-PROLETAREC'* JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Vu^oslav Federation, S. 1*.--Glasilo jugoslovanske Socialistične Zveze
	- - C L A SILO - -
	P R O S ^ETNE
	MATICE J. S. Z.
•T.— NO. 1550. —tttELSrft-*? mV••	••••
______HIh —fr tbm Ar« T <..«rr.. „f M«rfk »r*. INM.
CHICAGO, ILL., 26. MAJA (M»y 26), 1937.
Publinhed We«kly at 2301 S. Uwndale Ave. LETO—VOL. XXXII.
SNPJ OSTANE PRI SVOJIH STARIH NAČELIH
SPREMEMBE V DOLOČBAH 0 PRINCIPIH STORJENE LE V SKLADU SEDANJIH RAZMER
Resolucije o Španiji, Tom Moneyju in več drugih bile skoro soglasno sprejete
Konvencija se izrekla za industrialne unije. — princip demokracije v SNPJ ostane v veljavi
NA CELU NOVE SPANSKE VLADE
Sedanja ali enajsta redna konvencija Slovenske narodne podporne jednote v Clevelandu je sprejela več resolucij, ki pričajo, da ta jednota ostane organizacija z delavskimi smernicami. Izrekla se je za podpirajne industrialnega u-nionizma, izjavila solidarnost s španskim delavstvom, ki se bori za svobodo in prispevala $500 žrtvam španskega fašizma. Moralno bo v bodoče podpirala vse delavske stranke, ki so demokratično usmerjene in za odpravo profitnega sistema. Tozadevna določba v posebni resoluciji se glasi:
Dnevnik Prosveta mora predvsem služiti propagandi SNPJ, nato pa delavski izobrazbi in kulturi po princip h svobodne misli in delavsko demokracijo. Prosveta naj podpira industrij-sko-unijska gibanja, zadružno-gospodarskn g-rbanja in politična gibanja vseh onih delavskih demokratično usmerjenih organizacij, ki iskreno pokažejo smisel za združitev v masni stranki delavcev in farmarjev v Združenih državah na podlagi programa vza odpravo profitnega sistema.
Konvencija je poslala brzojavni pozdrav Tom Mooneyju in pa apel governerju države Californije, da naj vpliva, da se odpravi krivica, ki se godi temu delavskemu borcu.
Delegacija je soglasno sprejela resolucijo, s katero je S. N. P. J. priznala unijo pisarniških nameščencev in uredniških delavcev v glavnem uradu. Vse resolucije načelnega značaja so bile sprejete bodisi soglasno, ali pa le proti prav mali opoziciji.
Vseh delegatov je 215 in 19 glavnih odbornikov, skupaj 234 članov. Konvenčnih odsekov je 5, namreč odsek za pravila, za resolucije, za plače, za Prošnje in pritožbe, in odbor za pregledovanje računov delegatov.
Prvi večji spor je nastal v razpravi o poročilu odbora za plače. Vsi delegati so bili za zvišanje plač upravnim odbornikom, toda razhajali so se le v vprašanju, kolikšno naj bo zvišanje. Sedanje najvišje pla-
če odbornikov v glavnem uradu so bile $42.50 na teden.
Predlog, da se pošlje brzojavni pozdrav predsedniku Roosevelt u, je bil sprejet z malo večino. V njemu je rečeno, da je SNPJ delavska podporna organizacija. Opozicija proti pozdravni brzojavki je argumentirala, da konvencije SNPJ doslej politikov niso pozdravljale in da predsednik Zed. držav takih pozdravov sploh ne čita in niti ne ve o njih, ker fma za to posebne nameščence, ki v njegovem ime-nu odgovarjajo na take komunikacije. Zagovorniki predloga za pozdrav so izvajali, da je Roosevelt prvi predsednik po mnogih letih, ki je pokazal voljo za razumevanje delavskih problemov in delavcem v njihovem boju za zboljšanje žKljenskih razmer tudi pomaga.
Predlogi, da se pozdravi tudi nekatere druge politične u-radnike, niso dobili podpore.
Konvencija je indorsirala v posebni resoluciji o načelnih vprašanjihh Prosvetno matico, Cankarjevo ustanovo in orga-zacijo Progresivne Slovenke.
Dotična resolucija se glasi:
"Enajsta redna konvencija SNPJ sklene, da ta organizacija deluje naprej na podlagi načel, po katerih se je udej-stvovala v prošlosti.
Enajsta redna konvencija dalje sklene, da naša jednota tudi v bodoče brani demokracijo, bodisi v tej deželi ali kjerkoli ji je moralno mogoče pomagati v borbi za ljudske pravice. Obsojamo fašizem v kakršnikoli obliki in kjerkoli na svetu. Ta konvencija sklene, da naj bo naše glasilo kakor doslej tudi v bodoče bojevni list proti temu največjemu sovražniku ljudske svobode.
S tega stališča obsojamo še posebno napol-diktaturo in njeno cenzuro v Jugoslaviji, od kjer je prišla velika večina članov te jednote. Delavskim organizacijam v Jugoslaviji ter njihovim ustanovam in časopisom izrekamo v njihovih prizadevanjih za preuredbo države v demokracijo vse svoje simpatije in jim zagotavljamo
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Prizadevanja treh velesil za zaviranje nemsko-italijanske agresivnosti
Vzroki padca Caballerovega ministrstva v Španiji.— Nova vlada pomeni pomik proti desni. — Neodločnost Anglije in Francije
Pretekli teden je prišlo do spremembe «>.-->iki Ijudrki vladi, ko je vlad« premierja Largo Caballera podala ostavko. Zgoraj na »liki je novi minister obrambe Indalecio Prieto, spodaj na levi dr. Juan Negrin. novi premier, na desni pa Julio Alvnrez del Vayo. minister »jnanjih zadev. Premier Negrin je priličro mlad v r imeri z odstoplim n,«č»-Inikom vladr Caballerom. Nova vlada zastopa zmernejše levo krilo španskih radikalnih strank. Tudi novi premier je socialist, kakor Caballero, toda sestava nove vlade, kakor govorijo poročila, repre^entira "zmernejše struje" ipan-ikega delavstva. ------
VELIKE IZDATKE Z DINASTIJO V ANGLIJI MALOKDO KRITIZIRA
Angleška dinastija je zelo drag luksus, ki ga mora kajpada plačevati ljudstvo, ne da bi imelo od njega niti najmanj koristi. Civilna lista in drugi dohodki angleškega kralja znašajo okrog milijon dolarjev na leto. Kraljici vdovi plačuje država par stotisočakov. Odstopil kralj Kdward bo prejemal kakih $150.000 na leto. Vsi kraljevi bratje, sestre in drugi sorodniki so enako dobro preskrbljeni. Enajstletni hčerki sedanjega kralja je parlament dovolil trideset tisoč dolarjev na leto. Delavska stranka te izdatke le redkokdaj kritizira. Odločno pa so proti njim poslanci neodvisn" delavske stranke. Na zborovanju v Oxfordu dne 21. maja je poslanec te stranke James Maxton ostro grajal vse tiste delavske poslance, ki molče ali celo glasujejo, da dobi 11-letna prestolonaslednika po $30,000 na leto, ker ima njen oče kralj George par sam dovolj velike dohodke, da bi lahko skrbel zanjo. "V mojem okraju dobi otrok brezdelnega
delavca samo 72c podpore na teden, brezposeln: družinski oče pa $1.08," je dejal Max-ton.
Seveda, brezposelnega delavca in njegovo hčerko se ne more primerjati kralju in kraljevi hčerki...
Anglija se dolgo ni mogla odločiti, ali naj stopi na stran francosko-sovjetske zveze, ali pa naj ohrani taktiko, s katero se je nagibala zdaj k Franciji, zdaj pa iskala sporazuma s Hitlerjem in Mussolinijem.
Ob priliki kronanja angleškega kralja pa sta baje premier Blum in sovjetski komisar za vnanje zadeve angleške ministre prepričala, da je taka taktika nevarna svetovnemu miru in demokraciji. Hitler pripravlja svetovno javnost na invazijo, ki jo misli vprizoriti proti (Vhoslovaiški in ji vzeti velik kos dežele pod opravič-bo, da osvobodi s tem štiri milijone Nemcev, ki jih ima češka v svojih sedanjih mejah. Mussolini je na nedavni konferenci z avstrijskimi državniki slednjim priporočil, da se naj pobotajo s Hitlerjem, kajti Italija nič več ne jamči, da bo protektirala Avstrijo, če udro vanjo nacijske armade. V Avstriji pravijo, da jih je Mussolini prodal Hitlerju za proti-koncesije. Pogodba med Jugoslavijo, katero smo komentirali v prejšnji številki Proletarca, je istotako taka kupčija, ki je ojačala Italijo in oslabila Francijo, Anglijo in malo an-tanto. Hitler in Mussolini sta si s tajnim sporazumom razdelila sfere vpliva v Podonavju. kar jima bi dalo kontrolo nad vso centralno Evropo in Balkanom. Hitlerjevi prijateljski od-
nosa ji s Poljsko so druga Velika nevarnost miru, kajti Nemčija se misli s pomočjo tega o-jačanja razširiti tudi v vzhodni Evropi. Nemški imperializem hrepeni tudi po Ukrajini in sc pripravlja za napad na sovjetsko Unijo. Hitler in .Mussolini podpirata španske fašiste edino s svojih imperialističnih namenov.
O vsem tem so razpravljali v Londonu zastopniki Francije, Rusije in Anglije, in če so poročila resnična, so se zedini-li, da bodo v bodoče vodili sporazumno, odločno politiko, naperjeno proti Nemčiji in Italiji. Nepisan dogovor med njimi določa, da morajo biti meje v Evropi nedotaknjene in da ne bodo dopustili, da postane Avstrija del Nemčije niti ne bodo dovolili nemsko-italijanske politične in ekonomske nadvlade v Podonavju in na Balkanu.
Zelo važna je za interese Francije in Anglije tudi Španija. Ce zmaga v nji fašizem, pride Španija pod vpliv Italije in Nemčije ter postane zelo važna strategična točka in oporišče Hitlerjevih ter Mussoli-nijevih imperialističnih ambicij. Angleški Gibraltar bi izgubil svojo mogočnost in ne bi mogel več protektirati morske ožine med Atlantikom in Sredozemskim morjem za pomorski promet Velike Britanije.
Angliji in Franciji se je posrečilo odvrniti novo evropsko
vojno radi konflikta v Španiji, toda za ceno, ki je za špansko ljudstvo silno visoka bodisi v fizičnih žrtvah in razdejanju. London in Pariz sta dopustila Berlinu in Rimu, da v Španiji svojo intervencijo vodita brez zunanje opozicije. Ko sta diktatorja uvidela, da Anglija igra dvojno vlogo in indirekt-no španske fašiste celo podpira. in da se ju Francija sama ne bo upala napasti, sta španskim fašistom poslala še večjo pomoč.
Prošli teden sta Francija in Anglija spet predlagali vsem prizadetim, da še tujce odpokliče iz Španije. Obe argumentirata, da bo civilne vojne potem kmalu konec. General Franco ni pritrdil v predlog, kajti on je za svoje klanje povsem odvisen od tuje pomoči. Prejšnja španska vlada je na sličen predlog pred par meseci izjavila, da je pripravljena poslati vojake tujske brigade domov, pod pogojem, da Italija in Nemčija umakneta fašistom vso svojo pomoč in ako se zavežeta, da z intervencijo ne bosta znova pričela. Fašisti tega predloga niso sprejeli.
Medtem se je v Španiji izvršila precejšnja sprememba. Dogodil se je upor anarhistov in Trockijevcev v Kataloniji, ki je bil sicer zadušen, toda bil je v moralno pomoč fašistom,
(Nadaljevanje na 3. strani.)
"ENOTNA FRONTA" KATOLIŠKE CERKVE IN ŽIDOV V ZED. DRŽAVAH PROTI NACIJEM
Nova volilna zmaga angleške delavske stranke
PORA2F.NI KONSERVATIVCI
Pri dopolnilni volit vi v spodnjo zbornico v volilnem okraju j Wandsworth v Angli ji je zma-igal kandidat delavske stranke, i K indidat delavske stranke* Nathan je dobil 12. 100, konservativec Je n n ing.• r pa le 11,-\)2\ glasov.
Dokler *o zagovorniki pravičnosti živi, jih preganjajo. Po smrti jim postavlja io spo-m^n:ke.
Na svetu se dogajajo čudne reči. Ena teh je neuradna enotna fronta katoliške cerkve v Zed. državah in Židov. Bila je dramatizirana, ko je kardinal Mundelein v Chicagu prošli teden izjavil, da so pričeli naciji v Nemčiji boj proti katoliški cerkvi iz gole zlobe, vodi ga pa Hitlerjev "lopovski" minister propagande.
Kakor v slučaju LaGuardi-jevega napada na nacije, tako je tudi v tem slučaju nemški poslanik v \Vashingtonu po navodilu svoje vlade takoj protestiral pri ameriški vladi proti insultom Američanov na deželo, ki je z Zed. državami v prijateljskih odnošajih. Ameriški tajnik za zunanje zadeve Cor-dell Muli je 20. maja dejal, da ameriška vlada bržkone ne bo odgovorila, ker je nemški poslanik le protestiral, brez da bi zahteval opravičbo.
Socialistični volilni Jeklarski klavci porazili kompaniisko uniio
uspeh v Franciji	----'	'
Kardinal Mundelein, ki je Nemec po pokoljenju, je d > 1 >i 1 v boju proti Hitlerjevemu "državnemu paganizmu" oporo konvencije katoliških časnikarjev, ki je zborovala v Roches-terju, in katoliške duhovščine nemškega pokol jen ja. ne pa vseh katoliških Nemcev, kajti ti so najprvo nemški nacionalisti in potem šele katoličani.
Ameriški Žid je so se te odprte izjave katoličanov proti Hitlerju zelo razveselili, ker so dobili v boju proti njemu mogočnega zaveznika. 2idje se bore proti nacijem, ker preganja in brutalno zatira njihove plemenske rojake, katoliška cerkev pa zato, ker je ostal Hitler gluh za vse apele nemških škofov, da so mu v vojni proti "komunizmu" pripravljeni pomagati, če bo spoštoval konkordat (pogodbo) med pa-
pežem in Nemčijo. Der fiihrer-ju pa je postal konkordat le krpa papirja in nastopa proti katoliški cerkvi čezdalje ostrejše.
Katoliški časnikarji na kon-venciji v Rochesterju, N. Y., niso lomastili samo po Hitlerju, ampak še' bolj proti "komunizmu". S to besedo oni označujejo vse delavsko gibanje, re ne bi bili oni prav tako nagnjeni na fašizem, bi vedeli, da je delavsko gibanje edini resničen sovražnik fašizma. Katoliška cerkev je zanj in ga podpira ter propagira v Italiji in v Španiji, in podpirala bi ga v Nemčiji, samo če bi Hitler to hotel. V/.rok, da katoliške o-pore noče je. ker stremi v Nemčiji zgraditi veliko narodno cerkev, ki ne bo podložna papežu in nikomur drugemu razen nacijski diktaturi.
ZDRUŽENA REAKCIJA JE POGORELA
V južnovzhodnem volilnem okraju Scte se je vršila volitev Poslanca namesto umrlega so- odglasovalo v prid cialista Saletteja. Za socialiste in Je kandidiral Blumov tajnik Julij Moch. Desnica ni postavila svojega kandidata, pač pa je podprla nesocialista Escar-Kuela. Socialistični kandidat je dobil okoli 5250 glasov, dočim 80 reakcionarci dobili okoli 200 Klasov manj. Pripomniti je treba, da so komunisti imeli svo-
Več kot 24 tisoč jeklarskih delavcev Jones-Laughlin korporacije izmed 27 tisoč uposle-nih delavcev je pretekli petek z veliko večino 3 proti enemu
unije CIO za kolektivno pogajanje. Volitve so se vršile pod nadzorstvom vladnega delavskega odbora. To je bila prva in največja delavska zmaga te vrste v jeklarski industriji ter obenem največja pridobitev za delavce.
Za CIO je bilo oddanih 17.-028, proti pa 7,207, dasi se je
kandidata, ki je dobil o-	jeklarska korporaeija pripravili 3000 glasov. Izvolitev so-	ljala na vse načine, da porazi cialističnega poslanca v tem o-	Lewisovo unijo CIO. S tem je kraju je torej sigurna.	unija dobila prvo večjo zmago
v jeklarski industriji in priprave so v teku, da takoj naskoči še ostalih pet drugih večjih neodvisnih jeklarskih kompanij. Vse te jeklarske družbe skupaj u poslu jejo približno 200,-000 delavcev v raznih krajih dežele.
Značilnost te velike zmage je tudi v tem, da je bil baš s tem v prvi in največji preisku-šnji VVagncrjcv zakon kot inr strument za mirno odločevali je delavcev, da si sami izvo-
žele.
Pogajanja med unijo CIO in jeklarsko korporacijo so takoj stopila v vel javo in v par dneh bodo rešene razne zahteve ter druge ureditve, ki bodo navedene y\ pogodbi. Omen jena jeklarska družba lastujc dve to-
, Voungstovvn In land Steel in
Republic Stee Steel and Tube, Crucible Steel.
Jeklarski delavci so zastav-kal i potem, ko je družba odklonila vsako pogajanje in priznanje unije. Le\vis je s to zmago dobil velikanski vplivna linijskem polju. Sploh pri-
varni, katerih največja je v
Ali(|uippi in man jša v Pitts- dobiva njegov CIO dnevno na burghu na jušni strani mesta, moči in ugledu. Vladno nad-Delavci so se organizirali v.. u- zoTstvo" volitev je zahtevala nijo Steel VVorkers' Organi/.- družba sama. ker se je nadeja-ing Committee. ki je pridru/.e- la. da bodo volitve izpadle njej lijo svoje re preže nt ante in svo-lna Levvisovemu Committee for v prid.. Družba je uposlila rajo unijo, brez vmešavanja de-1 Industrial organization CIO), zne špi jone in pretepače, da z i lodajalcev. Poudariti je treba i Ostale velike jeklarske dru- n jimi terorizira stavkarje. To-1 tudi dejstvo, da so bile to ob- žbe, ki pridejo na vrsto za u- da vse to ui nič pomagalo — enem tudi največje industrij-j nijsko priznanje so znana prva jeklarska trdnjava se jej ske volitve v vsej zgodovini de-; Bethlehem Steel Corporation, morala podati!
ANALIZIRANJE SKLEPOV KONVENCIJE SNPJ BO V PRIHODNJI ŠTEVILKI
V	tej izdaji na prvi strani jc izčrpno poročilo o zadevah načelnega značaja, o katerih je sklepala in sklepa tedanja konvencija SNPJ v Clevelandu, dalje članek na drugi strani in več dopisov.
V	prihodnji številki bodo priobčena poročila o na-daljnih sklepih, o izvolitvi novrga glavnega odbora in drugi konvenčni vliski. Ker je imela SNPJ z našim po-kretom vseskozi tesne slike, ter tu in tam tudi boje, so ta analiziranja za naso napredno javnost velike važnosti, ker jih bo lahko primerjala z drugimi priporočili.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Iidaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, lil.
GLASU.O JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI ZVEZI
NAROČNINA v /Mliujfiiih driavaii t* celo leto $3.00; zu j>ol l.-U $1.75;
■m četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $.'1.50; tm j>ol Irta $2.00.
Vsi rokopisi in ogluM morajo biti v našem umdu najpozneje <lo p«»ntleljka p<Mpoklne za priobčitev v številki tekočega tedna.
P It O L K I A It EC
Publielied every Wednesday by the Jug<nlav \Vorknien'a Publishing Co.,
Inc. E*L*blishe«l 1900.
POSLEDICE FASISTICNE "CIVILIZACIJE
t f
l
Editor ..................................................... K run k /miz.
Hnviness Manager..............Charh-s JVgorelec.
AjhI lOditor uihI Asut. Kusiru«** Mi»n;ig»o\. Jo eph Urusb r.
SUBSCRIPTION RA T RiJ: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
P H O L E TA It E C
2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL
Telephone: ROCKWELL 2864.
Sklepi konvencije o načelih SNPJ asimilirani okolščinam
Bili so časi, ko so bile konvencije SNPJ socialistično usmerjene v smislu, da so podpirale socialistično stranko in njeno glasilo je po volji konvencij in večine članstva agitiralo zanjo. To se je proti koncu vojne začelo spreminjati. Ampak po duhu je ostala večina članstva se vedno naklonjena socialističnemu gibanju in tudi glasilo ga je podpiralo vzlic siloviti opoziciji komunistov ter drugih nasprotnikov socialistične stranke.
Nedvomno bi to razmerje med jednoto in socialističnim pekretom ostalo, ako bi se delavsko politično gibanje po voj»,; osredotočilo okrog te stranke, kakor se je v nji družilo pred vojno. Toda socialistična stranka je šla skozi razne procese, iz katerih je prihajala politično šibkejša in šibkejša vzlic zmagam v nekaterih mestih. Takozvana Molekova resolucija je bila vsled tega na konvenciji v \Vaukeganu zelo amendirana, vendar pa je še vedno direktno določala, da SNIM podpira na političnem polju v prvi vrsti socialistično stranko.
Pridruženje stranke k LaFollettovi predsedniški kampanji leta 1924 in potem še Collidgeova in Hoovrova "prosperi-teta" je vsako po svoje vplivalo, da soc. stranka kot politična sila ni mogla dobiti razmaha. Začela je spet napredovati šele po krizi, ki je nastala leta 1929, toda novi element je zahteval hitrih akcij in v ta namen drastično zradikaliziranje stranke. Oimbolj so se komunisti obračali na desnico, bolj energično je novi element med socialisti tiščal na levo. To je privedlo stranko v nov frakcijski boj, in na njeni konvenciji leta 1936 do razkola.
Prvič se je SNPJ izrekla za podpiranje akcije za "enotno fronto", to je, za zedinjenje delavskih političnih frakcij v enotno organizacijo na svoji konvenciji leta 1925, toda ne v takratnem komunističnem pojmovanju, ampak v takem, kakor so ga zastopali socialisti. Na XI. redni konvenciji pa je SNPJ spremenila svoje stališče z ozirom na politično akcijo s tem, da bo v bodoče podpirala — največ v glasilu kajpada, vse delavske stranke, ki so demokratično usmerjene in za odpravo profit-nega sistema, in dalje, da bo podpirala idejo za združenje teh skupin v masni stranki delavcev in farmarjev.
To načelo je bilo soglasno sprejeto, ker je zadovoljilo več ali manj pristaše vseh delavskih struj in one, ki nobeni ne pripadajo.
Konvencija je soglasno obsodila fašizem in izrekla solidarnost s španskimi delavci, ni pa bila pri volji sprejeti v razpravo priporočilo delegata Max Kumerja iz Pennsylvanije, da se v resolucijo o načelih uvrsti izjava, da je SNPJ proti vsaki diktaturi. To bi se smatralo za klofuto sovjetski Uniji, zato so delegati rajše sprejeli izjavo, da bo SNPJ moralno podpirala demokratična stremljenja in demokracijo v vseh deželah. Obsodila je napol diktatorski režim v Jugoslaviji in cenzuro v nji, ki davi delavski tisk, jugoslovanskemu delavstvu v Jugoslaviji, ki se bori za demokratične svobodščine, pa izjavila svojo solidarnost.
Socialistom potek te konvencije ni bil povsem všeč, ampak se manj je nam všeč politična razkosanost delavskega razreda. Kar se tiče SNPJ same, bo ostala delavsko orientirana organizacija, pod pogojem, če JSZ ne zapade v mrtvilo. Kajti vse podporne organizacije, ki so izražale svoje delavsko stališče, so to zmerom storile pod vplivom kake zunanje organizacije, katere člani so delovali v obema. Za naše sodruge je važno, da to razumejo in da vrše med našim ljudstvom agitacijske in prosvetne aktivnosti tako kot je v sedanjih razmerah mogoče, pa bodo uspešne. Predpogoj za uspeh tega dela je socialistična vzgoja. Naše aktivnosti v tem oziru niso bile zaman, kar smo videli na konvenciji SNPJ, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje Španije, Tom Mooneyja, industrialnih unij itd. V vsakem slučaju je bila malenkostna opozicija zadušena z navdušenim aplavzom. Toda dela je še veliko pred nami in vršili ga bomo.
Naciji in privatna svojina
Naciji v Nemčiji so v svoji kampanji za oblast obljubovali konfiscirati veleposestva in delavcem pa obljubovali, da bodo odpravili izkoriščanje, pa magari če bo treba v ta namen konfiscirati vso industrijo.
Ko so prišli v vlado, so res začeli s konfisciranjem, toda ne proti veleposestnikom in kapitalistom, pač pa so si osvojili delavske domove, tiskarne, zadruge in druge ustanove, vredne mnogo milijonov dolarjev. Židje so bili v početku toliko na boljšem, da so jim naciji za vzeto svojino vsaj plačali, čeprav mnogo manj kakor je bila vredna.
S časoma so se tudi Židov lotili na enak način in nato še njihovih organizacij, med njimi velike židovske podporne organizacije Bnei Brith, katera je bila ustanovljena že leta 184IL V Nemčiji ima 200 društev. Bnei Birth je nepolitična organizacija. Poseduje velike dvorane, zavetišča za stare, sirotišnice, bolnišnice in slične zavode. Hitlerjev režim pa je nedavne! izdal dekret, s kateri ji je konfisciral vso imovino. Dalje je dekret določal, da se morajo starci in sirote do določenega datuma izseliti iz zavodov. Mnogi so dobili zavetje po privatnih domovih svojih plemenskih rojakov, druge pa je Hitlerjeva policija šiloma izgnala, češ, če se jih Židje nočejo usmiliti in jim dati stan pri sebi, pa naj poginejo. Zavodi, ki so jih zgradili židje s svojim denarjem za svoje potrebe, pa so bili izročeni nacijskim organizacijam, da jih preurede za svoje aktivnosti.
Tak je fašizem v Nemčiji, tak je v Italiji, tak je v Španiji in tak bi bil kjerkoli bi prišel do oblasti.
I je neko popoldne zadremal na 'konvenciji. Apeliral je na vse I napredne rojake v Clevelandu lin okolici, da naj delujejo bolj |skupno, in to priliko jim nudi I Prosvetna matica, ki združuje i pod svojim okriljem za skupno delo napredne organizaciji* J moralno vseh vrst. *
Zborovanju je predsedoval Louis Zorko. Udeležilo se ga je kakih 700 ljudi, med njimi skoro vsi člani XI. redne konvencije SNPJ in mnogi gosti. Po shodu je šlo par sto ljudi v prizidek SNI) in razvili so se prijateljski pomenki med delegati in drugimi gosti, ki so prišli od blizu in daleč.
Poročevalec.
Spremembe v določbah o principih storjene le v skladu sedanjih razmer
pomoč,
(Nadaljevanje s 1. strani.)
kakor
smo	gojno in agitacijsko delo med
jim jo nudili doslej.	mladino. Enajsta redna kon-
Knajsta redna konvencija	vencija vsled tega sklene, da
dalje izjavlja, da bo SNPJ	naj upravni ali pa glavni od.
podpirala kakor doslej ne le	| bor organizirata s sojelova-
agitacijske, ampak prav tako	njem angleško poslujočih dru-tudi kulturne aktivnosti svojih
štev SNPJ od časa do časa posebne, smotreno zasnovane kampanje za pridobivanje novih članov med v tej deželi rojeno našo generacijo. Pod vodstvom upravnega odbora, ali
Gornja »lika kaže razdejanje -španskega mesta Eihar, ki »o ga uničile fašistične granate v znamenju klerof aaistič ne "civilizacije". To mesto s* nahaja v bližini Bilbao, za katerega posest ae bijejo ljuti boji na severu. Baaki, ki branijo Bilhao, ae hrabro borijo proti faaiatičnemu navalu, ki ga uprizarjajo italijanske, nemške in španske faaiatične armade. Dosedaj ao vie naskoke uspešno odbili.
Velika družba sodrugov	Shod JSZ v Clevelandu
in somišljenikov	dobro uspel
Cleveland, O. — Ob priliki	Cleveland, O. — Shod v če-
XI. redne konveneije*SNPJ ni-	trtek 2<>. maja. k; so ga sklica-
so prišli v Cleveland samo de-	li v avditoriju S. N. D. na St.
legati. Mnogi imajo s sabo svo-	riairju elevelandski klubi JSZ,
je žene, da vidijo slovenske	je dobro uspel. Prvi govornik
sporede na prireditvah, in da	je bil Donald J. Lotrich, ki je
obiščejo ljudi, ki jih poznajo	izvaial, kako koristno je za
bodisi še iz starega kraja, ali	mladino delavskih staršev, ako
pa iz kake naselbine, kjer so	se organizira v socialističnem
živeli skupaj pred leti.	i pokretu. Ameriški sodrug B.
Nekateri so prišli tudi iz	Parker je govoril o uniji in de-
drugih razlogov. Geo. VVitko-	lavski politični akciji. Z dobro
društev ter drugih kulturnih organizacij, katere delujejo v smislu načel in tradicij te jedil ote.
Med temi organizacijami sta posebno Prosvetna matica. pa pod vodstvom posebnem s sedežem v Chicagu. in pa ne-j prosvetnega odseka, ki ga naj davno ustanovljena Cankarje- v slednjem slučaju izvoli glav-va ustanova, s sedežem v CIe-|ni odbor, se naj neguje med velandu, katere namen je iz- našo mladino kulturno delo in dajati kulturno revijo. Enaj- ob enem se naj finančno pod-sta rodna konvencija ob enem pjra pod okriljem teh društev pooblašča glavni odbor, da naj jn njih federacij atletiko s to-indorsiranje prekliče ko hitro bi ena ali druga i v. med teh dveh organizacij šla na pota, ki niso v soglasju z načeli in tradicijami SNPJ.
Dalje ta konvencija nalaga I gatov izjavilo za Coilinwood. upravnemu in glavnemu od bo- Predlaganih je bilo tudi mn>
Zbore, pet svojih domov (videi1 ^ (,tt (,e,,uje /A\ t™*™« *» <*™gih mest. med njimi Chi-sem samo dva, za obisk drugih ac,?,° m<'(1	"m terprido-; cag0. Brzojavni pozdrav je
ni bilo časa), otroške pevske | bl c,amce »» drugt^ rojakinje ,w,slal konvenciji tudi milwau-
'za se ve je aktivnosti v korist fiki župan Daniel VV. Hoan, in SNPJ. Ob enem ta konvencija (SNPJ povabil, da se naj pri-indorsira organizacijo Progre-1 hodnja konvencija vrši v nji-sivnih Slovenk, -z glavnim ura- hovem mestu. Delegati so vzeli dom v Clevelandu, in jo bo mo- pozdrav navdušeno na znanje, ralno podpirala, dokler bo de- toda glasovali so pozneje za lovala v duhu načel ter tradi- Pittsburgh zato, ker bo kon-cij SNPJ.	vencija v Pennsylvaniji za
Eden najvažnejših proble- SNPJ večje agitacijske vred-mov naše organizacije je vz- nosti.
Velike prireditve v Clevelandu v času sedanje konvencije SNPJ
Cleveland, O. — "Mi se lahko postavimo kakor nobena druga naselbina," je rekel elevelandski rojak delegatu od i nekod, ko je predlagal, da se inaj bi prihodnja konvencija vršila v St. Louisu. "Tu imamo pevske zbore, dramski zbor in
pe
zbore, in če kaj tukaj napravite, ostane denar v glavnem med Slovenci. c'e pa bi se konvencija vršila v St. Louisu, bi ga dobili tujci (v tem slučaju Amerikanci), če se bo vršila v
likšno vsoto na leto, kot jo določi ta konvencija."
Prihodnja konvencija ho Čez štiri leta v Pittsburghu. Poleg Pittsburgh a se je največ dele-
— Chicagu. dobe naš denar naj-
vec Tebi. ker je v sosedini dvorane SNPJ samo ena slovenska restavracija, kjer se dobi tudi pijača, in poleg nje
še dva druga slovenska saluna. v sre<l°	maJa l)a J*
ki sta že od rok. če pa greš v dramski zbor "Ivan Cankar SIK' kake pol milje stran od priredil za zabavo in smeh ko-dvorane SNPJ, ti računajo do- niedijo v treh dejanjih "O, ta lar članarine predno smeš piti.1 vražja vdova!" Bila je dovrše-Tu pa so rojaki postrežljivi, in n« vprizorjena in delegati so v slovenskih trgovinah lahko | bili *pet zadovoljni. Na kon-
ves posmrtninski sklad in Število vdov bi se znatno povečalo. Tudi nekaj vdovcev bi bilo več. — Član slavne delegacije SNPJ.
vich je bil tu že dan pred konvencijo. Agitiral je za "Naprej" in bil pri roki. če bi bilo treba komunistom in njihovim simpatičarjem posebnih sestankov. Par so jih menda imeli, toda zgolj za svoje agitacij-
dobi vsakdo vse, kar rabi.
K je drugje vam lahko dajo
venciji mnogokrat niso in skušajo predsedniku konvencije
podprtimi argumenti je dokazoval. da delavci, ki so organi-1 zirani v unijah , ne pa tudi po litlčno, so slični onemu, ki v bo
za potrebe slovenske konvenci- Petroviču skrajšati nekaj dni je tako ugoden dom, kakor sta I življenja. To ne delajo namena St. Clair Ave. in Waterloo|noma, ampak ker so vtrujeni Koad v Clevelandu?"	iod sedenja. Samo dva delegata
Ro jak delegat pa se je tu | sta Ponesla blazine^ seboj, da malo popraskal po laseh in de- se(,,ta
ju z nasprotnikom rabi samo M^*	dom res ugoden in je.
eno roko. Tako se dogaja. <)• 8 vs,'m »tdovoij**, ampak V vsled tega, ker zanemarjajo: pondeljek opoldne, na dan o-
Družabni klub SDC organizira balincarje
Chicago, III. — Družabni klub Slovenskega delavskega centra je sklenil, da organizira balincarske skupine, ki bodo tekmovale med seboj v poletni sezoni. Ker je med nami dovolj dobrih balincarjev, se bo-
ske aktivnosti. Da-li so tudi uporabl jati še drugo roko, pri-; tvoritve konvencije, se je mo-sklepali o kandidaturah, mi ni hajajo	1 ^
v politične urade nas-znano. Pravijo, da ne iščejo protniki delavcev in njihova zase nikakih mandatov, am-1 policija tolče po njih vselej ka-pak da so jim glavna briga in- |<|ar delavci zastavkajo in pi-teresi organizacije.	ketirajo. Chas. Pogorelec jo
Eden prvih gostov je bil Na- govoril o agitaciji za Proletar-ce Žlemberger iz Piney Forka.. ca> Majski Glas in JSZ. Nava-O Je zdrav kakor zmerom, lejjaj j0 težkoče delavskega ča-sliši težko. C o delegat ne govo- sopisja v boju za obstanek, ker ri glasno, se ga ljudje sploh ne & delavci za svoj tisk premalo
zanimajo, oziroma se jih ne zanima zadostno število, dočim milijoni delavcev podpira-
ral postiti. Tajnik federacije Terbižan je to opazko čul, pa je pristopil. "Priglasili se niso vsi, ki so se prisedli, pa je nam zmanjkalo za nekatere." Ne-
na njih, in pravita, da sta s plačo, ki jo zdaj prejemata, pripravljena ostati v Cleve-, .......
landu še nekaj dni. Tone Jurca do te Asku1mnp lahko pa je dobil blazino za ,.odlaKo: ral_e/ Apehramo nsvw balin
na stolu v dar za svoj rojsten dan.
Ampak nazaj k priredbam. V četrtek večer je bil shod J.
S. Z.
right. le čikaški Zaje premalo
kdo, ki mu pravijo Bobek, če.	„
sem prav razumel, je to slišal J }>0!"ajta za za™ere- Pa že noT dasi sem nato uvidel. da slabo kako °l)ravl- ,la se ne zamen
carje, ki se želijo udeležiti balincarskih iger. da se priglasijo enemu izmed sledečih odbornikov: Josephu Turpinu,
Vsi (Tovorniki m, bilTali| Antonu Andresu ali pa Justinu
/ajcu. Lahko se tudi priglase
trudijo poslušati, če pa vpije, se mu pa glas tudi nekam razbije. Ampak Nace si je vedno I našel kako družbo.
Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z. in upravnik "Proletarca" je dospel v Cleveland 20. maja v agitacijske namene. Videli smo sodružico Mihevc iz Sale-ma, ()., sod. Jennie Oblak iz Milvvaukee, Wis., iz Penne so prišli za en dan Mike Pleshe, Geo Smrekar, Louis Vhernik, Anton Zornik in mnogi drugi. Iz Chicaga je prišel na zborovanje med drugimi tudi bivši gl. tajnik M. J. Turk, ki je bil na zborovanju od početka.
Prvi dan je sedel v konven-čni dvorani tudi urednik "Glasa Naroda" John Terček, I/ruis Pire pa je prihajal vanjo bolj pogostoma. Marv (Irili Iva-nush je bjla poročevalka "Ena-
sliši. "O, saj so tu naši ljudje vsepovsod, restavracije imamo, pa bodo tudi postregli." Terbi-žana so klicali vse križem po poslopju in še celo Frank Som-
jo svojim interesom nasprotne rak> k> ie gl. podpredsednik,
liste.
John Terčelj iz Pennsvlva-nije je napravil govor "za ko-lekto". Dejal je, da so s shodom stroški in ker vstopnine ni. si je treba pomagati s prostovoljnimi prispevki. Kar bo i ostalo, se istotako porabi v podporo našemu pokretu. Kolekta jo znašala $4 1.
Frank Zaitz je predvsem poudarjal, da delavstvo ni še nikoli doseglo ničesar brez bo-' ja in organizacije. V posled-i njih par letih se jo zelo utrdila vera, da je predsednik Roosevelt delavcem veliko dal, dočim je resnica le, da vzlic zakonom, katere je zagovarjal z motivacijo, da dajejo delav-
je tekal, kakor da nekaj išče "Kaj vraga tekaš, kakor miš pred mačkom?"
"Bizi sem!"
In res so bili fantje in dekleta, možje in ženo, bizi te dni. To bo zamer, ko se delegati s svojimi čeki, če bo kaj ostalo od njih, vrnejo v svoje naselbine, da se zagovarjajo moški
preveč
V petek 21. maja pa smo čuli koncert šestih mladinskih pevskih zborov. Kaj takega nam res ne bi mogla nuditi nobena druga naselbina.
C) banketu prošlo sol>oto pa napišem dopis v prihodnjo številko. Bil je velika stvar in ti-ketov — to se pravi — prostora. je zmanjkalo zanj že v petek.
Urednik se mi je potožil, da je tudi bizi, kakor so Clove-landčani te dni, in me vprašal, da "naj kaj napišem o prired-
direktno v prostorih družabnega kluba. Storite to takoj, kajti čas za priglašanje velja le do 15. junija. Kogar veseli balincarski šport, naj takoj pristopi. Dobrodošli ste vsi! Edini pogoj je, da vsak, ki želi tekmovati v eni teh skupin, mora biti član družabnega kluba SDC. — Justin Zaje.
kopravnosti", Marv Jugg je	.
beležila notice za angleško1"™ >J™VW® do o^amzac.je. s.
sekcijo "Prosvete" in tro Grill, urednik "Napredka
ter Anton J. Terbovec, urednik "Nove Dobe" sta se večkrat oglasila in opazovala potek zborovanja. Ivan Butkovich, glavni predsednik HBZ, je pozdravil konvencijo v imenu svoje organizacije. Dalje so jo takoj prvi dan pozdravili funkcionarji federacije Terbižan in Somrak in par drugih lokalnih
tudi Va- rn(;ra 10 pravico povsod izvo-j o vat i sami in v stavkah so prav tako napadani, kakor v prošlosti.
Še nikdar ni bilo porabljenih proti delavcem toliko plinskih bomb kakor prošli dve leti. Sedanji kongres, v katerem ima demokratska stranka veliko večino, jo reakcionaren kakor so bili v prošlosti. Le s težavo
pred svojimi ženami, žene prod bah." "Bom videl," sem odvr-svojimi možmi in fantje pred nil, dobil skup par delegatov, pred zaročenkami, kaj so po-|pa smo tole spravili skupaj. V čeli toliko časa? In koliko so dopisu o opisovanju banketa prinesli? Posebno pa bodo mo- pa ne bom imel te pomoči, ker rali tolmačiti to in ono ter se nismo potem več prišli skupaj, opravičevati na društvenih se-1 ampak se razšli še predno smo j ah. Ampak pomenek je po-1 kaj utegnili pisati. Konvencija menek in zašel sem.	,je lahko za človeka dobra
Nameraval sem namreč pisati o prireditvah.
Na prvo smo bili povabljeni že v nedeljo 10. maja, dan pred pričet kom konvencije. U-deležilo se je jo precej delegatov iz drugih krajev, toda večinoma šole zvečer, ker so so pripeljali v Cleveland popoldne in drugi zvečer. Spored je ugajal, udeležba velika, rokovanja tudi in biznis v prizidku je bil dober.
V pondeljek, prvi dan konvencije smo šli v Collinvvood,
Komedija s Cankarjevim spomenikom v Clevelandu
Kakor poroča elevelandski Pla in Dealer, bo nadomestna soha pisatelja Ivana Cankarja odkrita v jugoslovanski kulturni zaplati v Rockefellerje-vem parku dne 25. julija. Slavnost se bo pričela z mašo v cerkvi sv. Vida. Slavnostni govornik bo neki se menični profesor iz Ljubljane, župnik sv. Vida Ponikvar, neizogibni Grdi-na in več drugih gospodov.
stvar za spremembo, ampak če bi morali na ta način živeti Najnevarnejši prostor v voj-do konca dni, bi se ti dnevi ja- ni je miza, okrog katere je bi-ko skrajšali in vsaka sloven- la napovedana in potem pri nj«
ska jednota bi bila kmalu OO sklenjen mir. — "A. G."
se spravi skozi kako predlogo, zastopnikov, med njimi Frank če je ros v korist ljudstvu. Go- kamor je nas v imenu direkto-Oglar, predsednik SND.
Žal, da ne morem navesti tu večjega števila zunanjih obiskovalcev, ker ne vem njih imen. toda bilo jih je veliko posebno na banketu iz Detroita, Chicaga, Penne, vzhodnega Ohia, Girarda itd.
Mnogi izmed teh so člani J. S. Z. ali pa somišljeniki in ob tej priliki smo se pozdravili s sodrugi in drugimi pristaši našega pokreta od vsepovsod.
Poročevalec.
voril je dalje o slovenskem rija Slovenskega delavskega klerikalizmu in dokazoval, da doma in društev povabil John mu sami protesti svobodomi- I/okar ml. Dali so slavnim de-slecev no bodo škodovali, pa legatom in drugim gostom oku-čeprav napolnijo z njimi vse sno večerjo in izboren spored slovenske napredne liste. Kaj- na odru. Collinvvoodčani niso ti slovenski duhovniki, katerih hoteli riskirati zamer in so skuje nad sto, in katoliški lajiki. hali za vse dovolj. Razpolože-niso vsi leni. Naobratno, mno- nje je bilo izborno na obema gi so zelo aktivni in ustanav- tema prireditvama. V torek Ijajo ter jačajo različne svoje smo bili povabljeni na sejo an-organizacije in ustanove. Tudi gleško poslujočega društva v o L. Pircu je dejal, da ni len SND. To je bila resna stvar in nasprotnik, čeprav pravijo, da ne za zabavo.
VAŽNA KONFERENCA JSZ V BLAINU, 0., 30. MAJA
V nedeljo dopoldne dne 30. maja se bo vršila vain« konferenca klubov in društev Prosvetne matice JSZ okrožje vzhodnega Ohia v Blainu, O., v dvorani društva št. 333 SNPJ.
Vabljena so vsa društva v tem okrožju, kakor tudi vsi soc. klubi, da pošljejo svoje zastopnike na to važno zborovanje. Podana bodo razna zanimiva poročila in na dnevnem redu bodo razprave vitalnega pomena. Delavsko g1-banje na unijskem in političnem polju je v razmahu, zato je treba, da o tem razpravljamo in podvzamemo odločne korake.
Delavci in delavke, vsi na Blaine v nedeljo, dne 30. maja! Popoldne se bo vršila konferenčna prireditev m plesna veselica.
Proletarec, May 26, 1937
ANGLEŠKI "ORLI" V ZRAKU
Prizadevanja treh velesil za zaviranje nemško-italijanske agresivnosti
VALEIUJAN PIDMOCYLNYJ
MESTO
Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAK
(Nadaljevanje.)
Sleherna beseda v tem pismu ira je ranila s svojo preprosto pa vendar rezko resnico. Da, ničesar ni mogel zanikati. Podržal je pismo v roki, zaprl oči in zašepetal:
—	Nikdar več se ne bom vrnil! Izdajalec je. Tako napravi le zločinec, ki
je oropal svoje starše. Zdaj še čaka njih prekletstva. Toda takoj, ko si je pričel brati levite, je ie zgrešil vzrok tega svojega vznemirjenja. Zginil je pod lavino neke neznane sile, ki je skrbno odvrnila vse njegove očitke od sebe. Zakaj bi bil izdajalec Mnogo ljudi je ie zapustilo svojo vas! Mesta rastejo na rovaž vasi, to je povsem pravilno. Na vasi ni visokih šoi! In tudi, kadar bo končal šole se ne bo mogel vrniti na deželo. V mestu bo moral ostati. Ali pa se je v njem mar kaj spremenilo zaradi tega? Takšen je, kot je bl. Saj je vse v redu, ima stanovanje in hrano, čez dan ali dva bo dobil štipendijo. Kje je torej vzrok vznemirjenju?
Tedaj pa se je vrinil vanj kakor strašen san z nedoločno bolečino spomin na Nadijko, ki ga je vse do tega trenotka besno davil, bri-' sal in uničeval, da bi se mu ne zapičil v zavest in se mu je dozdaj prikazoval le kakor neznaten krvav madež na belem robčku. Nadijka, ki mu je bila še pred kratkim tako vabljiva mu je hipoma postala odveč. Svojo ljubezen je videl zdaj kakor podtaknjen bankovec, ki mu ga je nekdo podvrgel sredi tega navala, zdaj pa ga je vrgel proč, ker ga ne rabi več in v svoji jezi se je celo videl prevaranega. Bila je iz vasi, ki je v njem že obledela, bila je majhna dogodovsčina v tej njegovi razmahnjenosti četudi ne brez bolečin in težav in se ne da kar tako opravičiti. Kaj bi z njo? Stiskal je zobe in si oholo prigovarjal:
—	Če bi ne bilo mene, pa bi bil kdo drugi! In razkričal bi to po vsej ulici, le da bi se
iznebil tega groznega očitka, ki se ni hotel podrediti njegovemu ukazovalnemu razumu. Toda mora jo črtati iz svojega življenja, pretrgati za vsako ceno te verige, s katerimi ne more svobodno dihati. Uničiti, ker je že vrgel pogled skozi rešetko v prostost! In do vsega, karkoli je bilo za pričo tega njegovega minulega, je začutil skrito sovraštvo. In lto je spreminjal načrte je čutil na sebi težko oblast mnogih sodelavcev. Nikakor se ni mogel prisiliti, da bi odnesel knjige nazaj k Lev-ku, ki ga je vendar nekoč tako spoštoval, ®daj pa ga je videl naenkrat vsega grozno omejenega. Poleg Jaše in inštruktorja je bil Levko sramotno zaznamovan kot neizbežen član te trojice, v kateri je videl vso simboliko vaške toposti, zastarelosti in ničevnosti. Levko ne vidi ničesar, ker ne išče, ker ničesar ne potrebuje. Njegova čedna soba, nekdaj vzrok njegove zavisti mu je bila zdaj kakor gnezdo slepega krta.
Po nekaj dneh te svoje samote se je le odločil za šolo. štipendijo so mu že nakazali. Namesto da bi se je razveselil, je užaljeno pomislil: osemnajst karboncev! Obljubili so petindvajset, sam pri sebi pa je na skrivaj upal dobiti še več. Saj so štipendije tudi po petdeset karboncev, celo po sto! Predavanja »o že pričeli, pa je pozabil papir in svinčnik m se mu zato ni zdelo vredno čepeti v šoli. Pa tudi volje ni imel za to.
Na cesti je občutil nenavaden nemir, često s^je ustavil pred reklamnimi kioski, ob razpisih, pred oglasi za kino in pred izložbami •n vse si je zdaj ogledoval tako natančno ter 1 neko nabožno, navdušeno radovednostjo, kakor takrat one stvari v muzeju. Slike so ga najbolj privlačile. Velik lepak nekega cirkusa, naslikan z živo rdečo, zeleno in plavo barvo je obveščal, da bo nastopil v Kijevu °d sile spreten akrobat in klovn svetovnega •lovesa in z vsem svojim spremstvom je bil Sivo narisan na vabilu.
— To bo zelo zanimivo! je pomislil Stepan.
Poleg tega lepaka se je z vljudnim nasmehom predstavljal z oglasa slovit violinski vir-tuoz, ki bo drevi koncertriral v ševčenkovem Kledalfcttu.
Imeniten dečko! ga je pohvalil Stepan. A v najboljšem državnem kinu so vrteli film slavnega umetnika in ko je tako opazo-V*1 na slikah razkošne orientalske obleke na-
Velik banket SNPJ v Clevelandu
Ali je vaše društvo že v Prosvetni matici?
Prosvetna matica je edinr. slovenska kulturna centrala v Zedinjenih državah. Storila je na prosvetnem polju brez vsakega vika in krika več kot katerakoli druga skupina.
Prosvetna matica JSZ zasluži, da se okrog nje strnejo vsi zavedni delavci.
OGLAŠAJTE
t flffctflt H I porastek na vlogo hranilnega lUblUlIll oddelka v dveh letih
Vložite tudi vi svoje prihranke v
1900 Blue Island Avenue
Vlogo zavarovane po Federal Deposit Inaurance Corp KASPAR AMEKICAN SAFE DEPOSIT CORP.
oddaja varnostne predale v najem po nizki ceni.
PROLETARCU
ANTON GARDEN:
2RTVE "HINDENBURGA" V RAKVAH
REPRESIJE IN EKSEKUCIJE V RUSIJI NE VODIJO V SOCIALIZEM
Soditi po poročilih, ki zad- je znana sovjetski tajni polici* nje čase prihajajo iz Rusije, i ji in tudi njeno bivanje v Rumom biti Sovjetska unija pol- siji od dne do dne. Ta pozorna špijonov in sabotažnikov. nost je za sovjete absolutno Najnovejša vest zadnjih dni se i potrebna in ne more biti preglasi, da je bilo v Kabarovsku, stroga.
Sibirija, postavljenih oh zid 11 To(Ja kak() m()ro bj(i dože)a
oaeb, ki so bile po vojnem sodi-: poplavljena z japonskimi in aču obsojene-na sni-t kot 'spi- ;muijskimi vnhuni pod tako joni Japonske,, sabotazmki in — trockisti". Iz istega vzroka je bila nekaj dni prej reorga-
strogim policijskim nadzorstvom? Mar vohuni prihajajo
nizirana tudi rdeča armada. Poročila tudi govore, da je bilo
v Rusijo s ponarejenimi posi,
ali sploh brez vsakih pos »v?
HB i slednje je izključeno, ker bi zadnje mesen« |...metanih v |e-jllikdo „e prW(., (lo ,|ru^e p„.<tn-
ie tisoče m liso,,- opozieional- j(1 vasj Tllje/.emec \m>*
cev Stalinove«:, re/.ima.	j |m,a nli pa doma0in broz de-
more potovati po
,	. .. , ... .Rusiji. Sistem potnih listov
to po skoraj dvajsetih lt>t,h!in delavskih knjižic je po l boljseviske revolucije, k, je bi- sta|inovim režimom 2adnja la za svetovni proietariat največji dogodek do danes. Razveseljive niso glede nasilnega | zatiranja opozicije. Ako bi se
'	. posa ali pa (
/a prvo proletar.ko uržavo stu ,oh m, ,
take vesti n.so razvoel nve, m m ...
leta še bolj strog kakor je bil na primer v stari Avstriji ali Nemčiji. Preostajajo to-
HHP	Toda lju
enakih metod posluževale bur- ,	• ,,„.••, : , -
......	dem, ki .so v slu/oi rdrzav, ki
jsvazne draav... 1» 1..I. postav- I. .() dJpl„matMnB odnoSajt. s
Ijen, ob zid vs, su-iah-sti ... ko-	,ovj,.u_ M, lalsifikatov „, tn>l)a munisti, mjrurno ,»a pometa...	luž(.vatii kt.r )ahko ,,„,,„ v ječe ... njih _ gibanje na-	t)()|Ja fj(|, |ist(, silno zatrto, oziroma pognano pod zemljo. To bi se zgodi-	1,1 ™ Je tujezemcu izredno lo ne samo /. razrednimi opo-	vohuniti V Rusiji — veli-zicionalci. marveč celo z vse-! ko težje kakor v katerikoli mi drugimi elementi, ki bi na-	državi — kdo so torej sprotovali režimu, ki je slučaj-;Japonski in nacijski vohuni v 110 na krmilu.	deželi sovjetov, da ne omenja-Kaj prav za prav se zadnje	mo drugih imperialističnih dr-čase dogaja v Rusiji, si je na	zav« <> katerih tudi moskovska daljavo težko ustvariti objek-! poročila molče? Mar so Rusi tivno sodbo. Koliko je na pri-	sanii- To ni izključeno. In so-mer resnice na poročilih iz Mo-	(liti P° vesteh iz Kabarovska. skve, da v Rusiji mrgoli tajnih	tamkajšnji obsojenci agentov sovražnih in potencio-	ruski državljani; isto je resni-nalno sovražnih držav, pred-	ca tudi s ix>litičnimi aretiran-vsem Japonske in nacijske	Prav tako je bila tudi rdeča Nemčije? Nobena skrivnost ni.	armada reorganizirana radi— da imasta obe državi imperia-	notranjih "vohunov, sabotaž-listične težnje in načrte proti	»»kov in trockistov". Sovjetski uniji. Japonska preži	Kaj vse to pomeni? Da prva na Sibirijo, Hitler na Ukraji-	proletarska država postaja v no. Tudi je verjetno, da skuša-	svojem dvajsetem letu bolj in ta poleg drugih imperialistjč-	bolj ogrožana od znotraj? In nih držav obe sovražnici So-	to od proletariata samega? vjetske unije vohuniti v Rusiji. | Mar se je ruski delavec, rdeči Kar pa je neverjetno, je to,	vojak in revolucionar po toli-da bi se obema državama po-	kih letih teikega žrtvovanja srečilo takorekoč poplaviti Ku-	za uspeh boljseviske revolucije sijo z vohuni, kakor trdijo in	pričel spreminjati v — japon-insinuirajo sovjetska poročila. | skega in nacijskega vohuna. Ni je namreč države na svetu,	sabotažnika in kontrarevolu-kamor je težje priti kakor v	cionarja? človek tega ne more Sovjetsko unijo. Sovjeti dovo-	verjeti. In ako to ni verjetno, lijo vstop le bona fide turistom	kje je torej odgovor na ta (tujezemskih delavcev več ne'vprašanja , na silno važna sprejemajo), diplomatskemu	vprašanja za ves svetovni pro-
osobju in trgovskim komisijam ali agentom. Vsaka taka oseba
letariat.
Pisec teh vrstic je bil pri-
Imojte ilorol} v rot-v v ode za pomladno čiščenji'
Instalirajte avtomatično
PLINSKO PEČ ZA GRETJE VODE
PRIHRANI CAS M TREBA TOLIKO KRANJA TUDI CENEJŠE JE!
Za malo vsotico
S 1 se vam postavi avtomatično plinsko peč
V VAS DOM
Neprestano vroča voda
va« »t.ine manj
Ako jo grejo-t«» 7. avtomatično plinsko pečjo. 7»a tr peri con*' i t' rodno nizkt*.
čiščenje spomladi je lažje in hitrejše s pomočjo vroče vode, katere je vedno na razpolago v izobilici. To je kar vam nudi avtomatična peč na plin za gretje vode.' Oprostila vas bo nepotrebnega kurjenja s staromodno pečjo in tekanja gori in doli po stopnicah v klet. Ta avtomatična plinska peč za gretje vode je 100 odstotno avtomatična.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na vodnega monterja v soseščini
• li pa pokličite VVABASH 6000

I
MOOt«N COOMBT CONjTANI HQT WAT|« . SHf NT SfMIGMATION GAfc HI A T IN G
THE PEOPIES GAS LIGHT ANO COKE COM PA N Y
Mt«l DIIMII Mtl
j
staš ruske revolucije, prve in boljseviske, od počet ka do danes in kot tak upa, da ostane do zadnjega diha. Toda nikakor ne morem verjeti, da se je v Sovjetski uniji tak ) rekoč čez noč, od lanskega poletja, pojavilo vohunov in sabotaž-nikov brez števila. (Prej o tem nismo toliko slišali, oziroma so bili sličnih zločinov obdolženi razredni nasprotniki sovjetov.) In to med Stalinovimi in Tro< ki jevimi komunisti samimi.
Rilo bi neumestno t nI iti. da v Sovjetski uniji ni špionaže in sabotaže. Obeh je dovolj v vsaki dižavi. In kar se tiče vohunov, jih ima tudi Rusija v drugih državah proporčno nič manj, ako ne več, kot jih imajo druge države v njenih mejah.
Toda trditev ali domneva, da rekrutirata Japonska in na-cijska Nemčija vohune med boljševiki, bodisi Stalinove ali Trockijeve šole, kakor trdi režim, je za otroke, ne za razsodne, odrasle ljudi. Stalin lahko ukloni še več Radekov, Zi-novjevov in drugih starih bolj-sevikov, da jih na ta ali drugi način prisili, da bodo z zatožne! klopi vsemu svetu izpovedali, da so spletkarili z japonskimi! imperialisti in Hitlerjevimi la-sisti proti sovjetski Rusiji, za katero so žrtvovali takorekoč vse svoje življenje, toda jim j bo to verjel le človek, ki ver-1 jame v pravljice ali pa fanatično sledi vladajočemu režimu. I
Slično je tudi s sabotažo. V navadnim tolmačenju ta beseda pomeni, da nekdo namenoma dela škodo, namenoma razbija ali pohablja stroje in meče polena pod noge, kakor pravimo v navadnem izrazu.) Kot sem prej omenil, se to dogaja po vseh industrijskih državah in tudi Rusija ne more biti izvzeta. Tudi si ne morem predstavljati tako perfektne! socialistične družbe, da bi bila brez sabotaže te vrste . Celo človeka, ki je povsem lojalen stvari in se zanjo lahko mnogo žrtvuje, bo sem pa tam prijel nagon, posebno kadar vidi. da stvar ne gre tako kakor bi po njegovem mišljenju lahko šla. vrgel poleno pod noge. In če si temperamenten in ne dovolj; izučen, te tudi stroj lahko ujezi, da ga boš namenoma, v hipni jezi, pokvaril. Se prej boš to storil v proletarski državi, ako vidiš, da gre okrog tebe vse ali pa prece j narobe in ako si brez moči proti birokraciji.
Take sabotaže ima Sovjetska unija najbrže precej, ker so pač politični in tudi socialni; pogoji zanjo, še več pa ima "sabotaže", ki je storjena ne-j namenoma. Sa j smo že pred j •več leti čitali, da so ruski de-| lavci v masnem obsegu pokvar-j jali stroje, zelo komplicirane! in drage stroje, in to ne vsled j zlobnosti, marveč vsled neizurjenosti. Takih slučajev je še dosti. In dokler je boljševiška vlada to razumevala, ni bilo s te strani nobene gonje proti —j "sabotažnikom". Takrat je bila gonja le proti buržujskim' sovražnikom, to je razrednimi sovražnikom.
Zadnje čase, približno od lanske spomladi ali po sedmem kongresu tretje internacionale, pa se je ta gonja Stalinovega režima obrnila proti notranji opoziciji, proti disidentnim boljševikom samim. Ta gonja1 se je spremenila v pravo mani-1 jo proti — "trockistom". V j Rusiji je danes vsak opozicio-nalec "trockist", kakor je v Ameriki vsak nasprotnik bur-boncev "boljševik". Povrhu je lahko še "japonski in nacijski špijon" in "sabotažnik". To je odvisno od njegovega vpliva: bol j kot je vpliven ali trdovraten opozicionalec, več obsov-raženih imen mu bodo pripeli, i Lahko so tudi izjeme, toda izjeme ne štejejo.
Soditi po poročilih iz Rusije,' je tisoče in tisoče teh "sabotaž-'
nikov", "trockistov" in "faši-' i stičnih špionov" v ječah in pregnanstvu. Prejšnja leta so bili tega deležni le "kulaki", bur-žujci in socialisti raznih barv,!
Katastrofa, ki je pred par tedni /adr. , el.ki nemiki zrakoplov "Hia-denburg", je zahtevala 34 žrtev. Sl-ka kaj,- krste z žrtvami zrakoplovne posadke v New Vorku na pomolu, kjer »o bile naložene n« nemški parnik Bremrn in odpeljane v domovino. V trku »o razne preiskave, da se izve, kaj je povzročilo strasno katastrofo. Glavno krivdo pripisujejo gorljivemu plinu vodiku, t. katerim je bil zrakoplov napolnjen. Ako bi bili napolnjen s helijem, ki ni gorljiv, pravijo, da bi bila ta nesreča gotovo preprečena.
Zadnja leta, predvsem od lan skega poletja, so prišli na vrsto pa tudi boljševiki, trockisti in stalinisti.
Zadnje dni je vest iz Moskve tudi omenjala, da sovjetsko časopisje svari delavce, naj z nikomur ne govore o delu in produkciji, "ker je dežela polna vohunov". Niti svojim ženam ali, obratno naj nič ne omenjajo. Slično svarilo velja rdečim vojakom.
Kaj vse to pomeni? Da je Sovjetska uni ja polna j "vohunov"? Niti malo ne. Pomeni pa to strašen jo. da ima Stalinov režim opravka z vedno močnejšo opozicijo tako med civilisti kakor v armadi, kar je naravno in razumljivo. Taki procesi kot so bili moskovski in kateri se- v miniaturi izvajajo po vsej prostrani Rusiji proti "trockistom". ne more o roditi drugega kakor nezadovoljnost, odpor in Mimničenje.
Ta odpor in kuhanje revolte pod loncem je očividno doseglo armado že toliko, da je Stalinov režim u videl potrebo za dalekosežno reorganizira-nje. Odstavil in degradiral je pomožnega vojnega ministra Mihajla Nikolajevima Tuka-čevskija, katerega je poslal v neki zakotni kraj v Sibiriji. Vse poveljnike, od najnižjih do najvišjih, je tudi podvrgel strogi kontroli komunistične stranke.
Pod novim sistemom te vsak poveljnik namreč dobil dva "pomočnika", od katerih moro biti eden oficielni zastopnik komunistične stranke. Noben poveljnik ne sme izdati nobenega povelja, dokler ni isto podpisano vsaj od dveh izmed treh "sopoveljnikov"; eden teli podpisov mora biti podpis zastopnika komunistične stranke. Nedavno je bil aretiran tudi načelnik sovjetske tajne policije Genrik Vagoda, ki je bil v preteklosti eden glavnih stebrov Stalinovega režima.
Polotične vesti iz Sovjetske unije, prve proletarske države, torej niso nič razveseljivo za svetovno delavstvo. Vsled tega človek tudi z veliko nuiko piše o tem. Nisem noben Trocki jev privrženec in skušam tudi Stalinove težkoče, ki niso majhne, razumevati. Te vrstice pišem predvsem vsled tega, ker se mi zdi, da pot, po kateri zadnje Čase koraka sovjetska Rusija, ne drži v socializem, marveč v absolutizem, ki se politično in aktualno llič ne loči »hI totalitarijskega fašizma. Rečem: politično in intelektualno, ker ne prvi ne drugi režim ne dovoljuje in ne tole-rira nobenega samostojnega mišljenja in izražanje istega. Vse mora biti upreženo in absolutno podvrženo težnjam In ukazom režima, pa bilo to v Rusiji, Nemčiji ali Italiji.
Sovjetska Rusija JE postavila ekonomsko podlago Za socializem; o kapitalizmu v navadnem pomenu besede ni nobenega sluha, ker je odpravila vso privatno lastnino sredstev produkcije in distribucije. S tem je tudi izbila tla pod nova m i vsem razrednim nasprotnikom. Izvedla je tudi gigan-tične industriaiizacijske projekte in na splošno izboljšuje ekonomski standard delovnih mas. Tudi socialno je dvignila mase neprimerno.
T< da povsem drugačna je polit -na in intelektualna slika. Politično si je zgradila birokracijo. ki vodi vse drugam kakor v socializem. Ta birokracija postaja bolj in bolj razred privilegirancev, ki se bolj in bolj redi na račun žuljev delavske mase. Ta birokracija je povsem zavrgla Leninovo načelo, staro markisi-stično načelo: vsakemu po nje-govi potrebi in zmožnosti. Med plačami birokratov na vrhu in delavci na dnu je v Rusiji danes velikanska razlika, po izjavi nekaterih poznavalcev celo eden proti petdesetim. In tudi v Rusiji bolje živi tisti, ki ima več denarja; in ne samo to, marveč tudi stoji nad maso.
Kar je najslabše, je to, da Stalinov režim zahteva vedno večjo politično in intelektualno servilnost od mase. V Rusiji ie dovoljena kritika, toda le kritika. kakršno dovoljuje vsak kapitalistični delodajalec. Ako ^i počasen pri delu, te lahko kritizira vsakdo. Tudi delavc i ene industrije, lahko v časopisju kritizirajo delavce v drugi industriji, češ, da ne producirajo dovolj, da so prelom' in da — sabotirajo.
Produkcija je seveda važna za vsako državo in za vsakega posameznika, ker od nje končno zavisi blagostanje vseh, ako je pravična delitev sadu. Toda politična kritika je tabu. Ako se ne strinjaš s smernicami vladajočega režima, moraš držati jezik za zobmi: ako tega ne storiš, si proglašen za — "sabotažnika", "fašist ičnega špiona".in "troekista", kar pomeni. da se boš sigurno znašel v ječi, nato v Sibiriji ali pa celo postavljen ob zid. Tudi pri določanju državnih smernic nimaš besede: to ima le vrhovno vodstvo stranke — Stalin. Ker je on nezmotljiv, kakor jo nezmotljiv Hitler ali Mussolini, ne smeš glasno podvomiti v njegovo modrost.
Stalin je prošlo jesen na list a vod a j nem vsesovjetskem kongresu proklamiral novo sovjetsko ustavo "za tisočkrat bolj demokratično kakor jc najbolj liberalna ustava kakšne burzvazne države". V mnogih ozirih jo res, kor priznava delavcem dalekosežno ekonomske in socialne pravice
j— pravico do dela, socialne o-skrbe v slučaju bolezni ali starosti, do najvišje izobrazbe itd. Priznava tudi pravico do j svobode govora in tiska. Ta pravica pa je na žalost in na škodo Sovjetske unije le na papirju. Največja ironija je v tem, da je danes še manj svobode tiska in govora celo za komuniste, kakor jo je bilo pred sprejetjem nove ustave.
Pristaši sedanjega režima radi opravičujejo to strahovito zatiranje vsake delavske demokracije z znanim argumentom, da "Rusija ie ni zrela za demokracijo". Ta argument je i držal, dokler boljševiki niso I zatrli kapitalizem, toda danes j je brez vsake podlage. In paradoksno je bilo v onih letih, dokler je bil Lenin še živ, več demokracije v ruski komunistični stranki kot kdaj pozneje. Takrat so člani stranke imeli vso svobodo kritike. Ampak od takrat je preteklo že mnogo vode.
Se bolj paradoksno pa je to, da so komunisti po zadnjem kongresu tretje internacionale postali vneti zagovorniki "demokracije" povsod, samo v Rusiji ne. Ogrevajo se za bur-žvazno demokracijo kakor se ni ogreval še noben najbolj desničarski socialist, toda v Rusiji teptajo po najosnjvnejših idejah delavske demokracije, katera edina more privesti proietariat v socializem.
Da ne bo nobene nejasnosti, naj h koncu omenim, da po marksističnem pojmovanju pomeni delavska demokracija I isto za delavce, kar pomeni bu rž vaz na demokracija za kapitaliste, in še več. Pomeni vlado delavstva, iz delavstva in za delavstvo; pomeni, da ima pri presna vi jan ju družbe iz kapitalizma v socializem edino besedo in pravice le delavstvo in njegovi zavezniki.
In dokler se Sovjetska unija ne oklene tega principa in ne uvede delavske demokracije, bo še imela žalostne moskovske procese, bo še pošiljala socialiste, trockiste in staliniste v ječe in v Sibirijo in bo še streljala "fašistične špione" in "sa-botažnike". In končno, dokler, bo to delala, tudi ne more biti nobenega govora o socializmu,) ker socializem in prava, to je delavska demokracija, sta ne-razdružljiva.
Konvencija državne 10. cialistične stranke v Waukeganu 29. in 30. maja
Državna konvencija sociaV stič ne stranke za Illinois se bo vršila v Waukeganu v soboto in nedeljo, dne 20. in 30. maja v Slovenskem narodnem domj na 10. cesti in McAlister. Prj. četek zborovanja ob 1. popoi. dne, registracija delegatov p* se prične ob 10. dopoldne. Zvečer ob 7. uri se bo vršil kon! venčni banket, na katerem bo. do govorili Maynard C. Krue. ger, Frank Trager in John Fi. sher. Predsedoval bo Tony Pierce. Na dnevnem redu bodo važna poročila o splošnem de-lavskom gibanju v Illinoisu, o unijah in stavkah na industrij, skem polju ter o strankinem delu in aktivnostih. Razprav. Ijalo se bo o delovanju CIO in o problemu A. F. of L., katera vodi obstrukcijo napram prve. mu. Na tem zborovanju se bo. do začrtale smernice in delo, ki ga naj v bodoče zavzame soc. stranka v Illinoisu. člani soc. stranke so aktivni v vseh unijah - in izredno delavni v raznih stavkah ter pri organi-ziranju neorganiziranih v delavske unije. Ta konvencija bo važnega pomena z ozirom na splošno delavsko gibanje in pa za stranko samo. Pričakuje se velika udeležba.
Citajte "Proletarca" in pri-poročite, da to store tudi drugi.
Vabilo na piknik
Johnstown, Pa. — Klub federacije ameriških državljanov priredi pik n ik v nedeljo, dne 30. maja v Zelbevem parku na Moxhamu. Pričetek ob 2. popoldne. Uljudno vabimo rojake iz bližnjih in daljnih naselbin, da se udeležijo. Za dobro postrežbo bo skrbel pik-niški odbor. Na svidenje!
Frank Koreltz, tajnik.
Nacionalizem je otroška bolezen: osepnice na človeštvu.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Stre*»
2:00—4:00; 7:00—8:30 I)aily Tel. Crawford 2212
A t 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmenta only Reaidence Tel.: Crawford 8440 If BO ®n»wer - Call
Auatin 5700
MMM»MtMMIHIUM>M>
■ Wlj ^ JLj
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnd;\le Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 138d
\ Pristna in okusna domača jedila \ \ Cen« cmeril«. Poatreika točna. 4

KLUBOV
J« S. hm
V sledečem seznamu so priredb* klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih kulturnih dr«> štev:
MAJ
BLAINE, O. — Konferenca kis-bov JSZ in društev Prosvetne mati* ce v nedeljo 30. maja v dvoraai dra-«tva SNPJ.
JUNIJ
CLEVELAND, O. — Skupni pik-
nik soc. pevskega zbora "Zarja" ia kluba at. 27 JSZ v nedeljo 20. jMi* ja na Pintarjevi farmi.
JULIJ
MOON RUN, PA. — Piknik kiaks it. 175 v nedeljo 11. julija na Port« mans Grove.
AVGUST
MOON RUN, Pa.——Piknik v prW Konference JSZ in P. M. v nedelj« 1. avgusta.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramska prireditev kluba U. 1 JSZ v nedelje 17. oktobra.
NOVEMBER
CHICAGO, ILL. — V nedeljo novembra koncert soc. pevskega tke ra "Sava" v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, ILL., — Dne 31, ii-cembra Silveatrova zabava kluba it 1 JSZ v dvorani SNPJ.
1938.
CHICAGO, v nedeljo 13. fekr«. arja dramaka predatava.	f
CHICAGO. v nedeljo 10. apriU koncert "Save".
CHICAGO. v nedeljo 1, maja pr-vomajako slavje.
l
(Tajnike klubov in kultnrne oda* ke klubov ter tajnike konfereac prosimo, da nam sporoče »»e prireditve za uvrstitev v to koloa« in da nam pošljejo popravke, ako ** podatki o priredbah napačno lereni.)
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PItOSVETA"
Stane nn calo Uto $8.00, pel leta /3.00
Ustanavljajte nova druMva. Deset članov (ic) je treba « novo društvo. Naalov sa list i" is tajništvo j«'
2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OHRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, Ilire/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
angem> ceh k v KM k s
"»VOJN IK
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
tir. lačni
.P'
Nadaljevanje.)
—	Se nekaj, gospod polkovnik; sestro llelo dajte zapreti, prosim vas.
—	Pa zakaj
_ Utegnila bi sporočiti
Schacherju, *la sem odšel, ko prebrisane ženske še ni videl.
__Kad verjamem! se
norčeval polkovnik. Polkovnik mu je stisnil r »K >. V i*!>o je »topila IU la, Li .) 1 cikala v predsobi, dokler ni Vondriček odšel. _ Zt lite, gospod polk >v-
nik?
_ Zapreti vas bom dal.
_ To ste mi že neštetokrat
obljubili!
—	Ali ste bili v Sv it* i? _ Saj sami dobro veste
nisem bila.
—	Zakaj ni te šli na
je
da
Du-
naj
te
ne-
—	Saj sem Šla.
—	Ni res, peljali kam drugam.
_ Zelo točno sU* poučeni,
gospod polkovnik, ^e j«' muzali Hela, nekam drugam in na Dunaj. Tudi na Dunaju sem bila.
Polkovnik j t1 nervozno tnra' papirček, ki mu jc po naključju prijel v roke.
—	Ali veste, da smo Fran-ceschinija ujeli?
Hela ni niti trenila z očesom.
—	Mogoče je, da -te zaprli Franceschinija, Bercninija pa niste. Sicer pa, čemu mi vse to pripovedujete, čemu se po nepotrebnem trudite? Ali se vam ne zdi vaše ravnanje ostudno in umazano Mislite vendar — mogoče boste naposled vendarle spoznali, da se ta trhla stavba ne more več dolgo držati.
—	Sestra Hela, vi še vedno menite, da vas ne morem dati zapreti, zato se tako drzno igrate $ svojo usodo.
Dvignil se je. slal je nan. moški pred njo.
—	Ne prenapnite loka, sestra Hela. Vsaka stvar gre samo do neke meje.
Hela mu je počasi in preudarno odgovorila:
—	Zelo se motite, gospod
, drugemu moškemu.
—	Psica! je siknil.
—	Zakaj psica? je popolnima mirno ugovarjala. Ali ne razpolagam svobodno s svojimi čuvstvi in s svojim telesom? Tega vam ne bi povedala, a vi ste —
r — Kaj sem!
—	I »rez vsakršnega ponosa.
—- Strela in peklo, to si drznete . . .
' Drznem si, gospod polkovnik! Kaj st t • že kdaj videli vojaka, ki bi tako moledoval, i ako po pasje prosil ljubezni? !
—	7.VU ka! j<» zatulil. (>či s > mu malone izstopile.
—	Naj v. m |fo\» m še nekaj. ("v bi Kmilio, ki ga neizmerno ljubim, le z migom pokazal, (ia sem mu nadležna, .s * mu ne bi nikdar več niti približala. Nikdar več, vi pa, vi, ki,
; ste moški . . .
—	Saj I.) ie tisto! Polkov-1 nik sem, v •» i :k moški! Polki | so -v t r« >li preti menoj, takšna
ženska pa . .. ■ *
Zaškrtalje z zobmi, da j | llelo spre letel mraz.
—	Takšna ženska! Hči! tramvajskega voznika! Kakor ( pes bi mi morala bili hvaležna! j
—	Zakaj neki? Mar zato. ker opravljate krvniški posel, j polkovnik? Mar zato, ker niste v svojem življenju prav nič k< i i nt ga, prav nič. lepega ustvarili? Mar zato, ker živite v prijetnem brezdelju in izobilju na ramenih delovnega ljudstva Polkovnik, zmerjanja je bilo dovolj! Nehajte, sicer vas
h(,m	prav lje na dva druga, da za
Vsa kri se ji je pognala v vzameta njegovo mesto na tflavo.	I fronti. Vsaka ladja, ki je bila
Stala sta si nasproti, oba velika. oba močna, oba predana
Se isti večer se je odpeljala z brzecem na Dunaj.
Polkovnik je besnel, avditor pa mu je popolnoma mirno odgovarjal, da jim bo že tako in tako povzročala sitnosti in neprijetnosti. V dveh, treh dneh boino že slišali o interpelaciji v parlamentu. Ali gospod polkovnik ne ve, tla je sestra Hela članica lige? Zakaj mu je sploh to žensko poslal?
Polkovnik je stal pred mizo.
—	Vidim, je modroval, da žr vse hudič jemlje. Prav nič se ne bom čudil, če bo nekega lepega dne prikolovratil v Trento gospod Franceschini s posebnim priporočilom gosj, >-da vojnega ministra, da mu morajo vse vojaške oblasti striči v roke. Verjetno je, da mu hod«) nakazali posebne podpore za ustanovitev vohunske centrale. O, ta parlament! Kdo hudiča je prišel na blazno idejo ter je sklical parlament?
—	Njegovo veličanstvo, presvetli cesar Kari Prvi! se je porogljivo nasmehnil avditor.
Polkovnik je onemel. Sedel je v fotelj. Kil je videti močno utrujen in žalosten.
(Dalje prihodnjič.)
Proletarec, May 26, 1937. •
EKSENTRIK SE JE "POKOPAL
»»
oi n i \n o\ roicvi ii
Aetivities from Week to Week
The trip to Clarendon Hills that wa* madv by the Chkajco Falcons on
May thf» 1' 'fU-en t h* waa a great auc-' 'su. Th«- Fal ont wh»» vvere unrM«* to attend m i used a swell time. The gioiij), vvhich cori'iHh»iJ of nintncen pit om', including Mrs. Turpin »f tht« Kal.on Committee. an I Mr*. Be-ni«» r our (iu!d»\ l< fl ihe Cicero Avenue station at about niiu»-thirty in the morning. The day in Claren-<k»n Hills was vprnt most I v play-in* hake-ball and hiking. The best pa 11 of the trip wa.f thr weinit* anl mat>hmallow ioa»t, whieh took plače later in the afternoon. The «:»'«»uii loft Clarenilun Hill' al teven oVl »< k in the evening.
•
Wc vvould like to hear f to n th<> Wauk<gan Ked Falcon.-t again? Teli u vvhat your flijrht is doing. We vvill be niore than irlad to print your letter.
judiee, and False Pa trio t Um; they belii ;ve that aH vvorking people rhould Unite in their ovvn Unions and Organizations to fi^ht for a better vvorld; and they believe in building a VVorld in vvhich inoplr vvill br free and hnnpy, and ali have an e<|ual t har e in life.
#
Our Falcons. Leroy I.a f lani me. Althoufh a young Ked Falcon, he i* very aetive. He whk the vvinner of our 'a-t Jimmie Hivifin.1 Contest, vvhich provrs that he is interested in vvliat is going on in thi« vvorld at th« present time.
*
Do you knovv the hobbiea that our Fal ons have? VVell, here are just a ft vv. Frank Oblak is interested iu aviation; Klsie Krek and Josephine Pluth like to play their accorJians; M t/.i Oven lik».« to play the piano and colle?t tamps; and our Flight I eader, Irene Sveti k, Mke.s to sing.
N« ju(u drča vr Indiane, v bližini mesteca Coateiville, sivi 8S-letn ektentricni farmar, ki te je odločil, da te "»am pokoplje", V ta nainen >i je ppmreč pripravil »voje pogrebne obrede, tklical okoliške farmarje kupij v cerkev, v kateri je imel &ani tvoj "pogrebni govor". Gornja »lika kaie t« ga (kaentrika ko je obdraaval »voj "*alni govor", v katerem je navedel svoje vrli ne in čednosti. ZLi.tia se je vecj.i množica ljudstva, da vidi lo edinstveno komedijo.
The Ked Falcon« ol America have That vvill be ali an en »It .n that stand.s for liro t her-! n»o»> m-xt vveek. bood, L'nity, Freedom. They lulieve! in the Brotheihoo J of ali peoples,! and fight again-1 VVar, Kace Pre-
for this vveek,
Friendship! Emest Dresbar, Falcon Editor.
UNITY: VICT0RY OR DEFEAT
By Victor Poverk
Mililarizirana Evropa pripravljena na novo svetovno klanje
Glavni davčni viri sodobne Evrope se stekajo v strugo vojnih priprav velikih in malih držav, "ker jih v to sili fašistični imperializem"
StaTšče militaristiene Kvro-i Omenjeni britanski držav- v velikih
l»e danes je tako, da evropske države niso direktno zapletene v vojno, a se tudi ne nahajajo v času miru. Kajti za vsakega vojaka, ki je padel v bojih med leti 1914-18, sta pri-ilerjeva Nemčija, nato pa s<
in malih državah.
nik je tudi omenil Ligo nar >- Protifašistične države pravijo, dov. ki je zadnja leta doživela jda jih v to sili fašistični imp;v težke poraze. Najprej jo je o-brcala japonska soldateska, potem ji je obrnila hrbet llit-
je
nad njo znesla fašistična Itali-
rializem in njegova a roga nt-' nost. Agresivne evropske velesile ne poznajo nobenih meja v svojih ekspanzivnih ambicijah in prepad med vojno in
do poslednje kapljice krvi strašnemu srdu.
Molče sta se gledala. Hela se je naglo obrnila ter stopila proti vratom. Polkovnik zrav-jjo je po bliskovito zgrabil za komolec.
—	Ne boste šli odtod! Ali boste še to uro moja ali pa pojdete v zapor.
—	Kakor pocestni ropar ravnate! Pokličite straže! Naj me odvedejo v zapor!
Polkovnik je telefoniral po-
pride z
takrat potopljena, je nadomeščena z novimi ladjami — in za vsak aeroplan, ki je bil izstreljen iz zraka in uničen, je danes pripravljenih 30 novih!
Kar je pa še najslabša slika militaristiene Evrope, posebno fasističnih držav, je dejstvo, da državni predstavniki javno izpovedujejo, da so sanje o miru zmota in odprto slavijo vojno in vojna pripravljanja ter oboroževanja. To je njihov ideal!
Taka je namreč slika sodobne Evrope, ki jo je naslikal to-rijski premier Velike Britanije
I ja, ki si je priropala neoboro-j mirom se dnevno veča, dasi je ženo Etiopijo, neoziraje se na sedaj še prilika, da se bi faši-Ligine proteste in njene sank-
cije.
Vse to skupaj je Ligi priza-djalo smrtne udarce, ki jih bo težko prebolela. Na površje pa so prišla nova vprašanja in
stične države "častno'* umaknile iz Španije, kajti fašistični diktatorji so pijani svojih "zmag" in derejo naprej v prepad.
Kakšno stalUče bo Liga na-
Stanlev Ba Id vvin na večer svo-Vstopil je praporščak Nenni. j jega odstopa kot načelnik an-
polkovnik, na vaša čuvstva nisem računala. Vprav nasprot- veljniku straže, naj noje res. Vedno sem se bala, (dvema vojakoma, da mi utegnejo vaša tak > zvali* čuvstva samo škoditi, šel — Odvedite jo v njeno sobo 1 gleške vlade, enkrat vam izjavl jam, da ne ter jo zastražite. Osebno ste mi V svojem govoru angleški bom nikdar vaša.	odgovorni za njo, gospod pra- mladini, predno zapusti svoj
— Niti v primeru, če bi po- porščak! Pred vrati sta čakala urad, je dejal Bahhvin, ki je magal Franceschinija pobeg- dva vojaka z nasajenima ba- skrajni desničar in konservati-
niti.
Hela se je na ves glas za-smejala.
—	Berenini bi se bil prav lahko vrnil v Italijo, pa ni hotel.
—	čenče, prazne čenče!
—	Ali vas jaz silim, da poslušate moje čenče ga je ostro zavrnila. Dovolite mi, da odidem.
—	Ne morem verjeti, da ste pekli zadnjo besedo, sestra Hela.
—	Gospod polkovnik, saj ne morete vzeti za ženo ženske, kise je vdala vsa, vsa, kolikor
jonetoma.
Praporščak je stopil z njo v njeno izbo.
—	Oprostite, sestra Hela, hudo mi je, toda . ..
—	Vem, vem, gospod praporščak,
—	Pa zakaj vendar, sestra Hela?
—	Zaradi Bereninija.
—	Neumnost!
Zjutraj so jo z avtom odvedli v garnizijski zapor.
Takoj po prihodu v zapor so jo zaslišali in zopet zaprli. Drugi dan so jo zopet zaslišali ter izpustili.
vec torijskega tipa, da "obžaluje" sedanji evropski položaj. Angleška vlada, je poudarjal, si je pod njegovim režimom prizadevala na vse načine, da se v Evropi ohrani mir.
Značilno v njegovem govoru je bilo to, da je ostro in odprto obsojal načelo "autorila-
preizkušnje za Ligo lansko po-	rodov na svojem prihajajočem
let je, ko je španski fašistični	zasedanju zavzela napram
general Franco s pomočjo	španski situaciji in fašističnim
Mussolinija in Hitlerja brutal-	upornikom, je težko reči, sko-no napadel mlado špansko re- ro gotovo pa je, da se bo sku-
publiko in njeno demokratično	šala tudi sedaj "častno" umak-
vlado.	niti s tem, da si bo nad vsem
Vsi glavni davčni viri sodob-	umila roke ter prepustila ta
ne Evrope se stekajo naravnost	problem "odločujočim" silam
v strugo vojnega oboroževanja	v "rešitev".
The U. S. Supreme Court by a Vote of five to four declared thr , (»eorgia In-urrection lavv unconstitu , tional. By that decision Angelo Hern-dont you:n Negro C-onununiat, gain- i < I his liberty. The majority opinion handed dovvn by that august body \vas very signifivant in vievv of the j fact that it not unly effected Hern-don as an individual; not only the party that he represents, bul pro-' g res« i v« minority parties vvho vvould I have challenged the political ma-1 chine novv in povver in that state.
Around thc llerndon čase rallied' progressives of ali shades. and colors,' r< gard less <»f their political opinions j there vvas a necessity to fight for j democratic. rights and e.*pecially in the backvvard state of (,iM»i jria. | Around this ca se a real united front t vvas build on the simple issue of the j c( nstitutionality of a TO year old lavv ; under vvhich llerndon vvas sentenced. | The people vvho vvorked sin 'erelyj and in harmony for the freedom of this young Negro have shovvn an ex-ample of the effectiveness of unity on the part of the progress i ve forces. VVhat has been achieved in the Herndon čase can and «hould be transmitted to ali fiebls of struggle.
In other words >ucce: s through clo-sest unity.
The proMems facing the laboring cla>< in Anuriea are many an<l of a very serious nature, to continue di-vided on the part of the trade unions and (Htlitical parties of labor is sui-cidial, many trade union leaders are hesitant, Nazi headcutters in Ger-inany vvere not, countless tra<le unionists, .socialists, catholies and communists bit the dust in that coun-try. Ves. too much of labor's priee-levs blood has n*ddene<l the streets of Hambui-g. Berlin and other German cities.
VVith the need of unity on »uch i->ucs as the Farmer-Labor Party, VVar and Fascism and su-pport for the Spanish Lo.valists, vve should be prond of the fact that the Herndon easr is in the bag because of the united effort« on the part of forces of progress. So vvithout a doubt, Lnity should be the vvatehword in every labod and ]m>1 itieal gathering. Unity vvill knock the pro>p« out of every fa cist movement set up. Unity is our guarantee of safety. Unity in France and in Spain has ke-pt the vvolves at l»ay. Unity in this country vvill smash Hearst and ali his build ups, a la Hitlers<iue.
O proslavi, konferenci in veselici
Blaine, O. — Klub št. 11 JSZ
je proslavil Prvi maj — mednarodni delavski praznik — na lep način in z velikim uspehom. Proslava se jc zelo dobro obnesla in igralci ter drugi izvajalci programnih točk so se izredno dobro postavili. Mnogo ljudi mi je reklo, da se jim
maja, praznik, je naše društvo št. iW3 SNPJ sklenilo, da priredi veselico v domovo korist. To bo tudi obenem zadnja vest lica te vrste v tej sezoni; potem se bodo vrstili pikniki in vsakdo bo v vročih dneh rajši šel na zlet v prijazno senco kot v dvorano. Torej, ako bo kdo slučajno imel kakega mačka od prejšnjega dne, naj pa ga pride ozdravit ali odganjat
thne" države, kar pomeni fa- »lavi je bila tako velika, da je
je program dopadel. tako tudi na :n. maja na omenjeno vese-igra, le da so bili igralci mal >|ijco. Naš veselični odbor bo prrtini.	namreč poskrbel, da se bodo
Udeležba na tej ma jski pro- j dobila razna zdravila in pa do-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
šistično državo, kakršna je Nemčija in Italija. Bahhvin se je zavzemal za svobodno državo, za svobodno izražanje ljudstva in ljudske pravice, ki se v fašističnih državah odrekajo.
Angleški toriiski premier, ki se sedaj poslavlja od vlade in načelništva brit skega imperi-
bila dvorana premajhna. Videl si ljudi iz vseh krajev. Prišli so iz Penne in W. Va.. da no govorim o tukajšnji okolici, kajti vsaka naša naselbina v tem okrožju je bila dobro zastopana.
Kakor je bilo že poročano, se bo vršila konferenca klubov
ber prigrizek, tako da boste vsi zadovoljni.
Zato pa vsi na Blaine 30. in 31. maja! — John Vitez.
Unija naskoči Forda
Avtna unija CIO se je odločila, da naskoči Fordove tovarne in da v njih organizira avtne delavce ter predloži Fordu linijske zahteve. Unija se bo gotovo najprej spravila na Fordove velike tovarne v River Hougu, kjer je zaposlenih o-krog 90 tisoč delavcev. Predsednik unije Homer Martin je odprl že več unijskih uradov v bližini tovarne in vršijo se pri-j prave, da se vpišejo delavci v unijo. Ko bo zadostno število delavcev vpisanih, bodo zahtevali oziroma predložili Fordu svoje pogoje. Ako jih bo odklonil in se ne bo sploh hotel pogajati, bo sledila stavka. V teku je sistematično organiza-torično delo. Znano je, da je Ford najbolj zagrizen sovražnik unij in tega se unijski voditelji prav dobro zavedajo. Zato pa se tudi dobro pripravljajo na hud boj.
Otroški koncert v Clevelandu
Cleveland, O.—Otroški pevski zbori — šest po številu, ki jih je vodil L. šeme. so s svojim koncertom v petek večer 21. maja napravili jako dober vtis. Peli so izborno, bodisi v nastopih posameznih zborov in skupno in zato želi navdušeno o-dobravanje. Najbolj so ugajali z zaključno pesmijo "Žabja svetba". — A. Z.
Pckažite mi vojno, v kateri bogati niso postali še bogatejši in revni še bolj revni, pa vam Som dokazal, da vojne še nikoli ni bilo. — "A. G."
in društev Prosvetne matice ja. je pri tem pozabil na dej- JSZ dne 30. maja na Blainti v stvo, da je Anglija vse dosedaj dvorani društva št. 333 SNPJ. stojanke. | dajala potuho španskim faši- Konferenca se prične ob 10. | for Indu
Unije CIO rastejo
Unijsko gibanje CIO je po vseh ameriških državah v naj-živahnejšem zamahu. John L. I evvis, ki je na čelu tega gibanja. pridobiva dnevno nove po-Njegov Committee trial Organization
stičnim upornikom ter da se ni dopoldne. Na dnevnem redu	(CIO) je aktiven v vseh več-
kot evropska demokratična ve- bo zelo zanimiva razprava,	jih in manjših mestih. Delavci
lesila hotela odprto zavzeti za kajti na tem zborovanju bo po-	se organizirajo kot nikdar
legalno špansko ljudsko-vlado,; dal svoje poročilo delegat pro-	prej, kar je pač dober pojav,
katero bi morala podpirati. šle izredne konvencije sociali-	Medtem pa je v teku boj med
Angleški državni predstav- stične stranke. Zastopniki dru-	CK) in A. F. of L. VVilliam
Delavci v Akronu zmagali
V Akronu, O., so zadnji teden b. voje val i zmago avtobusni stavkarji. Stavkali so mesec dni in The Akron Transportation Co. je pristala na pogoje in priznala delavsko unijo. ,
■ ■■■■ ■
t
iSajverja slovenska knjigarna v Z<mI. državah
niki so znani kot zviti lisjaki, iki se znajo spretno igrati v mednarodni diplomaciji. Ako bi angleška vlada hotela, bi lahko že takoj v začetku zatrla
štev in klubov bodo tudi poro- (Jreen, predsednik A. F. of L., čali o napredku in delavskem se je odločil, da bo nasproto-gibanju v svojih kra jih sploh, j val Levvisovi organizaciji kjer Vsled tega se naprošajo vsa bo mogel Tako se je namreč pridružena in nepridružena pokazalo že v marsikaterem
MM«
i BARETINCIC & SON «
■	i
g TeL 1475	g
Q POGREBNI ZAVOD	§
■	424 Broad Street	v
■	JOHNSTOWN, PA.	» ^	1
ra«1!1«"! ■ m m-m m
H ISA NA PRODAJ
Proda se sedemsobna iz opeke zidana hiša na 2640 South Millard Ave.
Poslopje je v prvovrstnem stanju.
Za ceno vprašajte na
2605 SO. RIDGEWAY AVE., CHICAGO, ILL.
Listen to the Yugoslav Radio Hour o t
PALANDECH S IRAVEL BUREAU ANO FOREIGN EXCHAN6E
Station WWAE. Every Sunday 1 to 1 536 S. Clark St., Chicago. — Har. 300«
Milvvaukee Leader
Nsjvočji amrri&ki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na Mo. $3.00 za ).:>1 leta. $1.50 za tri mesece. . *
: Naslov: 540 VV. Juaean At*.
MILVVAUKEE, W!S.

fašistično revolto v Španiji, to- društva ter klubi, da gotovo iz- slučaju. Kljub temu raste Le- =
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 SO I.AVVNDALE AVENUE
da poslušala je interese brit-skih mogotcev, ki ji narekujejo kaj sme in kaj ne sme. Ako bi poslušala angleško ljudstvo, bi takoj odločno stopila na stran legalne španske vlade. Vendar pa je Baldvvinova izjava v tem kritičnem momentu evropske situacije značilna, ker se zavzema za demokratično vladavino "v okviru zakona. od katerega imata koristi država in ljudstvo."
volijo svoje zastopnike in jih pošl jejo na konferenco 30. maja na Blaine. Potem bomo v resnici na tej. konfefenci kaj koristnega sklenili.
Po končanem zborovanju bo prosta zabava in ples. Ako bo lepo vreme, se bomo lahko zabavali zunaj na prijaznem vrtu. Za ples bo igral naš znani muzikant Frank Karun, da bo vse veselo kar živi.
vvisov ugled med delavci dnevno. Levvis hoče organizirati neorganizirane delavce v industrijsko unijo, C.reen pa se drži ostarele forme kraftnega ali strokovnega unionizma.
Moč laži in resnice
Ako bi se ljudje toliko tru-tako dili govoriti resnico, kolikor se trudijo lagati, bi svet vse dru-Ker je naslediti dan, dne 'M. gače izgledal.
PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO.
FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 W. 21 st STREET	CHICAGO, ILL.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
NaAi vozniki pobirajo perilo no vsem mestu, C)cem ia Berwynu in dovajajo čistega na dom
TO^NA POSTREŽBA	DELO JAMfENO
TVl-foni: CANAL 7172.7173
A VuKoalav V> eekljr Devoted to the Interest of tne VVorkers
OFFIOIAL ORGAN OF Yui(oslav Federation S. P.
PROLETAREC
&OUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONWEALTH
NO. 1550.
Publi*h«d w«ekljr al 2301 S. Lawnd«U Aw.
CHICAGO, ILL., May 26, 1937.
VOL. XXXII.
THECLASSSTRUGGLE\ SNPJ Convention
The vorking class and the employ-ing class have nothing in common. There can be no peace so long a^ hunger and vvant are found among millions of vvorking people and the fev, who make up the employing class, have ali the good things of lile.
Betvveen these tvvo classes a struggle must go on until the vvorkers of the vvorld organize as a class, take possession of the earth and the ma-chinery of production, and abolish the vape system.
We find that the centering of the management of industries into fevver aml fevver hands makes the trade unions unable to cope vvith the ever-growing povver of the employing class. The trade unions foster a state oi affairs vvhich allows one set of vvorkers to b« pitted apainst another set of vvorkers in the same industry, there<by helping defeat one another in vvage vvars. Moreover, the trade unions a hI the employing class to
mislead the vvorkers into the belief that the vorking clasi have intereats in common vvith their empl »yer«,
The conditions can be changed and the Interest of the vvorking class upheld only by an organization formed in ruch a vay that ali its members in any one industry, or iu ali in lustriet, if neces*ary, cease work vhenever a strike or lockout is on in any de-partment thereof, thus makinp an injury to one an injury to aH.
Instead of the conservative niotto, "A fair day's wage f t« r a fair day's vork," vve must inseribe on our ban-ner the revolut ionary vatchvvord, "Abolition of the wage systeni."
It is the historic mission of tjhe vvorking class to do avay vvith capitalism. The army of produetion must be organizmi, not only for the every-day struggle vvith capitalists, but also to carry on production vvhen capitalism shall have been overthrovvn. By organizing industrially vve are form-inp the strueture of the nevv society vithin the i-hell of the old.
Union's Horizon Broad
"Shoukl I let 'eni have it novv?"
"VVait a vvhile," the nevs-real ca-meraman replied. Then a moment later:
"Let 'em have it!"
The police officer gave the signal and the teargas barrage against striking lettuce pickers and packers began.
This exhibition of police brutality, put on for the benefit of a film com-l»any September 16, 1936, during the Salinas strike, vvas vvitnessed by Alfred Aram, attorney for the Califor-nia State Federation of Lettuce stike.
The testimony unfolded a story of emtployer vigilantism, arrests vvithout due process of lavv, dromhead courts, blacklisting and refusal by the big grovvers to mediate or arbitrate strike demands. Argyll Campbell, member of the Monterey county in-dustrial relations board, found the union ready to negotiate. But the employers objeeted to his presence at the meeting and he vvas told they had imported the red-baiting Col. Saroborn as "co-ordinator" to end the strike.
Aram told of hearing a special officer reply: "I get my onlers from hipher up," vvhen the night chief of police protested that it vvas against his chief'* orders to toss teargas bonibs into the Laibor temple. He also <|uoted City Attorney Russell Scott as saying that Garth Lacey vvas appointed as a second police judge to supplcment Police Judge McLaughlin, because McLaughlin vvas not convicting enough strikers. As the city charter provided for only one police judge, I>acey's appoint-<ment meant creation of an illegal court for the benefit of the employ-ers.
Record of the Crover-Shipper Assn. shoved evidence of a blaklist, vvith sueh notations as "red strike agitator" after the names of aetive union members. Several important vvitnessed needed for the hearings mysteriously "turned up miasing".
California.
Land of sunshine—for thc ripht people.
\lany vvorkers can mateh the ex-! periences of the lettuce growers. Many unions have learned a strong i union is a union that exercises its in-1 fluence on every front—legislative and political as vvell as industrial.
A union's horizon envbraces more
i
than thc four vvalls of the factory,j mine, mili or field.—P. L. Record.
Kvery organization among the Ju-poslavs in this country, be it jHilitic-al, religious or what have you ha-» it eyes on the convention of the large t fraternal organization of them ali, the Slovene National Benefit Socie-ty. Pra 'ti ally ali of the orgnnma-tions vvho pii*>li«)| an offiei.il organ have n roporter at this convention.
The convention is meeting in Cleveland aml is being attended by 215 delegatea and 19 supreme board mebers. Total 234 member«. The convention officers are: Chairman: M:ith. Petrovich; fii t viee-chairman, Max Kumer, P« nn-sylvania; second vice-chairman: Fr, Vratarich, Penn y!vania; secretaiy: iKmald J. Lotrkh, Chicago, 111.
A day-by-day ri |M»rt of the con vention proceeding
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
A large number of delcfutea from Kan as and points VVest made the Sk)vene Labor Center here in Chi-cngo their stopping-off point on their way to Cleveland to attend the SNPJ Convention. We will prot>ably see them ali again ou their way back home.
Tvvo neighboih*>od concern« both of vh ch employ a number of our comrades and fraf«*rnal brother* are at the present tinte being organ ized. A t the VVestern Felt, CIO organizem have been vvorking for the pa t tvvo is be i n £ puhli -h- j veekš and they expert to issue the ed in the dai!y Pro<v> ;a a vvi ll a -trike eall <>on. At VVilnon Jone-the regular minutes.	Loo-c Leaf Co. the strike has blfei
Adjourment vvill probably not won *ftor a foHjr-al* day atruggTe be iu order until the end of this veckriui"m* *hl(h tmu' lht' conpan.v tried after vvhich vve vvill be able to give
our opinions on the outeome of convention as a vvlhde and also the aetion taken on some of portant resolutions vvhich brought up before thi.-; body.
the
on
the im-vvill be
D.
NOTICE!
Uwn bovvling has ahvays been a popular rport and pass time among the members of the Slovene Laln»r Center Social Club. There are tvvo beautiful court« on the Center'« grounds both of vvhich are kept quite busy during the sumer time and vvill be especially so this summer vvhen the lavvn bovling league vvhich is novv being orjganized among the members gets into full sving. The only qualification necessary to pet into the league is that you are a number of the Club. On the committee in charge of organizing the league are the follovving members: Joseph Turpin, Anton And res and Justin Zaje. If you are interested in getting on one of the teains get in touch vvith this committee as soon as possible. The closinp date for receiv-ing applicants is June 15th.
ENGLISH AS IT IS SPOKE
iiii:i:im»vi
<>f course civslization restri freedom in certain re^pe<*ts but it vvidens freedi»m in other re^pe<'i«, an«l it can be made to vviden freedom much more than it has done o far.
The pioneer« vvere "free," vvith a rort of an anarchistic freedom. They vvere free to vvork ineessantlv f«»r a poor living, an I to fiirh: the Indians and perhap« be scalped by thim. They vvere free to do vvithout nearly everything the average family has novv. l?ndoubtedlv there wa* a eer-tain pleasure in being free from the rentraints <^f lavv, but the restraint inrposed by hostile tribes and by nature wer»> much more galling than the restaints imfx»stMl by a more or less demorratic ci.vilization su.h as vve novv have in America.
We say, "more or le-ss democratic," for, althouirh the democracy it al-ready has is extremely valuable, it is far front being as free as it can be, and vvill be.
There are some folks vvho believe — and others vvho s-iy it vvithout l»e-' lieving it—that the Socialists are vvorking toward a le«-; free con li-tion. But that is exactly the oppov.te of the truth. The Socialists vvish to extend political <lemocrary and estabjish industrial democracy. M in-kind vvill then havr the utrn< v limit! M a v 'JO. of iversonal freedom that can be at-tained under civilization so long as food, clothing and shelter have to l»e made vvith machines and han ls.
to luing in scab« to take th«' plače of the ret?ulur employees. Forty-six days on th« picket line fighting eops and scabs made it a hartl von ii^ht and tht« en*ployees <lon't intend to loose vvhat gams they have made either. They knovv just vvhat moves the ovvners of the plant vvill make next and are prt pared for them. They meet eaeh Sunday at the L. Center to dravv up plans for aetion. Thev have stevvanls in each and c v« ry department of the shop ali res-pon^ible to the head stovvard of the f lant. They are publUhlng a small paper called I/Oose iA-af >o as to keep ali employeo« informe«! on the latest developments. S<K*ialist Party members and espe ially mem-j bers of the JSF, being that the strike is i ight m our neiirhborhood, should 1 not P'iss up this opportunity to prac-tic»- vvhat vve preach and piteh in to help the bo.vs improve their vvorking
1 conditions and vvages.
*
Charles Pog*»reli»c, Secretar.v of the Jugoslav Socali t Federation is in Clevi land thi* vveek put h rine -u'.i f«»r Proletarec and pushing the
-ale of thc Ma.v Herald.
*
M a v 3 Oth h the date of the JSF
Conference in Blaine, Ohio. The comrade- in that terrnory are vvoik-in'jr hard to make it a vvorth-vvhile pat her ing.
»
A1 out seven hundrrd |H>op)e in-I chiding mo-t of the <lelecate< to thi'j | SNPJ Convention attended the meeting -i»on ored by Branches U7 and 4!», JSF, in the auditorium of the Slovenj National Home, St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio, on
tt act ion vvas the i-pcaker vvho failed to hovv up (I have been informed ' ince that he couldu't locate the hali, too bad.) and the tea and cookies for vvhieh thanks to the committee in charge, Alice and I/ouise. The girls must have andered a buethel of cookies because Ed and Kd dovvn in their bachelor quarter* stili offer me cookies eveiy time I drop in.
The next meeting of the Social Stud.v Club is to b<> an out door meeting, eairp fire ytylef and vvill be lu Id in th«- nicest forest preserve or paik that the committee can loeate. Cards vvill be sent to ali members and pro-peetive members telling you of the arrangemcnts and <late. The puldieity committee vvill ptrblicize this affair in thi- coming i- ues of Pro le ta rec.
THE JOHNSTON C00KIE AND
CANDY C0MPANY STRIKE
Bv Louise B. Jur se y
theyM sooner picket then »tay
I/oeal, local, tvvo forty four That 's vvhere w »> vvent to VVhen John-ton hut the door
The trich, tare •. <»f the ker.
speakers vvere: Donald J. Lo-Fiank Za 'tt, editor of Prole-Charle" Pogorelec, se rrtar.v JSF, John Tercelj, an I B. Par-
Collective lisir^niniiig
The Mexican Nevv« letter ismjed by the National Revolutionary Party and dated April JU, 1937, »late«: VVhat with sit-dovvn Atriken every-where, C. I. O. rampant, A. F. of I ajpeanng to desintegrate, and the) laiik* of labor jubilant over the pas-j "tip "f the VVagner Collt tive BiH, it will aj^»ear to citizens of the' vvorld that the United States is lalH»r leruied. And so it looks to be.
By comparison Mcxico is as quit a- a vvi'11 bred home ju »t before Santa Claus come* in on Christinas nipht.
. Time vas, hovvever, vvhen Mexico vvas the rtrwdy l»bor-crazy member of the American family of nations. Out of those strugale« Mexico evol-ved a labor lavv that is not by any mean- ali that lalior is entitle<l t«>, but uhivh guarantee<l collective bar-gaining long before the VVagner bili vva« introdu.ed in the U. S. Congress.
VVe pointed out th" respcctive artieles of the Meaican I^abor ('mle ti» an American itevvspaper cores-|H>n<lent a nevvspaper vvoman— she -ai<l: "Oh, so that's the Mexican VVagner Act!" Wc had to teli her. "No, child. That is the Mexican Ut-lx»r Code. VVt* Mexican- are delight-e<l novv that vou have follovved suit."
S631,200,000 Spe nt by
Italy for Conquest of Ethiopia
The eo^t of Italy's Kthiopian con ouest, according to official figures presented to parliament by the mi ri ter of finance, a|>,;»roxiinat •: 12,000,000,000 lire ($631,200,000).
Well-Well-Well
Ford says: "Any good vvorkman can talk to his boss any time about grievances." The cateh i-' that any vvorker vvith grievances vvould be no good.
The S<»eial Studv Cluli <>f Bran h; No. 1, JSF, held its monthly meeting I on May 13. The repular meeting date| Mistress: is tho second Friday of eaeh month.1 thing vvhen
"Loyal Employeeff
The attendance at this meeting vvas quite a niče inerease in comparison vvith the last fev meetings. The at-
"Novv <lon't the puests
spili
come
anv
foi
dinnei."
Maid: "Vou can trust I won't say a vvord."
me
ma m
You have heard of the visitor from aeross the pond vvho said vvhen Americans vvant you to put your head out of the vvindovv they teli you to look out, and vvhen they vvant you to jerk your head back in they teli you to look out. It is even so.
VVe read the book entitled The Descent of Man by Charles I)ai-win. and it ?eemed to be quite ali ripht excfT>t. that it did not teli anything about any descent of man but on the contrary told ali about the ascent of man from lover forms of life. Ever since the l>ook vvas published there has been much talk of the descent of man from the lovver animals but are vve crazy or has not man ascended? Sometimes vve think man is lovver than the monkeys, for thcy often shovv more sense than he does, but ve can't believe that man is lovver than the unicellular animal from vhich he is said to have developed.j If not, then he has ascended and the I
talk of the deecant of man is jig-gered Kn^lish.
Glorious means splendtd and in-glorious not splendid. Flammable means easily set on fire, and yoU ex|Hkct inflammable to mean not eas-ily set on fire but you find that it means easily set on fire, exaetly t h c* same as flanvmable, aru! you a-k if the English language has any rhyme or reason.
In summer they sa.v it's as hot as hell and in vvinter the.v sa.v it's as eold as hell aml in vvet veather the.v say it's as vvet as hell and in dry vveather they say it's as dry as hell, and you vvoniler vvhether hell is hot. eold, vvet or <lry, or vvhat the hell i is like anyhow?
Oh. vvell, it's niče to have a flex-ible lanpuage, and no doubt vve oupht to be plad of it, but ve do pity tho-«e foreigners vvho, have to try to learn our idioms and out idiocics.	—M. L.
After tlCashinc In" On Some Easy Coronation Money Britain Is Gone
Back To Work Again
Illinois State Convention in Steel Town May 29-30th
VVaukegan, Illinois. — The state Convention of the Illinois division of the Socialist Party vili open in this city Saturday morninp. Ma.v 2®ih for a tvo day session to map Party organization in line vith National Convention decision« in Chicago this March. The Convention vili be held in the Slovene Hali at 1 Oth and McAlister. Registration vili begin at 9 A. M. and the first session vili open at 1:00 P. M.
There vili be a convention ban-quet at 7.30 P. M. at vhich Maynard C. Krueger, Frank Traper, National I^abor Seeretary and John Fisher, present state chairman and progres-sivp miner leader vili speak. Tony Pierce of VVaukegan vili be chairman and toastma«ter. VVaukepan i« 35 mile« north of .Chicago and ean be reached by auto most directly by Sheridan Road and other broad north shore highvav* or by takinp the North Shore limited elertric train knovn as the Skokie Valley to No. Chicago Junetion and there trans-ferring to a local street car to lOth Street vithin a block of the convention hali.
Thousands Protest Študent Exchange
Over 3000 people attended a mass meeting, held at the Public Auditorium in Cleveland, designed as a pio-test apainst the "100 picked emmis-saries of Hitler"—Ccrman študent«, vho are nov attendinp Cleveland Public Schools.
Rabbi A. H. Silver vas the main speaker of the eveninp. Said he:
"VVhen liberals lose their s<-nso of hot resentment, vhen they become so squeamish, vhen liberal nevspa-pers fall in vith the Nazi'« plan t<» sveeten up the public about the thi rd reich and these paper« *pend page s portraying hov pretty the girls are and hov sveet and unaffected, never using cosmetics—then our city become« a stampinp pround for Na-zism, a citadel of Nazi triumph.
"The Natis send us lovel.v young people, but there are militarv air-•hip« to kili lovely younp people in Spain. Their purpo«e here i« to create nuelea. The«p younp people are being exploited for such a de-mon«tration a« tvo veeks ago Sun-day, vhen hundred« of Clevelan lers raised hand« in Nari '-alute and a Cleveland iavver rep<iated doggerel vhich va« an insult to every Jev."
That'.« the conp the Johnston Cookie & Candy Company's employ-> ees sing as they march along in picket lines in front of the Johnston' Cookie & Candy"Co. of Milvvaukee, ubere a strike is. novv in propress.
Said the pirl vvhom I intervieved!
for this article:
"VVe vvant union reeognition, vith 15 to 20'.' inerease in vapes. VVe J also vvant to abolish the peace system." She srni led a bit and vent on to say, "\VVre spon so red under the American Federation of I>aUor, Loeal 241 of th«« Bakers and Con-fe< tionary Union." Askinp her if she thinks th»'y'll vin the strike, she said rather alartned, "Of course ve vili, we'w pot to<i!"
Asking her to teli me more about tlu strike, he continued, "The Com-pany vanted us to organize as an ln-dependijnt Union. That, as you may kn<»v is simplv a nev expression meaning "shop uni<»n." This hovvever, ve einployees are apainst. VVe vvan< to be free and choose the union vhe'11 represent us and one vho'11 vork in our interest and for our vel-fare. And ve feel <ure that the com-panv union <^oe^ not do tiiis."
Mr. Alberti, business manaper t>f loeal 24 1 of the Baker's and Con-fectionary Union had this to say vvhen intervieving him:
"Of course, they'll have to give in, for the vvorkinp-man tmlay is orpan-ized - better and stronger than he ever	before.". "But," he a<l-
ded, raisinp his < yebrovs a bit and smiling faintly, "the compatiy won't give in vvithout some bit of struggle, that'* to be sure."
Asking him vhat time they start picketing ho said, smiling, "At 6:30 in the morninp, but of course ve chanpe off."
"I><> ali employees picket even vhen it rains?" I asktsl.
"VVhen it rains," he said, then onlv men picket. The pirls do not."
"I suppose," 1 said. "that some of the pirls vish for rain so that they could stay home?"
He gave a funnv I i 111«* lauph, shook his head and said:
"That's vvhere you're vrong young lad.v. The pirls are great co-opera-
tors, home
(ioing baek to the girl I intervieved first, I asked, "Is there anythin$ more you\J like to say?"
"Nothing more I believe except that the office force is being organ-ized also."
"The speed-up system is terrible," one of the pirls chijrped in, "each pirl had to paek 100 b<»xes of erack-ers in the alloted time of 27 minute«. If ve vvould produce over that amount ve'd. get 50% and the com-vvork -j^nnv voiild get 50%."
"In other vords ve'd get only half of the regular hourly pay,"" added another. "That is vhy vve vant to abolish the piece vork system for it'i too much of a strain on us."
"VVeVe villinp to vork hard," added another, "but not quite with :i much pressure as they had been putling upon us. That's why we vvant union re<*ognition, because we ft el sure ve can ask for proteetion there, and pet it too!"
The strike has been in progress since the Oth of May. It vas called before the company had the ehance to organize the employees under the Indepervdent Union.
THE SPEED-UP
An automobilc vvorker vrote an artiele for the April Atlantic Month-ly. It is sumniarized in The Reader's Oipest for Ma.v. The article gives his aetual experience vith the speed-up in the auto industry.
An.vone readinp it may pet some enliphtenment as to the reason why auto vorkers po on strike in spite of vvhat are said to be fairlv pood vapes. That satanic speed-up vould mak« anyS<> iv dkMparmta. Only a' strong union can ^ave them from it.
As Upton Sinclair points out, the article oupht also to enliphten some of the smup office men to the effect that they have much more liberty at i the present time than regimented vvorkers have. The auto vorker ha* the liberty to quit and look for another ma*ter. Outside of that, his industrial libert.v is scant.
He has political liberty, hovever, and, if he vvill unite vith his fellov vorkers aH over the eountry, they topether can establish industrial liberty.
Searchlight
t,.....I
Donald Lotrich
Our comrades pveryvhere have ' t ht« i r eyes foeused on Cleveland and ♦he SNPJ convention. There isn't iny quertion but that other unfriend-lv elements strain therr eyes and •\r< on the convention, too, Thus I far th<> proceedinps have not involv-•d anv major issue. on principle«. In fact. ihe by-kiws have an improve d < t on on th'« matter vvithout an.v c» iou ■ (-pposition. Mo^t of the dele j rates are reasonabl.v liberal. Hence mo major battle is a nt f." ipa t cd. But f it should come, ther« is every like-1 hood that the propressive element 1 vvould defend it satisfact<»rilly. VV<» j ■•ic getting along rcasonably veli j •■nid should vviml up earlier than ex-'»eeted.
*
Man.v of our comrade-; and sym-oathiters vvh(» are delipent vvork e r? ! r*i th«* SVPJ aMended the bip ban-quet last Siturdjy n'rht. Some came' to greet the delegat ion an I to nnke nev aquaintances. Ali of them vere eaper t<» urge a militant program and thc cradication of clerical pro-papanda from our midst. In the e people the SNPJ has loyal vorkers and supporter<. It felt good to see so many of them apain. VV«« vere sorry
that they had to part so soon. *
Sufprisingly the Knplish Speakinp delepation is the b<>st ve've ever had. Vounp people vvho takc> up the issues in earnest. Issues that c«»nc«'rn us as vorkers and vvhich they vant the SNPJ to adopt and endorse. There vas the question of h« lp for Spain and T«im Moonev. ln>th beinp acted mpon favorably, Thc CIO is applau 1-d in earnest nnd no trouble vas en-countered upon the resolution to re-copnize an»l aeeept th»» office em-ployees union of the SNPJ. The Supreme Board vili, in ali proh;ibility, !><• enlarped to allov representation
to the younp |>eople.
*
AH of the social affairs this far have been "grand slams," great sue-easses, beyond ali anticipations, no doubt. The SNPJ does have thc back-j inp of its members, acconlinpl.v. The banquet, in particular, exceeded. hy far, an.v previous bampiet attempted
l»y our people an.vvhere.
*
Last Thursdav night Branches 27, 2H and 49, JSF. held a big mas--meeting vvhere the Socialist point of vievv vva« disc!is«»od and analvzed. A fine c rov d va« in attendance in-cludir.g a bip majorit.v of the delepation. I.oui>< Zorko presided, Speakers vere Chas. Pogorelec, John Tercelj, Frank Zaitz. B. Parker and m.vself. Pogorelec stressed the need of pro-
moting our puhlications. John Ter-eelj made the collection address, B. Parker ?r>oke on the need of political i»"tion. Frank Zaitz related incidents of the convention vvith reference to th.* fHilicies of the SNPJ. Ali the talk vere onthusiastically received. Mondav, Mnv 24, ve vili have an English svmposium.
m	*
Cleveland is the same old Cleveland as alvays. The auto« dash down the avenue at terrific speed, at lesst that'« the vva v it seems to me. An ob-server finds that our people here are quite proud of their city and their various foundations and that though man.v consider themselves propres-sive thev haven't been able to make the de tinetion vhere propressivrness -tarts or vvhere reaction end«. They have eveiy ripht to be proud of their institutions and they have many of thejn. But they should be a little more conscious of their class interes}^. \\'c are plad that they support the CIO so stronply. That the SNPJ has a foothold here. That they have their many National Home«. But sometimes I just vonder if these National Homes couldn't be used to better alvantage? If these Natior^l Homes couldn't pive more spiritual assistance to its vorkinpelass members? I am indined to believe that some attractive unified Socialist
movement could pet a pood respon««* *
Amonp the people here are many vvho have rari> talent s and abilities. It is |>ossiblc to obtain the services of these people for progressive puf* |>o«es. K ve ry so often it should be possible to put on a combined pro-pram of such hiph quality as to fill the spaeiou« auditorium. I*articular-ly, are the.v fortunate in havinp so man.v juvenile group« vvho are hlov somintf forth in »plendor and should
turn out into future preat.
*
The convention and its activities take up so much of our time that ve h»ven't an.v left for a look outside of Cleveland. Hence, ve cannot eomrnent of vhat is goinic on in the vvorld. 1 knov hov it feels to be shut in vithout nev*, nov, and believe me, I feel terribl.v lost. There shoulH be some improvemont this veek witn ! the s( hedule liphtene<l somevhat.
NOTE
More English reportf an<l Artieles on Page 5.