Zagorski apneničarji so dobili novo kolektivno pogodbo
Borba proti Jugoslovanski strokovni zvezi
Poročali smo že o jeseniškem dogodku dne 1. maja. Naši tovariši so imeli staro lepo navado, da so vsako leto 1. maja imeli skupno sv. mašo za pokojne člane skupine kovinarjev Jugoslovanske strokovne zveze. Tudi letos so običajno, kakor vsako leto, vse potrebno uredili, da bi se darovala sv. maša ob 8 v savski cerkvi. Nepričakovano pa je bila sv. maša preprečena in se je sv. maša darovala po naročilu podružnice Zveze združenih delavcev. Na račun te novoustanovljene organizacije niso naši tovariši mogli obdržati svoje nad 20 let stare navade.
Že dalje časa se bije hud boj v Št. Vidu nad Ljubljano. Na vsak način hoče gotov krog ljudi ustanoviti v tem industrijskem kraju podružnico ZZD. Toda ker ne gre tako gladko in najbrž tudi ne bo šlo, se poskuša na drug način. Zaradi tega se je našim tovarišem v Št. Vidu prepovedala uporaba dvorane v Društvenem domu, tako da morajo uporabljati za svoje organizacijske potrebe gostilniške prostore.
Na Jesenicah ima naša Krekova družina svoj tečaj. Ta prosvetna predavanja ima družina v prostorih Kon-sumnega društva, ker niso dobili dovoljenja v prostorih Krekovega doma.
V zadnji »Delavski Pravici« čitamo poziv strokovne skupine JSZ na Javorniku, v katerem odbor poziva predsednika ZZD na Jesenicah, naj pove, odkod ima toliko moči, da grozi posameznikom, da bodo zleteli iz tovarne, če se organizirajo pri strok, skupini kovinarjev JSZ na Javorniku in ne pri ZZD na Jesenicah.
V »Slovencu« z dne 20. maja 1937 pravi dr. J. Gr. pod naslovom: »Zakaj pismo krščanski socialisti« naslednje: Nova organizacija (ZZD, op. ured.) ni nastala iz konkurence ali strankarskih razlogov, ampak iz želje, postaviti' krščansko delavsko gibanje na zanesljivo katoliško podlago in tako obvarovati delavstvo marksizma, h kateremu nujno vodi kompfomisarstvo krščanskih socialistov.«
Zato torej boj proti JSZ. Mi dobro vemo, da tudi to ni glavni razlog za novo katoliško delavsko organizacijo. Majhen pogled v preteklost nam dovolj jasno kaže, da tu ne gre za nikako, novo globoko katoliško delavsko gibanje v delavskih vrstah, saj je Jugoslovanska strokovna zveza skozi vseh 40 let svojega obstoja vršila važne katoliške naloge med delavstvom v najodličnejši meri kot noben drug stan ne. Ne vemo, če bi si upal sedaj kak široko-ustnež proti Jugoslovanski strokovni zvezi tako na barikade za delavske pravice in za krščanska načela v praktičnem življenju kot ravno člani JSZ-Tudi z najinerodajnejših mest je JSZ za svoje delo dobila priznanje. Med tem časom pa nekaki integralni katoličani izganjajo člane JSZ iz društvenih dvoran, za katere lahko rečemo,, da bi jih brez idealizma' naših tovarišev ne bilo, onemogočajo stare lepe verske navade in celo grozijo z odpustom iz
»Delavska Pravica« je že poročala, da so apneničarji pri apnenicah TPD v Zagorju v mezdnem gibanju. Na posredovanje JSZ se je v sporazumu z generaln. ravnateljstvom TPD v Ljubljani določila razprava o zahtevah, katere je vložilo delavstvo, na četrtek, dne 20. maja. Za delavstvo so se razprave udeležili zastopniki vseh treh strokovnih organizacij. JSZ je zastopal tov. Rozman, Zvezo rudarjev s. Arh, NSZ pa g. Žerjal. Poleg teh so, bili navzoči,,tudi delavski obratni zaupniki. Razpravo je vodil generalni ravnatelj g.. Skubec.
Delavstvo je postavilo za to razpravo zahteve, katere so se obravnavale in se je o njih tudi sklepalo.
V uvodni debati je TPD obrazložila svoje stališče in težave, s katerimi se bori v pogledu konkurence in nerenta-bilnosti poljskih peči. Zastopniki delavstva so ugotavljali, da so plače tega delavstva izredno nizke, da je v zadnjem času draginja občutno porastla, kar se pri slabih zaslužkih tega delavstva še posebno pozna. Po daljših razgovorih in posvetovanjih se je dosegel naslednji sporazum:
1.) V četrti kategoriji, v kateri so bili doslej vsi pod 20 let stari delavci in ženske, bodo po novi pogodbi ostali samo delavci izpod 18 let starosti.
2.) Izkladalci apna iz peči dobe za čas, ko apno izkladajo, doklado v iznosu 2 Din dnevno.
3.) V tej točki se kategorizacije po zaposlitvi ni dalo doseči, pač pa je TPD pristala na to, da delavstvo obdrži svojo temeljno plačo, pa naj vrši kakršnokoli delo.
4.) Pri kategorijah so se dosegle sledeče dnevne mezde: v I. kategoriji
1 Din, v II. kategoriji 28 Din,, v III. ategoriji 25.50 Din, v IV. kategoriji 20 Din.
službe v eni največjih industrij v dravski banovini.
Ali je tak boj katoliške delavske organizacije proti Jugoslovanski strokovni zvezi potreben zaradi »zanesljive katoliške podlage«, ali je tak boj delavskega značaja, če delavec delavcu grozi z odpustom iz službe, če ne pristopi v ZZD iz Jugoslovanske strokovne zveze?
Dosledna krščanska pot našega delavskega gibanja v praktičnem gospodarskem in javnem življenju zahteva preureditev človeške družbe po Kristusovem nauku. Izrazito je naše gibanje naperjeno proti kapitalistični miselnosti in njegovemu udejstvovanju v praktičnem življenju, ki vodi majhen odstotek ljudi v brezdelje in bogastvo, ostale pa v uboštvo. Zato je dr. Janez Krek naše delavsko gibanje ustanovil, po tej začrtani poti gre in bo tudi vztrajalo na njej.
Danes pa vodijo boj prpti našemu delavskemu gibanju ljudje, ki niso imeli nikdar opravka z resnim delavskim
5.) Doklada kurjačem, kadar opravljajo delo kurjenja, se zviša od 2.25 na 2.50 Din dnevno.
6.) Minerji, ako opravljajo minersko delo, dobe dnevno doklado 2.50 Din.
7.) Ta točka je bila v celoti dosežena in je obrazložena v zvezi s točko
3.
8.) Izredne važnosti je bila za delavstvo sprememba besedila nekaterih členov kolektivne pogodbe. Tako se je tekst pogodbe v pogledu sprejemanja in odpuščanja delavcev spremenil in se glasi: Ob delni ustavitvi dela ostanejo prvenstveno v delu oženjeni delavci L. H. in III. kategorije, kateri so bili v podjetju zaposleni že 3 leta. Ako bi to ne zadostovalo, bodo vsi navedeni zaposleni menjaje.
V primeru delne ali popolne usta-
Kolektivna pogodba za stavbinsko delavstvo še vedno ni podpisana. Predvideno je bilo, da bo. na razpravi, ki se je vršila dne 20. maja 1.1., končno vendarle podpisana. Vendar do podpisa ni prišlo. Vzrok je v tem, ker so predstavniki delodajalcev izjavili, da so njihova združenja sklenila, da ne pristanejo na to, da bi bilo točno določeno, koliko odstotkov delavstva mora prejemati določene plače po kategorijah, ki so navedene v pogodbi. To se pravi, da bi oni sami odločali o razvrstitvi delavstva v kategorije. Razumljivo je, da zastopstvo delojemalcev takega stališča ni moglo sprejeti. S tem bi delodajalci mogli določati tudi najmanjšo mezdo, medtem ko bi v višje mezde uvrščali le prav neznatno število delavstva. Predstavniki JSZ so z ozirom na to predlagali, naj se tudi za nekvalificirane delavce v
gibanjem, niti se zanj zanimali ne iz ljubezni do delavstva, ne zaradi zanesljive katoliške smeri v njej. Ta boj ni in ne more biti niti delavstvu niti katolištvu v prid. Zato je pa ves njihov trud zastonj. Jugoslovanska strokovna zveza je bila, ko teh pokretašev ni bilo, in bo tudi, ko jih zopet ne bo.
Ko se bomo katoliški Slovenci iznebili takih, ki si laste absolutno oblast nad vsakršnim gibanjem v našem občestvu in ki zato prav sedaj hočejo podirati tudi našo JSZ, šele takrat bo ozračje čistejše in z odprtimi očmi si bomo lahko pogledali v obraz vsi dobro hoteči. Le takrat bodo važna vprašanja rešena, če se bomo držali načela: v potrebnih stvareh skupnost, v ostalih svoboda po svojem najboljšem prepričanju, v vseh pa z ljubeznijo in v medsebojnem spoštovanju. Kdor pa bo, šel proti nam z intrigami in grožnjami, metal naše organizacije iz dvoran, katere smo mi sami gradili, ta se ne bo dolgo mogel hvaliti, da dela za .katoliško enotnost.
vitve dela se bo pri obnovi dela zaposlilo prvenstveno reducirano delavstvo, in sicer v kategorijah, v katerih je bilo zaposleno pred redukcijo. Delavci, kateri so odšli na odsluženje ka-drskega roka, se bodo prvenstveno sprejeli zopet v delo.
Ostalo besedilo pogodbe je neizpre-inenjeno.
V soboto, dne 22^ maja, je bil nato v Zagorju sestanek delavstva, na katerem so zastopniki strokovnih organizacij poročali o uspehu pogajanj.
Tako si polagoma tudi apneničar-sko delavstvo izboljšuje svoj položaj. Da se bo pa to tudi izvajalo, je treba, da apneničarji ohranijo slogo in enotnost in kar je najvažnejše —< da gredo v strokovno organizacijo in tako vsi delajo na izboljšanju svojega položaja.
tretjem mezdnem razredu določi najnižja plača, ki ne sme biti nižja od 3 Din, sedaj 2.75 Din. 2e v eni zadnjih številk »Delavske Pravice« smo označili, kakšne bi bile plače stavbinskega delavstva po kategorijah v novi kolektivni pogodbi. Ta predlog je utemeljen že z uredbo o minimalnih mezdah. Zastopniki delodajalcev so izjavili, da vzamejo predloge delavstva na znanje in bodo do srede, dne 26. maja sporočili, ako bodo pogodbo podpisali ali ne.
Veliko truda in dela je zahtevala kolektivna pogodba za stavbinsko delavstvo. Skoraj leto dni se vrše razgovori okrog te pogodbe, zato se nam zdi, da bi bilo zelo napačno, ako bi bil rezultat vsega tega dela negativea in bi delavstvo v stavbni stroki ostalo v brez-pogodbenem stanju. Mnenja smo, da bo to delodajalski strani več škodovalo kot koristilo.
Tržiška stavka pred sodiščem
Pretekli teden se je vršila na okrožnem sodišču v Ljubljani razprava o> poteku stavke v Tržiču ob priliki lansko* letnega mezdnega’ gibanja tekstilnega delavstva. Med drugimi je bil obtožen, da je organiziral stavko tudi naš tovariš in biv-?ii predsednik tržiške skupine Ciril Zupan. Pri tej priliki je sodišče ugotovilo, da ni nobene j>odlage za preganjanje obloženih in je vse- prizadete oprostilo.
S to razsodbo je dobil naš Zupan popolno moralno zadoščenje, ker .je bil vprav on na raznih mestih obtožen in osumljen, da je vršil in organiziral začasa tekstilne stavke, komunistično propagando in da je bil glavni povzročitelj stavte v Tržiču. S tem pa je dobila zadoščenje tudi naša tržiška skupina, z njo vred pa tudi JSZ.
Vsled tega procesa tovariš Zupan ni bil sprejet v delo in je bil skoraj vse leto brez potrebnega zaslužka pri družini o-sinih otrok. Trpel je zato veliko pomanjkanje in bedo, za katero vedo le njegovi najbližji prijatelji in tovariši. :Kido mu bo vso to veliko škodo povrnil sedaj, ko je sodišče izreklo svojo besedo.
H kolektivni pogodbi stavbinskega delavstva
Seja Strokovne zveze rudarjev v Zagorju
V nedeljo ‘33. t. m. se je popoldne vršila v Zagorju seja ožjega odbora »Strokovne zveze rudarjev JSZ«. Seje so se udeležili tov. Lešnik iz Hude jame, Ramšak Viljem iz Hrastnika, Dolar Jože, Dolar Oto, Jesih Adolf, Kralj Franc in Zore Leopold iz Trbovelj, Kovač Davorin, Drnovšek Hinko, Uatar Viako in ostali odborniki zagorske skupine. Centralo j.e zastopal tajnik tov. Jože Rozman.
Na dnevnem redu je bilo konstituiranje ožjega strokovnega odbora, strokovna poročila, sklepi in raznoterosti. Sejo je vodil tov. Lešnik iz Hude jame.
Odbor, kateri je bil izvoljen na občnem zboru Strokovne zveze rudarjev dne 11. aprila t. 1., se je takole konstituiral: Diacci Alojz, predsednik, Kovač Davorin, podpredsednik, Renko Miloš, tajnik, Drnovšek Hinko in Volavšek Jernej, odbornika. Odbor je sklenil, da bodo redne od-borove seje vsake tri mesece, po potrebi
tudi večkrat. Prva prihodnja seja bo v Laškem.
Tov. Rozman je podal poročilo o najnovejši uredbi glede sanacije pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic. Dalje je očrtal naloge in smer dela ^Strokovne zveze rudarjev«. Med drugim je .poročal tudi o delu centrale in akcijah, ki jih ona vodi v teku zadnjega časa. Daljša razprava 6e je razvila po poročilu o občnem zboru II. skupine rudarske zadruge. Razmotrival se je tudi položaj rudarjev z ozirom na rastočo draginjo. Poročila o delu skupin so pokazala, da naše gibanje v rudarskih revirjih razveseljivo napreduje. Ob zaključku je bilo sprejetih več važnih sklepov glede dela in razvoja rudarskih skupin JSZ.
Brez kričanja in demagoških gesel vrši JSZ vztrajno svoje težko in odgovorno delo, ki temelji vse na načelu: iz delavstva za delavstvo.
Nameščenec
Izvajanje uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin
Lepo zborovanje šentviškega delavstva
V nedeljo, dne 23. maja, se je v nabito polnem vrtnem salonu gostilne Jager vršil sestanek tekstilnega delavstva. Sestanku pa je prisostvovalo tudi večje število mizarskih pomočnikov, ki so morali ostati zunaj, ker ni bilo za vse dovolj prostora. Sestanek je vodil predsednik Jeras. Uvodoma je podal izčrpno in stvarno poročilo o položaju organizacije tekstilnega delavstva v tem okolišu ter opozoril na hibe in ovire, zaradi katerih se organizacija doslej še ni mogla tako razviti, kakor bi bilo z ozirom na položaj delavstva potrebno. Delavstvo često pozablja, da je njegova prva in najvažnejša naloga to, da se tesno oklene svoje strokovne organizacije in da v njej tudi aktivno sodeluje, ker le potom nje mora pričakovati zboljšanja svojega položaja. Oni delavci, oziroma delavke, ki še danes stoje ob strani, so močna opora vsem tistim, ki delavca ne priznavajo za enakopravnega člana človeške družbe.
Zatem je poročal lov. Lombardo, ki je razgalil delo onih ljudi, ki danes ponujajo delavstvu svojo pomoč, v resnici pa zavestno in namerno razbijajo delavske vrste v prid kapitalistični družbi. Kapitalizem vedno najde ljudi, ki gredo med delavstvo, da sejejo strup medsebojnega sovraštva in skrbno pazijo na to, da bi prave delavske strokovne organizacije ne postaje dovolj močne. Delavstvo bo odločno zavrnilo vse take prijatelje, ki pod različnimi pretvezami utemeljujejo svoj obstoj in delo. Tudi v Št. Vidu se v zadnjem
St. Vid n. Ljubljano, 24. maja 1937.
času oglašajo taki prijatelji, ki bi radi naredili med delavstvom zmedo in ga onesposobili za akcije pri zboljšanju svojega položaja. Delavstvu, organiziranem v Jugoslovanski strokovni zvezi, so se zaprla celo vrata Ljudskega doma, ne da bi bili podani za to kaki stvarni razlogi. Delavstvo je imelo samo to pravico, da je dom gradilo, sedaj pa nima niti možnosti, da bi v njem razpravljalo o svojih težnjah, ee socialno in strokovno izobraževalo, kar mu je za svoj življenjski obstoj bolj kot vse drugo potrebno. Delavstvo je z obžalovanjem vzelo to odpoved na znanje in bo po geslu: kakor se posojuje, tudi vračalo.
Naš starosta tov. J. Gostinčar je oba poročila podkrepil s tem, da je s konkretnimi dokazi naznačil delo prave delavske 6trokovne organizacije v preteklosti in sedanjosti. Vse to, kar se pojavlja danes na torišču delavskega strokovnega pokre-ta, ni in ne bo delavsko, ne strokovno, pač pa farizejsko zavajanje delavstva od luči pravice in resnice.
Delavstvo v Št. Vidu nad Ljubljano s prezirom gleda na take prijatelje delavstva, ki imajo namen, razdirati, ne pa ustvarjati, in se bo še tesneje oklenilo, svoje krščansko soc. strokovne organizacije JSZ. Vsa izvajanja govornikov je delavstvo z odobravanjem sprejelo in sklenilo, da bo v bodoče še v tesnejši povezanosti s svojo matico JSZ vodilo svojo borbo za zmago dela nad zlatim teletom.
Kdo organizira v Št. Vidu stavko?
Po Št. Vidu in bližnji okolici se v zadnjem času mnogo šušlja o neki stavki, katero baje organizirajo mizarski pomočniki, da na ta način izsilijo od delodajalcev obnovitev kolektivne pogodbe.
Odkod izvirajo take vesti, ni točno znano. Mi samo lahko ugotovimo, da ne iz delavskih vrst. Pri vsem tem ugotavljamo, da ima nekdo interes, ustvarjati v javnosti nerazpoložen je delodajalcev na-pram organizaciji, v kateri so organizirani delavci, zlasti pa bi radi onemogočili Jugoslovansko strokovno zvezo, v kateri je organizirana večina mizarskih pomočnikov. Dejstvo, da se celo v »naših« poli-tčnih krogih mnogo razpravlja, kako najti možnost za spremembo naših skupin v zelene, nam potrjuje, da ima nekdo res namen izigrati Jugoslovansko strokovno zvezo v tej borbi mizarskih pomočnikov.
Na pobudo in pod vodstvom JSZ je bila septembra meseca leta 1936. sklenjena kolektivna pogodba med 43 obrtniki in pri njih zoposleninii pomočniki. Ta pogodba se s par izjemami ni nikjer jz-vajala tako, kakor bi se morala. Pretežni del delodajalcev, ki so pogodbo podpisali, je samo čakal, kedaj bo potekel rok za odpoved pogodbe. Vendar niti tega niso mogli dočakati. Že- januarja 1937, to je pred potekom veljavnosti, so začeli odpovedovati kolektivno pogodbo. Seveda v prvi vrsti vsi tisti (21), kateri pogodbe dejansko sploh niso izvajali, zlasti ne, kar se tiče plač, ki so bile v pogodbi določene. Prav je, da nekoliko osvetlimo razliko med plačami, katere so bile določene v pogodbi, in plačami, kakršne so pomočniki dejansko prejemali. Plače po pogodbi bi morale znašati:
a) Mizarski pomočniki po izuoenju do treh mesecev po 3 Din na ur«.
b) Mizarski pomočniki po treh mesecih po izučenju po 4 Din na uro. Najkasneje po preteku enega leta v tej stopnji se pomočnika oceni in se mu odredi ustrezajočo plačo od 4.50 Din do 4.75 Din.
c) Pomočnika z nad 1 letno zaposlitvijo se uvrsti najmanj v plačo 4.50 Din in se ga najkasneje po preteku enega
V zadnji številki našega lista smo članstvu obrazložili gornjo naredbo, ki je stopila v veljavo 15. maja t. 1. Že tedaj smo izrazili mnenje, da bi bila naredba sprejemljiva, če se bo v resnici tudi izvajala. Kakor nam poročajo naši nameščenci iz raznih krajev, naredbo nekateri delodajalci ali omalovažujejo, ali jo izigravajo na škodo nameščencev. Silijo jih namreč k delu, katerega urnik ne odgovarja predpisom izdane naredbe. Tako postopanje moramo grajati ne samo iz nameščenskega stališča, temveč tudi iz stališča drugih delodajalcev, ki se nove naredbe drže. Kako n. pr. pride oni delodajalec, ki odpira in zapira svoj obrat v smislu določil naredbe do tega, da mu v urah, ko ima on svojo poslovalnico zaprto, odjemlje njegov konkurent odjemalce v času, ko bi to moral imeti zaprto. Za take ljudi bi bilo treba uporabljati ne samo kazni, ki jih predpisuje nova naredba, temveč bi jih moral kaznovati še po zakonu o nelojalni konkurenci, h kateremu bi mogli tako postopanje čisto mirne vesti prišteti.
Drugi zopet poskušajo izigravati določila nove naredbe s tem, da svoj obrat prištevajo k onim vrstam obratov, ki imajo daljši delovni urnik. Tak primer so n. pr. specerijske trgovine na debelo. To vrsto obrata naredba čisto točno opredeli v členu 11., kjer omenja »trgovine na debelo« in jim predpisuje 8 urni delavnik. Dočim se nekateri veletrgovci te stroke tega urnika drže, imajo drugi še vedno v veljavi 9 in tudi 10 urni delavnik. Svoje postopanje utemeljujejo s tem, da je treba
njihov obrat prišteti špecerijskim trgovinam. za katere predpisuje čl. 2. deseturni delavnik. Pri vsem tem pa se delajo še velikodušne, češ, saj ta člen predpisuje 10 urni delavnik, a jaz vas držim samo 9 ur v obratu.
Imamo pa tudi uvidevne in pametne delodajalce, ki so se ob izidu naredbe izjavili dobesedno: »S krajšim delovnim rokom smo kar zadovoljni, bomo imeli vsaj tudi za sebe nekaj prostega časa. Če smo imeli dosedaj odprto preko potrebe, smo to delali zato, ker je imel odprto na* konkurent.«
Vsled tega je potrebno, da oblast, ki je naredbo izdala, pazi tudi na to, kako se naredba izvaja. V tem oziru vidimo, da ima dobro voljo — v Ljubljani je potom stražnikov opozarjala trgovoe, da morajo imeti zaprto — vendar je potrebno. da ji pri tem pomagamo tudi prizadeti sami. Marsikako podjetje ima svoj obrat ali pisarno nameščeno na takih krajih, ki s ceste niso vidni. Radi tega je tudi kontrola od strani javnih organov izključena. V takem primeru je dolžnost nameščencev, ki so jim taki slučaji poznani, da pozovejo na pomoč oblast. iKer vsakdo takih prijav iz tega ali onega vzroka noče poslati naravnost oblasti, naredi to lahko potom svojimi organizacij. Te bodo nato posredovale pri oblastih, da odpravijo delo, ki ni v skladu s predpisi nove naredbe. Našim članom bo šla v tem oziru na roko organizacija. Vse naše nameščence pozivamo, da nam javijo točno vsak prestopek.
Višje zavarovanje TBPD
meseca oceni ter uvrsti med 4.50 Din do
5.75 Din urne plače.
d) Pomočniki za samostojna dela, ki prevzemajo samostojna dela z odgovornostjo in jih izvršujejo z dodeljenimi pomočniki, 6 Din na uro.
e) Strojno, stalno zaposleno kvalificirano, osebje dobi plačo od 5.50 Din do
5.75 Din na uro.
f) Strojni delavci, nekvalificirani, od 3.50 Din do 3.75 Din na uro.
Dejansko pa se plačuje mizarske pomočnike od 2.50 do 4.75 Din na uro. Samo štirje pomočniki prejemajo mezdo po 6 dinarjev na uro. Največji del dobiva plačo od 4 do 4.50 Din na uro.
Iz navedenega sledi, da se pogodba ni izvajala in je z majhno izjemo ostalo vse pri starem. Zato je delavstvo sklenilo, začeti potom strokovne organizacije akcijo za obnovitev pogodbe in njeno pravilno izvajanje. Združenju obrtnikov lesnih strok v Št. Vidu je bila dne 5. maja 1937 predložena vloga, v kateri so bile navedene zahteve delavstva za obnovitev pogodbe. Združenje na to vlogo doslej še ni dalo nobenega odgovora. Namesto pričakovanega odgovora se je pričelo v ftent Vidu govoriti o stavki mizarskih pomočnikov, čeravno na sestanku delavstva ni bilo o kaki stavki niti najmanjšega govora. Z ozirom na to, dajemo sledečo izjavo:
Delavstvo se bo za dosego svojih upravičenih zahtev poslužilo zakonite poti in najmanj ne misli, da bi podvzelo kaj takega, kar lii bilo v nasprotju z obstoje-čeini pravnimi predpisi. Ako pa bi se delavstvo končno le moralo poslužiti skrajnih sredstev, česar ne želi, bo to storilo le, če bo v to prisiljeno s strani delodajalcev. Vse zavi6i tedaj od tega, v koliko bo na strani delodajalcev našla upravičena zahteva delavcev pravo razumevanje. To je resnica, vse drugo so navadne laži in klevete. Tistim, kateri pa pri stavki nimajo ničesar iskati in ničesar odgovarjati, svetujemo: roke proč! Delavstvo bo našlo samega sebe in se ne bo pustilo prav nikomur v svojo lastno škodo izigravati.
Bilanca višjega zavarovanja TBPD za leto 1936 je bila pretresena na seji nadzorstva in ravnateljstva dne 13. in 14. t. m. in tudi odobrena.
Društvo beleži porast števila članstva v preteklem letu in sicer na 4379 od 4248 v 1. 1935.
Bilanca pokazuje zgubo 5.058.87 Din, dočim je bilo 1. 1935. zaključeno s prebitkom 7.053.99 Din. V preteklem letu je bila vnešena postavka 50.000 Din kot fond za dozidavo Šlajmerjevega doma.
a) Boln. prispevki znašajo 1,019.935 Din, prispevek P. Z. 40.000 Din, prispevek sl. doma k amortizaciji in obrestim 520.000 Din.
b) Osebni izdatki znašajo 66.370 Din, uprav, stroški 92.234 Din, dajatve 845.305 Din, prispevek boln. blagajni TBPD 'A upravnih stroškov 85.269 Din, obresti P. Z. 297.409 Din, odpisi prispevkov 24.340 Din, amortizacijski prispevek Šlajmer-jeveniu domu 165.000 Din, prispevek k dozidavi Šlajmerjevega doma 31.349 Din.
Fond, ki je bil namenjen za proslavo stoletnice obstoja društvenega delovanja, izkazuje še 13.638 Din dobroimetja. Iz tega fonda je bilo že podeljenih 13 podpor raznim bivšim bolnim in brezposelnim članom in članicam in sicer v znesku 7.960 Din.
Dajatve: V sanatoriju se je oskrbovalo 646 članov in Članic skupa j 6462 dni, kar je stalo društvo 461.895 Din. V raznih drugih bolnišnicah je iskalo zdravja 484 članov, članic in svojcev 6325 dni, za
kar je društvo plačalo 237.734 Din.
Podpor je izplačalo društvo tekom leta 1936 102 članom in članicam v znesku 74.035 Din.
Posmrtnin je bilo izplačanih 33 po 2000 Din, skupaj 66.000 Din.
Starostna renta v znesku 2.640 Din letno se izplačuje Baragi.
Pokojninskemu zavodu dolguje društvo znesek 4.800.528 Din. Sanatorij Šlajmerjev dom vodi svoje poslovanje samostojno in kaže sledečo sliko:
a) na oskrbnini je prejelo društva 754.0H2 Din, razlika pri zdravilnih stroških 12.016 Din. prispevek k aniortizaotjf znaša 165.000 Din.
b) upravni stroški znašajo 496.283 Din, prehrana 198.881 Din, vzdrževalni stroški znašajo 22.825 Din, davkov se je plačalo 4890 Din, odpisi nepremičnin znašajo 41.133 Din odpisi inventarja znašajo 164.173 Din. Bilanca poslovanja Šlajmerjevega doma izkazuje 2190 Din prebitka.
Dejstvo, da se je, kakor že omenjeno, zdravilo v Šlajmerjevemu domu tekom leta 1936 640 oseb in sicer 6462 dni, dokazuje, da je dom nujno potreben razširjenja. kajti v domu je prostora le za 26 bolnikov. Nasproti temu pa so sedanji režijski stroški razmeroma veliki in je temu iskati vzrok predvsem v okolnosti, da je aparat sanatorija razmeroma velik v primeru s slaležem bolnikov.
V zadevi razširitve oziroma dozidanja Šlajmerjevega doma bomo v prihodnji številki poročali obširneje.
Nameščenci naj bodo samozavestni
Zakaj nameščenci tako radi zatajijo svoje pravo prepričanje? Vsaj pri nastav-ljencih katoliškega prepričanja to vprašanje ne bi smelo obstojati. Preveč primerov je znanih in vidnih, da bi morali o ten) molčati. V§ak naj pomisli, kako in kaj je s tem vprašanjem in koliko se tiče njega. Olani, nameščenci, ki so vpisani v drugi organizaciji, kakor pa je njih pravo prepričanje, pač malo koristijo, a škodujejo pa gotovo tam, kjer bi morali sodelovati z vso močjo, za napredek in ugled svojega stanu in istočasno za dvig in napredek one organizacije, kateri po svojem svetovnem nazoru pripadajo, t. j. v našem primeru krščanske. Naj prizadeti ne mislijo, da njihovi delodajalci kaj prida dajo na to. Lahko bi rekli, da prav nič. Pri njih igra prvo vlogo sposobnost nastavljenca — pa nič drugega. Kolikor za podjetje storiš, toliko si pri vodstvu vreden. To se pri nekaterih tvrdkah opaža prav dobro. So v nekaterih primerih tudi neke vrste šikane, n. pr. šef nekega oddelka je videl zapisano v »Uradnem listu«, da je nižji uslužbenec pri istem podjetju prevzel pri neki zadrugi važno mesto odbornika. Takoj pokliče istega v svoj kabinet in pravi: Vi ste v odboru pri zadrugi... in še celo z deležem! Bodite previdni. Vodstva pri nas niste vprašali za dovoljenje. To morate storiti v vsakem primeru. Tudi jaz sem vprašal.
ali naj grem v občinski svet pri mestu ali ■•e? To so v resnici šikane. A pri samozavestnem krščanskem nameščencu silno nedolžne, sam se moraš v takem primeru znajti in sam zase ugotoviti, da šefu ni dana ta naloga in istega prav nič ne briga, kje ti sodeluješ, glavno je, da si pošten v službi in v organizaciji! Tak šef svoje mesto le zagrizeno izrablja, ker je zadruga, kjer sodeluješ, v drugih rokah, kot si on želi in mu je le tesno, da njegova stanovska organizacija ni tako delavna kakor tvoja. Ako v primeru podol>-nih šikan le enkrat pogumno nastopiš in kratko odgovoriš, imaš potem mir za vedno.
Proč s strahopetnostjo! Proč v prvi vrsti pri naših članih. Primeri, da je nekdo polovičar: vpisan tu in radi kleče-plastva še nekje drugje, naj prenehajo! Kdor nima poguma, pokazati celega značaja, naj napiše in odpošlje odstopno izjavo. Naj nihče ne zameri ugotovitvi, da na take člane ne more graditi nobena organizacija. Bolje je imeti pet borcev kakor petnajst zajcev. Pogum naj utrdi vsak pri sebi in pridobi organizaciji svojega znanca v podjetju ali izven njega, vedno pa le samozavestne naše ljudi! Zavedajte se, nameščenci, svojega stanu in tega, da zmagujejo samo pokretaši!	Vrf.
S
Doma in po svetu
Občni zbor II. rudarske skupine
Naš vojni minister Marie je na povabilo odpotoval v Prago, kjer so ga češkoslovaška vlada, posebno vojaški funkcionarji slovesno sprejeli. Ime! je važne pogovore	o
položaju in razmerju Jugoslavije in češkoslovaške v okviru Male zveze.
Železniški minister dr. Spah« je potoval več dni po Poljski.
Jugoslovanski časnikarji, ki 60 potovali po Italiji, so se vrnili. Poročajo, da je Mussolini izjavil, da italijansko časopisje ne bo nikoli več napadalo Jugoslavije. Italija bo izpolnila vse prevzete pogodbene obveznosti doslovno in do kraja.
Enotna fronta fašistov se kleplje v Jugoslaviji že dalje časa. Sedaj javljajo, da so se močno zbližali Ljotičevi bojevniki in skupina poslancev, ki je lani zapustila Jevtiča, češ, da je kompromisa!- in se pod vodstvom advokata dr. Baričeviča formira v »Jugoslovanski neodvisni klub«.
JNS je priredila po Dalmaciji in Hercegovini par shodov, kjer so govorniki z upokojenim Živkovičem na čelu poudarjali, da hočejo demokracijo in da niso fašisti.
Minister Jankovič je govoril na sestanku JliZ v Osijeku o političnem položaju. Dejal je, da ima JiRZ po občinskih volitvah trdno večino v 7 banovinah, le v savski in primorski ima večino bivša HSS. Zato ne more biti govora o kaki spremembi vlade. Gotovo pa je tudi, kdo od teh edinih dveh resnih strank bo zrna gal. Kajti JRZ zastopa interese vseh banovin enako, nasprotni tabor pa samo koristi dveh banovin.
Pariz je postal po Londonu središče političnih razgovorov. Tam so bili: Rus Litvi nov, s katerim je bilo ugotovljeno polno soglasje v velikih evropskih vprašanjih; turški predsednik Ineni, ki je na poti domov preko Aten v Belgradu obvestil o vsem dr. Stojadinoviča; češkoslovaški predsednik Hodža in avstrijski zunanji minister Schmidt. Avstrija je dobila spet malo opore za svojo samostojnost v strahu pred Nemčijo pri Angliji in Franciji. Posebno vpliv prve se vedno močneje čuti v srednji Evropi.
Zadnja parada angleških kronanskih svečanosti je bil mimohod 300 bojnih ladij pred pristaniščem Portsmouth. Velika Britanija je pokazala vso svojo ogromno pomorsko silo.
Velike svečanosti so bile tudi v Budimpešti na Madjarekem ob priliki obiska italijanskega kraljevskega para. Italijanski kralj je izjavil, da je Italija zvesta zaveznica iMadjarske in da jo bo branila proti vsakomur tudi z orožjem.
Angleški zunanji minister Eden je na konferenci vseh držav britanske zvezie razložil politiko Velike Britanije. Navajal je zlasti tri točke: prevzem garancije za mir na zapadu Evrope; zanimanje Anglije za srednjo in južno-vzhodno Evropo in privrženost Zvezi narodov. Seveda je to le najširši okvir, v katerega znajo Angleži mojstrsko spraviti vsa politična nihanja.
Na Irskem je v prestolnici Dublinu na dan svečanosti kronanja angleškega kralja počil pred spomenikom enega izmed njegovih prednikov peklenski stroj in ga vsega razdejal. Najbolj vneti irski nacionalisti so priredili tudi bučne demonstracije. Nekaj dni zatem pa je irski parlament sprejel z 58 proti 27 glasovom sklep, da odklanja angleškega zastopnika-guvernerja pri irski narodni vladi. Ta guverner je bil doslej le še formalna vez med Anglijo in Irsko. Sedaj odpade tudi ta, kar pomeni, da Irska ne prizna več angleškega kralja niti kot simboličnega predstavnika britanske imperialne skupnosti.
800 milijonov frankov posojila bo najela češkoslovaška vlada. Francoski parlament je sklenil, da za to posojilo garantira francoska država.
108 podmornic bo imela Italija prihodnje leto. S tem uradnim številom bo prekosila vse. Sedaj jih imajo uradno: Francija 85, Japonska 64, Anglija 54, USA 51.
Cikaški katoliški nadškof in kardinal
je ostro nastopil proti nemškemu fašizmu in tudi osebno proti vodji Hitlerju. Tem izjavam se je pridružil tudi protestantski škof v Čikagu. Nemški časopisi divje odgovarjajo in napadajo zlasti Vatikan, po zivajoč ga, naj napravi najprej red v svoji hierarhiji, nato pa naj zahteva izpolnjevanje konkordata. Nemško poslaništvo je seveda tudi protestiralo pri ameriški vladi.
Češka narodno-socialistična stranka,
ki je bila ustanovljena kot odgovor na paktiranje socialdemokratov z Nemci, je proslavila svoj 40 letni .jubilej o binkošt-nih praznikih v Pragi. Po pisanju osrednjega glasila te stranke »Češke slovo« je v sprevodu sodelovalo 53.000 ljudi, ni pa razvidno, da bi bili zastopani pri teh proslavah naši »plavi«, čeprav imajo stike z njimi in so v prejšnjih letih hodili na obiske k njim.
Huda jama, 16. maja 1037.
V nedeljo, dne 9. maja, se je vršil v prostorih hotela Union v Celju občni zbor II. rudarske skupine. Otvoril in vodil ga je načelnik Pliberšek, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče (81 delegatov) ter nato imel kratko poročilo o zaupniškem delovanju v minulem poslovnem letu. Navajal je težkoče in napor vestnih delavskih zaupnikov. Apeliral je na navzoče, da tudi v bodoče zastavijo vse sile v boj za obrambo delavskih pravic, širše poročilo od strani načelstva II. skupine je bilo vsem delegatom podano v obliki brošurice. Kdor se za stvar podrobneje zanima, naj se obrne na lokalne zaupnike, o katerih upamo, da bodo šli tozadevno na roko vsakomur, ki se zanima kot član za delo v II. rud. skupini.
Pri volitvah v načelstvo II. skupine šobili izvoljeni sledeči delegati: Ravšer Anton, Mežica, Bedenik Ivan, Hrastnik, Vertačnik Ivan in Pliberšek Franc, Trbovlje, ter Polanc Jože iz Velenja. V nadzorstvo pa Bazelj Ivan in Šuša V. iz Zagorja, to radi tega, ker so po dolgi
debati in upravičeni zahtevi delegatov iz Velenja, Zabukovce in Liboj prepustili mesto v načelstvu delegatu iz Velenja. V teh rudnikih je zaposleno ca. 1000 rudarjev, niso pa do sedaj imeli nikakega ožjega stika z načelstvom. Takoj po razglašenem rezultatu volitev se je odbor konstituiral in ostane še tudi v bodoče načelnik g. Pliberšek Franc. (Toliko v vednost članstvu JSZ). — Končno so se sprejele in odposlale na merodajna mesta še razne resolucije in sicer za ugodno rešitev sanacije rud. pokoj, zavarovanja, za večjo uvidevnost pri delitvi podpor od strani kralj, banske uprave iz bed. fonda delno zaposlenim rudarjem, proti ukinitvi del. zastopstva v II. skupini itd.
Želimo le, da bi se merodajni čini-telji resno zavzeli za naša pereča vprašanja ter enkrat pokazali z delom tudi na tem polju, da jim soc. vprašanja niso deveta briga. Trdno smo uverjeni, da tudi država more biti srečna le tedaj, če bo vsestransko preskrbljena eksistenca tudi nižjim stanovom, kajti delavstvo je
precejšen, v splošnem tudi odločilen faktor v narodnem občestvu.
Imamo namreč razna delavska zastopstva v Delavski zbornici, strokovnih organizacijah, II. skupini itd., ki vsa vrše svojo težko nalogo, pomagati delavstvu do boljše eksistence. Vrše se razna tozadevna predavanja, sestanki in shodi, pošiljajo se razne resolucije in protesti proti poslabšanju naše soc. zakonodaje itd. Manjka nam samo nekaj in to: uvidevnih faktorjev na gotovih merodajnih mestih, ki naj bi vsa ta pereča vprašanja resno preštudirali ter iz besed ustvarjali dejanja.
Z ozirom na navedeno prosimo in pozivamo vse, ki sede na odgovornih mestih, da gledajo in skrbe za povoljno rešitev delavskih teženj, za kar jim bo 100% hvaležnost vračalo na drugi strani.
Vsi smo kot ljudje enaki, zato je naša sveta dolžnost, da zahtevamo tudi za delavstvo človeka dostojno življenje, ter zato za pošteno delo tudi pošteno plačo.
Viničarji
Predrznost - ali kaj?
Ob nekem pogovoru med viničarjem in vinogradnikom glede pravic viničarjev do zastopstva v občinskih odborih se je viničar kot zaveden delavec izrazil: »Mi ne bomo več samo prosili, mi bomo zahtevali.« Ta stavek si je vinogradnik posebno vzel »k srcu«. Čez nekaj dni ga je že povedal drugemu vinogradniku s posebnim poudarkom: '»Slišiš, tako ne bo šlo, viničarji ne prosijo več, oni že zahtevajo!«
Ne bomo več prosil j — ker iz izkušenj vemo, da prošnje zelo malo ali nič ne pomagajo — zahtevali bomo vsikdar in povsod, da se nam dajo vse človeške pravice in se nam naj ne delajo krivice.
»Tako predrzni so že postali ti ,ven-crli’, da že kar samo zahtevajo, ko bi vendar morali biti hvaležni, da jih hočemo
imeti v hišah in jim damo delo in zaslužek«, lako se je izrazil neki drugi vinogradnik ob priliki neke viničarske komisije, in drugi je k temu dostavil: »tu bi morala oblast naredili red, sicer bodo poslali samo boljseviki«!
Tako toraj! Prošnja nič ne zaleže, zahtevati pa bi ne smeli. Delati bi kvečjemu snieli po milosti naših delodajalcev, pa morda še brez zaslužka, ker to, kar dobivamo za plačo, je manj kot miloščina.
Zahtevali bomo, ker moramo zahtevati, ker se zavedamo, da imamo enako pravico kakor vsi drugi zemljani, katerih mnogo živi le od dela delavcev, katere prav živo izmozgavajo. »Sadovi dela pripadajo tistim, ki delajo«, ako pa jih delodajalec delavcu sam. prostovoljno noče dati, se mora delavec zanje boriti.
Viničarji in njih gospodarji
Pred nekaj desetletji so bili odnošaji med gospodarji in viničarji vse drugačni, kot pa so dandanes. Gospodar je smatral svojega viničarja za člana družine, kakor domačega hlapca, deklo ali pastirja. Viničarjevi pa so videli v svojem gospodarju očeta in skrbnika, pa tudi zagovornika, ki je zanje skrbel in jim pomagal. Lepa sloga, ljubezen in zastopnost je vladala med njimi. Skupno so obdelovali vinograd in polja, skupno se trudili za vsakdanji kruh, skupno trpeli, skupno se veselili obilega pridelka, pa tudi skupno žalovali, kadar je prišla nesreča ali smrt v družino. Drug drugemu so pomagali, brez prošenj ali povračila.
Otroci gospodarjevi in viničarjevi so skupaj rasli, skupno pohajali v šolo, skupno pomagali pri lažjem delu, pa tudi skupno iz ene sklede jedli. Sinovom in hčeram viničarjev so bili gospodarji in gospodinje očetje in matere, še mnogokrat ludi tedaj, ko so dorasli in si ustanavljali Lastne domove in družine. 'Saj je mnogokrat sin ali hči prevzel očetovo viniča-rijo, ko se je la postaral in obnemogel. Ja, bili so časi, ko je bil en viničarski rod v eni viničariji po trideset in še več let. Spoštovanje, vdanost in ljubezen, ki je nekdaj vladala med gospodarji in viničarji, je izvirala iz lepega krščanskega življenja, ki
Nerazpoloženjc proti Nemčiji je v Ameriki po poročilih samih nemških opazovalcev silno. Tako je predaval profesor berlinske visoke politične šole, da bi se mogla danes vlada demokratične Amerike v primeru vojnega spopada odločiti proti 'Nemčiji v nekaj dneh, če ne kar v nekaj urah. V svetovni vojni, katero je odločila baš Amerika, je potrebovala ameriška demokracija za odločitev celi dve leti. Profesor je pač pozabil povedati, da je to dejstvo uspeh nemškega fašizma, ki je prinesel nove razdore med narode.
Nemčija in Vatikan se bosta skušala sporazumeti. Zato bo prišel v Vatikan za poslanika skrajno desničarski katolik von Papen, ki je Hitlerja pred štirimi leti spravil na konja in je še danes njegov najzvestejši oproda. On je tudi tvorec konkordata, katerega fašistični režim po svoje razlaga in izvaja.
je vladalo nekdaj po kmetskih in viničarskih domovih, ki pa žal vedno bolj in bolj peša.
■Stari rod gospodarjev in viničarjev izumira. Mladi pa mnogokrat hodijo svoja pota. Stare navade in običaje odpravljajo, medsebojna ljubezen in zastopnost sloni na trhli podlagi medsebojnega nezaupanja v škodo obema. Nič več ali vsaj malo je med gospodarji in viničarji čuta skupnosti in povezanosti, kot nekdaj v prejšnjih za gospodarja in viničarja boljših časih. Zato pa je tudi pogosto menjavanje gospodarjev ozir. viničarjev znak, da nekaj ni v redu. Stari lepi časi so minuli, kapitalizem je razrušil tudi to skupnost, ki prav gotovo ni nikomur v trajno korist.
A. Krepek.
Jože Gostinčar:
Še nehaj o dr. Jan. Ev. Kreku
21.	Krek narodnjak. Dr. Krek je čutil globoko slovensko, kar je pokazal s celotnim njegovim delom. Ni bil prenapet in ni maral za prazne narodne napitnice, ki narodu nič ne koristijo. Pač pa je hotel dejanskega narodnega dela v družabnem gospodarstvu, v izobrazbi in vršenju verskih dolžnosti. Krek je mrzil puhli nacionalizem, ki ne nosi ne moralnih in ne materialnih koristi; pač pa mržnjo in nevarnost svetovnih zapletljajev in vojska. On je poleg ljubezni do svojega materinega jezika in do vsega slovanstva spoštoval tudi dru^e narode in se je naučil tudi nekaterih tujih jezikov. Govoril je vse slovanske jezike, potem nemščino, latinščino, grščino, nekaj arabščine, francoščino in . tudi angleško. Enkrat je pisal v neki madžarski list v madžarskem jeziku, in sicer pravilno; toda madžarsko ni znal. Pisal je po slovnici, ki mu jo je prinesel pisec leh vrstic iz Budimpešte. V kolikor 6e tiče Jugoslavije je izjavil dr. 'Krek že zdavnaj pred svetovno vojsko, da se zna pri južnih Slovanih Avstriji tako goditi, kakor se ji je godilo z Italijani, če Avstrija ne
Vajencem solnca in zraka!
V nekem listu z dne 30. julija 1936 beremo: Počitniške kolonije za bolehne vajence niso nobene ovire več za organizacijo vajenskih [ločilniških kolonij, ker pri nas že obstajajo za šolarje počitniški domovi Sv. Martin na Pohorju, Lukovica, Medvode in Rakitna pod Krimom. Šolarji uporabljajo navadno te domove samo junija, julija in avgusta. Vajenec bi lahko pošiljali na počitnice že maja in še ves september, ki je navadno pri nas še lep in topel.
V Avstriji imajo več počitniških domov za vajence in kako veliko pozornost posvečajo zdravstveni zaščiti vajencev, dokazuje že dovolj jasno visoka vsota, ki so jo izdali za vzdrževanje domov in oskrbo vajencev, in sicer so lani (v letu 1935) izdali 580.660 šilingov, kar znese okrog 4,800.000 Din. Toliko lahko žrtvuje majhna in revna Avstrija za delavsko mladino, dočim mi nismo izdali v enak namen uiti prebite pare.
Pri nas gredo leta in leta naprej in vse pisanje ne pomaga nič v zaščito zdravstva vajencev in vajenk.
Protituberkulozni teden je minil, pisalo se je na vse načine, kakšna je strašna bolezen tuberkuloza. Nasvetujemo gospodom činiteljem pri Tuberkulozni ligi in vsem drugim faktorjem, da pogledajo tudi po naših delavnicah, posebno pri krojačih, šiviljah in modistinjah in isto pri ostalih obrtih, kako naš obrtni naraščaj dela po 12 do 14 ur dnevno in povrh še brezplačno. Prvi, ki najbolj izkoriščajo delavsko mladino, so se oglasili celjski obrtniki oblačilne stroke proti vajencem, da bi priznali kako odškodnino vajencem za delo med časom učne dobe. O tem bomo še več napisali in bomo pokazali javnosti v pravi luči, kako se dela z vajenci in vajenkami pri nas.
bo pravočasno spoznala škodljivosti svoje protislovanske politike, potem se zna jugoslovansko viprašanje rešiti proti Av-stri, kar se je točno tudi zgodilo. Da je Krek resno mislil na združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno samoupravno in od drugih primesi neodvisno državno celoto, dokazuje majniška deklaracija v avstrijskem državnem zboru, ki jo je zamislil on sam, uredil pa klub vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih poslancev na Dunaju, katero so razen enega Srba podpisali vsi jugoslovanski poslanci. Ta velika Krekova zamisel sama dovolj kaže njegovo sicer trezno slovansko srce in zasluži, da ga zgodovina ne pozabi. Ker je bil Krek za najširšo osebno in državljansko svobodo, si moremo misliti, kakšno zamisel je imel on o ureditvi sedanje naše države. Dal je v razgovorih razumeti, da naj posloji skupna država za tri jugoslovanske narode (Bolgari ne pridejo v poštev): Slovence, Hrvate in Srbe. Vsi naj imajo eno lepo hišo, v kateri bo imel vsak svoje stanovanje, ki si ga bo sam ipo svojem okusu in po svojih potrebah uredil. Za skupno hišo in za hišne potrebe morajo skrbeti vsi, vsak po svoji moči. Istotako imajo skrbeti vsi za varnost in obrambo skupnega doma. Gospodar doma je kralj, ki si za pomočnike uprave, po nasvetu vsakega naroda, izbere potrebno število oseb.
1
Misijonski teden
Naše okrožne prireditve
se bo od 13. do 20. junija vršil v Grobljah pri Domžalah. Prvi dan je slovesna otvoritev misijonske razstave. V nedeljo, dne 20. junija, pa je v Grobljah misijonski kongres za vso Slovenijo. Ob 9 bq sprejem prevzv. g. stkofov. Ob 10 bo sv. maila nad”ikofa dr. A. B. Jegliča na prostem. Med sv. mašo bodo udeleženci prepevali znan? ljudske pesmi s spremljevanjem godbe. Govoril bo eden navzočih škofov. To sv. maši bo misijonsko zborovanje. Ob 1 fco koncert godb. Ob 2 pete litanije s elovesno zaobljubo Kristusu, da hočemo tudi, Slovenci po svojih najboljših močeh delati za širjenje Njegovega kraljestva na žemlji. Kot zaključek bo slavnostna igra na prostem »Naša aipostola«. Ta dan ee~bodo Vlaki ustavljali kar v Grobljah.
Iz prevratnih dni
Pod tem naslovom prinašajo jeseniške »Naše meje< članek, v katerem pravijo, da mnogi naši (iZIŽD) prijatelji vidijo v Jesenicah nekako kotišče' prevratnih nazorov in žarišče, od koder se širi boljševiška miselnost v njihove še »neokužene« vasi, fare in občine. Da pride člankar lahko do spodaj navedenega odstavka, ki ga ponatiskujemo doslovrio iz lista, mora sevpda to agitacijo za »Združene« v vsej jeseniški okolici potrditi tudi s stališčem proti J SZ. Njej očita, da je samo filozofirala in lenuharila, mesto da je delala, izpodbujala, zbirala, opozarjala in gradila. Tu, pravi člankar, je temeljni vzrok, da slovensko industrijsko delavstvo še danes ni v večini v katoliškem narod, gibanju. — Mi pa pravimo, da se ima katoliško gibanje na Jesenicah v pretegni večini, za to, kar danes ima, zahva-lti predvsem našim tovarišem, ki jim danes očita lenuharjenje. O tem bomo lahko še veliko govorili in pisali in sicer tako, da bo očitek lenuharjenja padel kam drugam in ne bo obležal na pridnem, požrtvovalnem in globoko ver nem jeseniškem delavstvu, kateremu gre za preteklost in za sedanjost vse priznanje in pohvala tako iz verskega kot socialnega stališča.
Poziv na vse občine, fare in odločilne faktorje,, ki so najbrž izven delavskih vrst, pa se glasi takole:
»Napisali smo te vrstice nam in okolici v svarilo, da v vsej medsebojni povezanosti napravimo takim nemogočim razmeram konec. Nasproti vsem ostalim organizacijam smo zato postavili katoliško brezkompromisno strokovno organizacijo delavcev Zveze združenih delavcev. Opozarjamo, naj jo nihče ne zamenja z Jugoslovansko strokovno organizacijo, ki hoče živeti od idejnih kompromisov. Doslej sta v radovljiškem okraju dve skupini naše organizacije ZZD: na Jesenicah in na
Za skupno upravo in zakonodajo naj odpošilja vsak narod primerno število po splošni, enaki, naravnostni in tajni voliv-ni pravici izbranih zastopnikov v skupni zbor, ki je namenjen urejevanju skupnih potreb im zadev. Uprava vsakega naroda naj bi bila neodvisna. V kolikor je pa potrebno, da prispeva za skupnost, pa odloča skupni svet, kateremu se morajo v tem oziru ukloniti samouprave. V tako urejeni državi bi ne bilo nezadovoljstva, vsaj ne plemenskega. To bi bil nekak sistem švicarske unije.
22.	Splošno mišljenje in nazor dr. Kreka je bilo, in bil je tega trdno prepričan, ■da je le krščanstvo sposobno osrečiti vse ljudi, ako se uvede v javno življenje in gospodarstvo, s tem da se na temelj sezida nova socialna stavba. Socialno vprašanje postaja biti os, okoli katere se sučejo vsa druga in tudi versko vprašanje. V socialni borbi ljudje pozabljajo na Boga. Prevelika revščina vodi najboljše ljudi v obup, tako da ne verujejo nič. Kapitalizmu ni za ljudi, ipač pa za čimdalje večji dobiček iz ljudskih srag. Zaradi tega se mora krščanstvo z vso močjo zavzeti za to, da se gospodarske razmere spremene v korist dela in delovnega ljudstva.
Kdor bo hotel imeti prenočišče, mora to javiti vsaj 14 dni prej pripravljalnemu odboru. Vsi udeleženci si morajo nabavi ti posebno izkaznico za Misijonski teden, ki se dolbi pri vseh župnih uradih, takaiznica stane 3 Din in ima vsak udeleženec 7. njo pristop k vsem prireditvam 'Misijonskega tedna in kongresa. — Kadi velike pomembnosti te prireditve se bo naše delavstvo prav gotovo kompaktno pridružilo tej lepi proslavi misijonske misli, ki je pač vzvišena nad visemi vsakdanjimi malenkostmi današnjega časa. Poleg naše vsakodnevne borbe za zmago Kristusovega kraljestva na zemlji bomo ta dan to našo največjo idejo javno manifestirali proti vsem oboževateljem zlatega teleta.
v katoliške smeri
Breznici. Pozivamo ostale občine in fare, da tudi one čim prej e ustanove svoje podružnice ZZD in stopijo v naš sklop. Dokler pa nimate lastne organizacije doma, pfosimo vse naše odločilne faktorje, da vse store, da se njihovo delavstvo, ki je zaposleno v naših železarnah, nemudoma organizira v jeseniški Zvezi združenih delavcev.« (Podčrtano po originalu; op. uredništva.)
V boj proti JSZ so torej vpreženi najrazličnejši faktorji in to nam zadostuje, ker vidimo, da bo ta organizacija končno prav malo delavska.
Prejeli smo in priobčujemo:
Ljubljana, dne 19. maja 1987.
P. n. uredništvu »Delavske pravice« v Ljubljani.
Prosimo, da objavite v Vašem listu z ozirom na izjavo, objavljeno v nedeljski številki »Slovenca« dne 9. maja 193.7, sle-d eČe:
»Ni res, da bi izjavo o »Domu in svetu« in prof. Kocbeku, objavljeno v »Slovencu« št. 104a, dne 9. t. m. sprejel občni zbor A. Z.
Res pa je, da jo je sprejel le del v A'Z včlanjenih akademikov tedaj, ko občni zbor po pravilih AZ § 6 ni bil več sklepčen.
To izjavo pošiljamo s prošnjo za objavo zato, ker »Slovenec« ni hotel prinesti tega popravka.« — Za Jugosl. kat. akad. društvo »Danica« v Ljubljani: Ivan Gradišnik, 1. r., za predsednika, Zapužek Jože, 1. r., t. č. tajnik. — Za Jugosl. kat. akad. drušltvo »(Zarja« v Ljubljani: Osterc, 1. r., t. č. predsednik, Planinšek, 1, r., t. f. tajnik — Za Jugoslov. društvo akademi-čark »Savica« v Ljubljani: Jaklič, 1. r., t. č. predsednica, Mimica Zagorc, 1. r., t. č. tajnica.
V zadnji številki »Delavske Pravice« je bilo pomotoma poročano, da je okrožna prireditev skupin KDM kamniškega okraja preložena na 6. junija. Prireditev se bo vršila v nedeljo, dne
13.	junija, v Radomljah. Dopoldan bo Skupna sv. maša in tečaj za elane kra-
Strokovna zveza oblačilnega delavstva
Škofja Loka. V ponedeljek, 31. maja 1937, bo po končanem delu člansko zborovanje naše skupine. Zborovanje bo v Društvenem domu. Ker bo dnevni red sestanka zelo važen, naj nikogar ne manjka. Na sestanek bo prišel tudi zastopnik centrale iz Ljubljane.
Zahvala
Hrastnik. Podpisani se prisrčno za-nvaljujem vsem tovarišem - članom Strokovne zveze priv. trg. nameščencev in Jugoslovanske strok, zveze, ki so me v teku mojega 2 meseca trajajočega zdravljenja v »Šlajmerjevem domu« — obiskali ter mi tudi drugače pomagali prenašati posledice težke bolezni. — Vsem prisrčni Bog plačaj! — Viktor Eržen.
Stahovica. Povodom moje dvomesečne bolezni in smrti moje žene so mi priskočili tovariši nameščenci in delavci z zbirko 135 Din na pomoč. Velika tolažba mi je ta pomoč v moji nesreči, kajti prišla je popolnoma nepričakovano. Čutim se dolžnega, da se za te velikodušni dokaz
jevnih skupin KDM kamniškega okraja, popoldan pa pred cerkvijo akademija z zelo pestrim sporedom.
Vse tovariše in tovarišice krajevnih skupin JSZ kamniškega okrožja vabimo, da se popoldanske prireditve v čim večjem številu udeleže.
tovarištva vsem darovalcem najiskreneje zahvalim. Bog vam bodi plačnik. — Stahovica 20. V. 1937. — Zniitek Anton.
★
Častna izjava
Podpisana Domajnko Ljudmila,' posestnica n ji (Radenskem vrhu, preklicujem in obžalujem vse očitke, katere sem izrekla napram g. Jelenu Antonu, upravitelju zdravilnih vrelcev v Boračovi, Itot neresnične in izjavljam, da slednjemu ne morem očitati glede njegovega službenega poslovanja ničesar nekorektnega.
Enako tudi preklicujem in obžalujem očitek, da bi hotel podkupiti mene ali katerokoli pričo v njegovi zadevi proti g. Glaserju Joškotu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe.
Gornja Radgona, dne 15. maja 1937.
'Ljudmila Domajnko.
MALI O G LA S I
Vsaka beseda 50 par. ..
Sklicujte se pri nakupovanju na oglase, ki ste jih čitali v »Delavski Pravici«!
Brezposelni
Roman
Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril
»Prosim, gospa! Dokod dam?« ji je prestrigel besedo sprevodnik. Stopil je k njej in iztegnil roko, da bi sprejel voznino.
»Kaj se vam tako mudi!« ga je nezaupljivo zavrnila in mu dala šest penny-jev v roko. »Za nazaj!« je poudarila. »To se pravi, da ne smem kazati svoje izkaznice?« Sprevodnik ji je dal dva penny-ja nazaj. »Sprevodnik naj opravlja svoje delo, ne pa. da se vtika y tuje stvari,« ga je zafrknila.
»No, no, nikar se tako grdo ne pirep.irajimo! Otroci poslušajo!«
»Vaša gospa bi tudi klela, ko bi kar dve leti morala živeti oS miloščini. Njej ni treba hoditi v Pirley, kakor moram trapati jaz nocoj. Povem vam, da ni to prav nič prijetna zabava,« se je odrezala ženska in hlastno zagrabila listek, ki ji ga je ponudil sprevodnik. »Vaša gospa stopi eno ali dve minuti, preden se zapro trgovine, v mesnico ali v trgovino z ribami in nakupi vse, česar potrebuje. Jaz pa moram tako 4^1eč v našo zadružno trgovino. Kadar si pa hoče dati umeriti novo obleko, si pa tudi Vaša gospa vzame več časa,« je neprizanesljivo razlagala razborita ženska.
Sprevodnik je vzel denar od gospe Cullen-ove in ji dal listek. Nato je stopil dalje po avtobusu in ni spregovoril nobene besedice več. Nekateri potniki so se obrnili na svojih sedežih, da bi slišali grenke besede glasne ženske. Drugi pa so se kar dalje razgo-varjali med sabo. A videlo se je, da se ne dajo motiti od zgovorne ženske. Ivan Gook in njegova žena šta spdela nekako v sredini avtobusa. Molčala sta in nepremično strmela preko ramen svojih dveh prednjih sopotnikov. Hoteč zakriti svojo samozavest, sta gle-
k
dala naravnost v slikovite oglase nad okni. Janko je sedel očetu na kolenih in s svojim čistim prstom rezal temno liso na šipi, ki je vanjo dihal. Večinoma so se vozili v avtobusu ljudje iz vasi Wingrove in so za vsakega v vasi prav dobro vedeli, ali ima delo ali ne. Ivan je v avtobusu irAel občutek, kakor da je surova, blebetava ženska za njegovim hrbtom nekaj bruhala Vanj, nekaj, kar je brizgalo krog njega, ni pa zadevalo ostalih potnikov, marveč le njega in njegovo ženo. Oči vseh so še uprle vanje, videli so, kako jih zagrinjajo valovi krutih besed zgovorne ženice. Opazili so, da je ta surova ženska ustvarila nevzdržno ozračje.
Ivana to skrajno bedasto govoričenje in žlobu-dranje ni prehudo prizadelo. Samo zaStudilo se mu je, kakor se človeku zastudijo kvante, ki jih bruha iz sebe pijanec, pa čeprav so nedolžne. Ženska je govorila budalosti. Ivan je dobro vedel, da Sam Frost ni imel nikakih prihrankov. Ženska ni bila vredna, da bi jo poslušal in se zanimal zanjo. A Ivana to tudi ni najbolj bolelo. Zavest, koliko mora trpeti njegova žena, mu je priklepala oči na oglase nad okni in ga navdajala z neprijetnimi občutki. Njegova žena ni bila tako izkušena kot on. Kar ni naravnost bodlo V oci, za to se sploh ni zmenil. Njo so pa hudo mučile njene lastne misli. V dno duše jo je zapekla sramota in ponižanje. Ljudem v avtobusu se je zastudila neumna, surova in širokoustna ženska, ki je sedfela njej za hrbtom. In tudi njo, Ivano Cookovo, ki je bila vse življenje ča!stna in poštena, so metali v isti koš kakor tole žensko! Za Boga! Od tedaj je zasovražila vsakogar, najbolj’pa tisto klepetuljo in tudi vse lju^Ii, ki so kaj mislili, in svojega moža, da celo svojega inoža, ki jo je pahnil v vso to bedo. Le da bi dobil delo, si je mislila, f»a čeprav bi zaslužil samo pet in dvajset ŠilingoV in tri peririy-je, podpOrica, ki jima jo n^klanja Odbor za javno skrbstvo.
(Nadaljevanje.)
To in
Ne bom« so šli tako... Jeseniški list »Na mejah« hoče vprašanje sv. maše na Jesenicah 1. maja prepeljati na drugo pot in celo pravi, da ni nihče prosil g. kaplana Križmana, da bi opravil sv. daritev za pokojne člane JSZ in da, kdor drugače govori, ta laže. To tudi mi nikdar trdili nismo, ampak je podpredsednik skupine uredil vprašanje sv. maše v jeseniškem župnišču, pod čigar področje spada tudi cerkev na Savi. Sv. maša je bila v župnišču tudj obljubljena, v župni cerkvi pravilno oznanjena, v cerkvi na Savi pa med oznanili nismo slišali ničesar o sv. maši. Na Jesenicah imamo zaenkrat samo enega župnika. V takem slučaju pač ne pride v poštev, ali se kdo strinja z vodstvom krajevne JSZ ali ne in tudi kaka »zamegljenosti; v JŠIZ ne. Kdo končno zavija oči?
Drugo radijsko predavanje o vajencih bo v ponedeljek, dne 3!l. maja 1937, ob
ono
20.10 Predaval bo g. dr. Albert Trtnik o >Soci a 1 n (»-medicinskem ra »mo tri vanju o vajenskem vprašanju«. 0 tej temi je imel referat dr. Trtnik na vajenški anketi dne 25. marca 1937 v Delavski zbornici, vslod tega opozarjamo našo javnost na to važno radijsko predavanje.
Ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih, živilskih, usnjenih izdelkov, blaga itd.) podajata naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu. — Priporočamo Vam, da ne pozabite obiskati ljubljanskega velesejma, ki bo letos od a. do
14.	junija. Na železnicah imate 50% popust za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 14. junija, za povratek pa od 5. do 19. junija.
Delavska pravita
>■*!««. r	■-	5-.	r,	rf fr V.	rf	^
Ishaia vsak četrtek popoldnp, v ilučaju prainika dan p roj • Uredništvo in uprava: Mmoili^va e. Si i • ,M2{rlhk|rana plima ' t« no »prajatnalo • Oglasi, reklamacija In naročnina na upravo: Miklošičeva cesta 22/1 • Oglasi po canikii • Telefon 2245 • Številko čekovnega računa 14.»00
Posameina številka Din 1'— • Cena: za i mesec Din za četrt leta DTn to.-, za ppl lota Din 20-—, za celoletoDIn «%-; i »a Inozemstvo ,s|*ne mešalno Din J—
Urejuje !;■ za ure.dnlitvo odgovarja Lombardo Peter • Izdaja za korfžorgl) 1 Delavska Pravice: S. tumor • Za Jugo- i slovansko . tiskarno v Ljubljani: K. Če* ,