politika pa ji je povsem neznatia obrt. Pri preiskavi na njenem stanovanju pa je policija našla obsežno korespondenco, iz k a tere je bilo raavidno, da je imela aretiranka že dolgo dobo mnoge politične niti v rokah in da ji je vse skupaj — njen pe>-klio kot pevke in njm mož — le krinka, s katero je pred oblastmi, pred družl>o in prod možem prikrivala svojo pravo vlogo. Podani so bili pni migljaji, da je bila ta* žena no kaka voditeljica GPU za Pariz — in gospa Skoiblin-Plevieikaja ni več prišla iz preiskovalnega zapora, »v začetku prejšnjega
jo rodila leta 18S0 v jugozahodni ruski pokrajini Knrsk kot hči manjšega posestnika. Ze -zelo zgodaj je kanala, da bo dobra pevka in —da se nikdar no bo oprijela ro-nega dela. preveč io jo veselilo pohajkovanje T\ot 12-letmo dekletce je že pol ie gnila z doma in se preživljala s tem, da je po vaseh— »red cerkvami, na sejmih — prepevala. Policija jo je prijela in spravila fv zavod za vzgojo zanemarjenih otrok. Dve leti je strpela, potem pa ušla. Policija j;> je znova ujela in potisnila na za i na uradno pot
e*ah in pola o prostrani Rusiji, o Volgi "'ruski reki.*' Romantika od ničesar omejenega, nikamor usmerjenega življenja se je začela. Na teh potili jo najde phsalec, Plevicki in .sta se |w>n čila. S tem jc prej neznana pocestna pevka dobila prvo legitimacijo, s katero jo mogla v družbo za ono stopnjo višje; dobila je ime, ki ga je ohranila preko vseh izpremeinb ostala je Nadja Vasilijevna Plevickaja. Prvi mož jo je pri-jK'ljal v Moskvo, kjer je nekdanjo kmečko dekle čimdalje bolj izgubljalo prah ccsto in kmalu udomačilo na park« tu. V Moskvi se jo znašla s slavnim pevcem Sobi nov "um — poročila se je ž njim, se od prvega lo-čila in z drugim odšla v c:;rski Petrograd, kjer jo .Je Sob:nov vpeljal v dvorsko družbo. Tu že nihče več no ve, odkod je doma, kakšna j" njena preteklost — mlada lepa in duhovita in pevka, t-o jo '\«s njen kapital, ki g:i pridno nalaga. Njen drugi ni ž bi ji priskrbel, ■ la bi se v carski operi izobra žila in izpopolnila v petju, toda Nadja Vasilijevna Plevickaja tega no mnra, hoče ostati ljuils'ka pevka, navezana 110 na note ne na dirigenta. Kmalu se loči od drugega moža in sr por«»či z grsms d irskim častnikom Levitskim. Začno se leta -ijaja. velikih prireditev in reprezentance, v katerih je Plevickaja zaslovela po vsej Rusiji. Ob vojni je odšla kot bolniška strežniea na fronto, kjer je črstnikom ]>o bolnišni-e;di prepevala niske p sini.
Pride revoluci'a. Njen mož Levitski so ]>ridniži rdečim.
ni k Skoblin. Tu so zveze jo p; ta Skoblina in Pleviekajo. Se v beli armadi je Skoblin hitro [napredoval in se kot general-!major poročil z 10 let starejšo Nadjo Pleviekajo, nekdanjo svojo ujetnico. P> razpadli l>ele armado se oba zatečeta v em i grants ho in prideta v Pariz. Družba pa kmalu spozna, kakšno je razin-erje v tem paru in generala Skoblina se prime ime "general Pleviekajo." Ves ;ie pod vplivom svoje neureu-darne žene, ki jo pozna tako, kakor se mu jo pač sama predstavila.
Odkar jo izginil voditelj ruske emigracije v Parizu, gene ral Kutjepov, je na njegovo mesto stopil general Mueller, ki si je za dvojega sodelavea kmalu pre\"ztd generala Skoblina. Skoblin je imel nalogo i vzdrževati zveze s Kovjet-ko! Rusijo, da bi njihova organi-' zacija v Parizu bila vsak ča-točno obveščena o stanju v }>o-sameznih pokrajinah i:i d:» bi mogla posegati tudi vmes in tako vplrvati na razvoj v Sovjetski Rusiji. Pa so izginili Kutjepov. Mueller in za njim Kkeblin, pozneje pa še trije drugi agenti Ostala j«' le š». Nadja Vasilijevna Plevickaja, ki stoji prel sodiščem.
A" razpravi proti obtoženki se mreža sovjetskega vohunstva čim dalje bolj razpleta. Obtožen ska vsako zvezo z OPl' odločno in začuda mirnoduŠno taji, čeprav številne priče tr. skoraj neizpo<lbitno dokazujejo. Tako je vdova po generalu Kutjcpovu pred sodiščem izjavila. da ji je obtožen k a sama pripovedovala, kako se ji* v
ZA ZIMSKO SEZONO
IGRE
Edda, druuia v 4. <1«\J..........CO
Mirto, Semenj t Hlchmooda, 4.
dejanja----------------------------M
J*repeluh, uar«Mlua pravljii-a » 0.
dejanjih ....................45
Tmtkore njne m MikUvfic* veter. Mladinska igra » peljem v
S. dejanji ki-------------------------.M
R. U. K. lirama ▼ S dejanjlb ■
predigro, (Capek). »ea. ____________45
Keviier, S. dejan], tras Tesana
Vrtinec, drauia v dejanjih .....45
Lk krit in swebode, igrosai v ft.
delanjih -------------------------------„...36
Ljudski oder:
5. »v. Po 12 letih. 4. delanja ..........JUk
11.	Zapravljive«..............60
12.	xv. Skopuh ..................M
Zbirka ljudskih ker:
i. nnopid. Mlin pud irmljo. Sv. Neim. Sanje................................M
13.	su»|>it. Vrsta Ika. Smrt Marijo Device. Marijin otrok ................J59
14.	snopi«. St. Bofitjan, Junaika deklica. Materin blagoslov ....... .30
15.	snopič. Turki pral Donajem. Fabjola In Neto...........................M
10. snopič. Sv. Just; Ljubese* Marijinega otroka------------M
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
21G \V. 1« ST., NEW YORK
•IIIH.rilllllHlii, ..tilimi-i,, nlillllij,,. tiillliili iHi»|M|iimiiiH'!t|'>iiiim"?>'inu,linibin„ll„li
"YES"
(Nadaljevanje s ?>. strani.)
ženem kroglo v trebuh!' 1/uigi se je nmlee pomiril in so je do-mislil. da je tu v Ameriki še največ dosegel z vljudnostjo. Zatorej .se ji* spet prijazno nasmehnil in dejal vprašujoče
(ianirster j<- bil ves Iz sebe. Pritisnil je na gumb na stoj" in je pravkar hotel preko Lui-gija zgrabiti z:i krmilo, ko je stražnik vtaknil glavo skozi okno v avto. A Luigi, name.sto da bi se bil razveselil, se je še bolj pn strašil ko njegov sosed. Saj s.o ira bili zmeraj svarili, naj se boji polLeije. Stražnik
pa je .spregovoril: 4*Že preeej irisešla z agenti CrPV in je bil r'«sa ^»nzujen. tu. Prišli njen mož Skoblin tudi -/raven. st«' Iwnke. tale falot pa jo Zadnja >priča pa je bil no- za	mimo viv?
kdanji polkovnik v ruski ar- «n se spUvail v tale avto. Nato
vzgoje in pobol išanja. Tako je-Žena jo povsod ž njim, saj je čepela in protuhtala v trm 7.a- komunistka ]>o duši in sreu in
vodu v<a leta do svojega 20. let«. Tedaj pa je v tdižino zavoda m šel potujoči eirkus in — potegnilo jo jo ven. Pridružila se je o ost ni pevski trojici in z njo pela po cest ali. bezni-
po življenju. Novembra leta J okoliščine toliko po ui sni le, da
ste prišli vi in zdaj sedite vi pri krmilil in ne peljete dalje. Ali je to moir če kak napad?** Luigi je drhteče odvrnil: 'V«*.*
Kar je nato sledilo, je bilo jako preprosto. Stražnik je oba na gnal s sedežev, izbi I je falotu samokres iz roke, nato je oba stlačil na zadešnji sedež, re sam usedel h krmilu, posjnal je in od pel.i«il avto na policijsko stražnico. C^ndi so obema posneli prstno odtise, in čez nekaj minut je bilo dognano, da so napadalca že iskali zaradi ven napadov Luigija so spu-nja razprava prekinjena in ni-stili domov. Ko se je čez nekaj še mosroče slutiti, kdaj se bodo <lni stražnik pojavil pri njem
madi, sedaj pa šofer v Parizu. Savin. Ta je izjavil, da sta generala Muellerja i<n morda v»rej že tu li generala Kutjepo-va odpeljala general Ohatilov in Kolpitin, ki sta sicer oba srridala v emigrantsko, boljše-viškeniu režimu nasprotno drn ž bo. Kritični večer je namreč Savin .pred neko kavarno na Ohamps Elvsee videl nekega irrofa M en d oz de Sevilla. ki je s prej omenjenima prišel z moč nim avtomobilom, v katerega ie potem sedel tudi general crueller. S to pričo je bila zad-
1019 pa beli ujamejo oklopni vlak rdečih in T^evitski s svojo ženo pade v ujetništvo vojakom slavnega Kornilorega regimenta, ki ga vodi (mlad čast-
im mogoče izreči sodbo.
ADVERTISE IN
' GLAS NARODA'
in mu odštel na mizo 2.">0 dolarjev, polovico nagrade za zločinca, in mu rekel: "Luigi, junaško ste se vedli," je Luigi le prav prijazno in smehlja io so, odvrnil: "Yes."
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo «e vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas etane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST !8th STREET, NEW YORK
U. if	1
« š x