PdiWIH|iiWiHB ir gotovtoL, fflmja vsak lortk, trtrtik in »obolo._Cen« posamezni Bw«m k t-SO. e SOP1S ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN , Vredntitro 1» trpr*vnl*tvo je v Gradil*« ltt», 17/1. - Doptart «• «• - Številka prt Cekeraan janl 11.9». — fitevflka telefon* 5*2. f Uaroinhta is cieml]? SHS j lein. K 1X1 ta po? leta K 95, za tetrt trt« K S®> f W tt hteurcatv« V LETO IV. LJUBLJANA, dne 2. julija 1921. ni. Pltda fn toil se r Ljubljani. I ŠTEV. 65. Stanovska zavest. Razmere nas silijo zapisati nekoliko trpkih besed. Sobotni dnevniki bo prinesli notico načelstva ljubljanskega gremija, da se zapadle gremi-jalne pristojbine za leto 1919 in 1920 odstopajo magistratu v izterjanje. Žalostno je, da je tako daleč došlo, da v našem stolnem mestu naše trgovstvo nima toliko čuta solidarnosti in stanovskega ponosa, da bi bilo pri milijonskih obratih utegnilo žrtvovati svoji poklicni in obligatorni stanovski organizaciji par kron letnih prispevkov. Toda ne smemo misliti, da je slučaj ljubljanskega gremija nekaj izjemnega; to je tipičen pojav, ki ga najdemo pri vseh gremijih in zadrugah na provinciji in v ostalih mestih. Nikdo ne pozna stanovske organizacije, dokler se mu ne predpišejo občutni vojni davki; šele tedaj hiti in roti organizacijo, da intervenira, da mu pomaga. Par tednov pozneje je zopet indiferenten napram organizaciji in ne samo, da se pozitivno ne udeležuje dela, ne da inicijative, marveč niti onih zanj smešno malenkostnih prispevkov ne plača, marveč raje kljub večkratnim opominom čaka, da st; ga ekzekvira. Na ta način ni gremijem in tudi ne Zvezi gremijev mogoče vršiti nalogo, katero so si v svojem programu in pravilih nadejali. Občni zbori mnogih mestnih in podeželnih gremijev so najboljši dokaz, kako plitva je stanovska zavest večine našega trgovstva, kako popolnoma nič se ne zavedajo važnosti solidarnega nastopa in strokovnega dela v organizacijah Od vseh članov se udeležuje zborovanj ena petina do ena desetina, vsi drugi pa najdejo vse mogoče izgovore, samo da se absentirajo. Vse delo v strokovnih organizacijah spočiva na dveh ali treh osebah; včasih celo na enem samem. Vsi ostali se ne udejstvujejo praktično, inicijativno pozitivnega dela in s svojo abstinenco in pasivnostjo silijo svoje strokovne organizacije v neproduktivnost. Ugotoviti moramo, da je v vsakem strokovno organiziranem delavcu globlji občut in zavest pomena strokovne organizacije, ker on ve, da edino ta lahko zboljša njegov gmotni položaj, kar je glavni cilj njegovega stremljenja. Trgovec, ki te skrbi ne pozna, je individualist in smatra, da najbolje lahko sebe zastopa in ščiti sam. Zato omalovažuje strokovno organizacijo, češ da ta zastopa le skupne interese. Pa bas tu leži največja samoprevara in dogodki zadnjih dveh let bi bili lahko naše trgovstvo iztrez-nili. Pred poldrugim letom, ko je bila persekucija trgovstva na vrhuncu, se je še čulo nekoliko zanimanja za stanovsko organizacijo, ki pa je pozneje zopet ponehalo. Razmere se medtem niso nič zboljšale, nasprotno v najkrajšem času bodo naše trgovske organizacije poklicane, da sodelujejo pri obrtnem redu, pri trgovskem zakonu, da varujejo svoje pravice proti zadružnemu zakonu, proti brezmejni protekciji agrarcev na škodo razvoju trgovine. Razen tega še niso gremiji izvršili revizije obrtnih listov, reorganizirali nadaljevalne strokovne vzgoje naraščaja in mnogo drugih detajlov. Tudi naš strokovni Trgovski list pogreša iz krogov interesentov sodelovanja. Celo leto je prejel komaj par dopisov od trgovcev, dasi je bilo ogromno prilik in gradiva. Pa ne samo to! Tudi inseriralo se je raje v političnem tisku in na konec znaten del trgovcev ni poravnal dosedaj naročnine. V takih razmerah je težko vztrajati in vstvarjati strokovne obširne knjižnice, razviti strokovno delo in časopisje. Nedvomno je, da bi ta ma- Predsednik »Uprave za zaštitu industrijske svojine« dr. Janko Šuman: Zaščita industrijske lastnine. (Konec.) S tem, da so se patenti, vzorci in Ponesle v registre uprave, uživajo vse pravice in ugodnosti po tej uredbi, smatrajo se kot samostojne, od prejšnjih zakonov neodvisne ?„'Cc! >ndustrijske lastnine, podvržene so pa tudi predpisom te uredbe glede sporov o njihovi veljavnosti Tudi glede vzorcev in znamk velja to, kar se je povedalo zgoraj glede patentov. Preneseni vzorci in znamke ki so dosedaj veljale samo v posameznih delih kraljevine, ali kojih se zaščita razširi na celo ozemlje kraljevine, ne morejo kršiti pridobljenih pravic drugih oseb v onih pokrajinah, kjer dosedaj niso veljale. Kakor se je to že zgoraj omenilo, je naša država po členu 274 St. Ger-mainske mirovne pogodbe (čl. 257 Trianonske mirovne pogodbe z Ogrsko, katera pa še ni stopila v veljavo, ima isto določbo) obvezana priznati samo one pravice industrijske lastnine, ki so \na nekdanjem avstro-ogr-skern teritoriju veljale v trenutku, ko Je ta teritorij prešel pod suvereniteto naše države. Iz tega vzroka je popol- nji odstavek § 162, da predpisi tega paragrafa ne veljajo za pravice industrijske lastnine, odobrene po 27. oktobru 1918 od strani oblasti, odnosno ustanov (trgovskih in obrtnih zbornic) v območju današnje avstrijske ali ogrske republike. Ker so pa odredbe mirovnih pogodb obvezne, se končno določa, da predpisi § 162 v nobenem oziru ne menjajo mirovnih pogodb, ako bi te v enem ali drugem slučaju dajale pripadnikom pogodbenih držav večje ugodnosti, kakor jih priznava § 162 uredbe. V členu 258 in sl. mirovne pogod- -be z Avstrijo so navedeni slučaji, v katerih se morejo obnoviti odnosno pridobiti pravice industrijske lastnine, ki so tekom vojne prenehale, ali ki bi se lahko pridobile, če bi ne bilo vojne, v členu 260 je nadalje določeno, da se prijoritetni roki, ki jih Predvideva člen 4 leta 1911 v Wa-shingtonu revidirane mednarodne panske pogodbe z dne 20. marca 1883 ah kakšna druga veljavna mednarodna pogodba ali kak zakon v svrho, da se tega roka poslužujejo interesenti pri prijavi patentov, uporabnih vzorcev, znamk, vzorcev in modelov podaljšajo od vsake pogodbene države v korist državljanov drugih pogodbenih držav za šest mesecev, to pa le v slučaju, da ti roki 28. julija 1914 še lenkostni, strokovno - prosvetni davek v obliki prispevkov za stanovsko organizacijo in glasilo nesel našemu trgovstvu mnogo uspehov. Zato upamo, da bo naš današnji apel zadostoval, da bo vsak član storil napram svoji organizaciji in strokovnemu delu v bodoče svojo dolžnost. Nove takse. (Nadaljevanje.) T. p. 235. Za dopustitev nadrobne prodaje tobaka, cigaretnega papirja, denaturiranega alkohola, poštnih in kolkovnih vrednot in monopoliziranega papirja: a) v Ljubljani in Mariboru 50 din., b) v ostalih mestih 20 din., c) v trgih 10 din., d) na vaseh 5 dinarjev. Ta taksa se pobira tudi za dovoljenje prodaje smodnika. Popolni invalidi plačajo samo polovico takse, ki je določena za trafike. Taksa za vsako igro kart ali domino stane po t. p. 236 neizpreme-njena s 5 din. Najvažnejše takse iz konzularne stroke, ki se z novim finančnim zakonom nameravajo povišati, so sledeče: a) za izdanje, podaljšanje ali obnovitev potnih listov: 1. do 6 mesecev 10 din; 2. Za čas od 6 do 12 mesecev 20 dinarjev; 3. za vsako nadaljno leto še po 20 dinarjev; Te takse se torej proti sedaj veljavnim trikratno povišujejo. 4. za izseljeniški potni list v Ameriko znaša taksa 500 din. Opombe veljajo kakor so bile lansko leto v Uradnem listu z dne 23. aprila 1920, štev. 50 razglašene. 5. za vpis v register naših podanikov, ki stanujejo v inozemstvu, ako se priglasijo 6 mesecev po prihodu odnosno na javen poziv, se plača ta- ksa 3 din. brez ozira na število rodbinskih članov. Za izpremembo, dopolnitev ali popravek se pa plača le pol dinarja. 6. za vpis naših podanikov v seznam zaradi dostavitve pošte, se plača letno 20 dinarjev. Za vidiranje pasov inozemcev ostane minimalna taksa 10 din. V praktičnem odnošaju se ravna po reciprociteti inozemskih držav. Za vidiranje pasov naših državljanov se plača taksa 3 din. Važna je opomba, da sme finančni minister v sporazumu z zunanjim ministrom takso za inozemce po načelu reciproci-tete povečati ali zmanjšati. Obmejne oblasti so dolžne izterjavah za nevidirane potne liste takso, ki je za vidiranje predpisana. Za vidiranje posmrtnih pasov, razen za potne liste naših beguncev in padlih vojakov, se plača dvojna taksa. T. p. 239. Za poizvedovanje in poročilo o osebah neznanega bivališča, ki živijo v inozemstvu 10 din. „ T. p. 240. Enaka taksa velja za prošnje za zasebno obvestilo osebam, ki žive v inozemstvu. Nikakor pa ne odgovarja ugledu naše države naslednja tarifna postavka, ki določa, ako zasebnik naprosi konzularno oblast, da posreduje za izplačilo kake terjatve in ta denar interesenti dopošljejo, da sme konzulat si zaračunati razen stroškov za dostavitev še takso v višini pol odstotka od vterjanega zneska. Ako se pa nasprotno pošlje konzulatu kak znesek v svrho dostavitve osebi v inozemstvu, se plača razen dostavnih stroškov še takso v višini ene četrtine odstotka dostavne vsote. Za izkaznico prebivanja, za njeno podaljšanje ali obnovo 3 din. T. p. 242 a). Za vsako sestavo pogodbe poleg takse od pravnega posla ali listine 20 din.; b) Za odpoved pogodbe 10 din. c) Za sestavo protokola o kateri- nis n s< pričeli, ali bi začeli teči, če bi vojne ne bilo. Šestmesečno podaljšanje se računa od dneva, ko St. Germainska mirovna pogodba stopi v veljavo. Radi teh določil, bodo- se dogodili slučaji, v katerih mora uprava priznati pravice industrijske lastnine, če tudi ne odgovarjajo predpisom S 162 uredbe. Najvažnejša mednarodna obveza, ki velja glede zaščite industrijske lastnine je Unijska pogodba, sklenjena v Parizu dne 20. marca 1883, revidirana zadnjikrat v Washingtonu dne 2. junija 1911. Tej Unijski pogodbi so pristopile sledeče države: Belgija, Brazilija, Španska, Francija, Vel. Britanija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Srbija, Švica, Tunuzija, Norveška, Švedska, Ameriške Zjedinjene države, Dominikanska republika, Danska, Japonska, Nemčija Mehika, Kuba, Avstrija, Ogrska, Maroko, Češka in Poljska republika in Rumunija. Tudi naša država je notificirala svoj pristop tej Unijski pogodbi. Glavna določba te pogodbe je, da priznavajo pogodbene države podanikom .vsake teh držav prvenstvo (prijoriteto) prijave, izvršene pri pristojni oblasti ene pogodbenih držav, ako se prošnja za odobritev patenta ali uporabnega vzorca preda pri pristojni oblasti druge države najdalje tekom 12 mesecev, prošnja za registriranje vzorca, mo- ,co:u vojne cie;a as* /-sanske najdalje tekom štirih mesecev po predaji prvotne prijave. Ker niso vse države gornjega zaveza podpisale mirovnih pogodb in ker se je zdelo potrebno, da se ugodnosti mirovnih pogodb glede zaščite industrijske lastnine raztegnejo tudi na ostale člane zaveza kakor n. pr. na Brazilijo, Kubo, Dansko, Španijo, Švico, se je sklenil dne 30. junija 1920 posebni aranžman v Bernu, v katerem se nekatere države zavezujejo, da se državam, ki so aranžman sklenile, daje iste ugodnosti kakor onim, ki so podpisale mirovne pogodbe. Tudi naša država je prijavila pristop k temu aranžmanu. Končno še kratka opazka glede kolekovanja prošenj in njenih prilog. Po § 159 uredbe se plačajo razun v §§ 155 do 158 omenjenih posebnih pristojbin še v smislu »zakona o taksama« od 30. marca 1911 v tem zakonu predvidene pristojbine v dinarjih. Opozarja se posebno na člen 15, ki določa, da se nekolekovane ali ne zadostno kolekovane prošnje, ki se osebno predajo, ne sprejmejo; ako se vpošljejo po pošti, se take vloge sicer upišejo v vložni zapisnik, ali se ne rešijo, ampak gredo »ad aeta«. Le v slučaju, da nosi vloga v tar. post. predviden najnižji kolek (takse-no marko), ki znaša sedaj 2 din. (vsaka priloga kolek 0.50 din.) sn z v1o>to postopa in sicer pod meritorno rešit koli drugi zadevi, ki nima posebne takse 20 dinarjev. d) Za prošnjo, da se kaka zadeva javno objavi v privatnem interesu 20 dinarjev. e) Za vpis listin v notarsko knjigo, ako je listine privatnik sam sestavil od pole 20 din. T. p. 243. Za potrditev pogodbe 5 dinarjev. T. p. 244. Za sestavo oporoke ali kodicila a) v pisarni od pole 20 dinarjev. b) izven pisarne od pole 50 din. T. p. 245. Za hranjenje oporoke 50 dinarjev. T. p. 246. Za akt o otvoritvi oporoke 20 din. T. p. 247. Za sestavo poblastila a) generalnega 20 din. b) posebnega 40 din. . T. p. 248. Za sestavo inventarja od pole 30 dinarjev. T. p. 249. Za uradno zapečatbo trgovine ali stvari 10 dinarjev. T. p. 250. Za snemo pečatev s trgovine ali stvari 10 din. Kjer se konzularna oblast v interesu kakega privatnika udeleži razprav pred lokalno oblastjo ali licitacije in podobnega, Be plača za vsako dopoldne 30 din. in ako traja razprava še popoldne še 20 dinarjev takse. Za samo intervencijo se plača polovica prej omenjene takse. Za pregled kuratorskih računov od prve pole 15 dinarjev in za vsako nadaljno polo še po 8 din. T. p. 251. Za vsako izdano odločbo ali podoben akt 5 dinarjev, za samo dostavitev odločb inozemskih lokalnih oblasti kakemu našemu podaniku se plača taksa 3 din. T. p. 252. Za overenje podpisov in pečatov tujih in naših državnih oblasti 5 din. Te že lansko leto vpeljane takse konzularne stroke se letos povišujejo, kakor je iz predstoječega načrta razvidno za 100 do 150 odstotkov. Razen tega pa se razširja na celo kraljevino veljavnost novih konzularnih pristojbin v pomorskem prometu, ki znašajo: Za prihod in odhod parobrodov v luki, kjer se nahaja konzulat, ako parobrod vrši trgovske operacije v luki in krca potnike ali blago a) za parnike male obalne plovbe brez takse, b) za parnike velike obalne plovbe 0.10 od registrirane tone, maksimalno 20 din. c) Za parnike dolge plovbe za prvih 200 ton 20 din., za nadaljno vsako tono 0.05 din., maksimalno pa za en parobrod 100 din. Poslovanje konzularnih oblasli pri parobrodih obsega sestavo konsti-tuta, pregled in potrdilo popisa mo- vijo na ta način, da se v smislu člena 50 ?zakona o taksama« najprej izvrši doplutac na redno pristojbino in plačilo trikratne razlike med plačano in predpisano pristojbino. Za tozadeven opomin stranki plača ista po tar. postavki 46 še pristojbino 2 din. Pripominja se, da se kolek, predviden v >zakonu o taksama« za doti-čno prošnjo prilepi na prvi poli in sicer samo enkrat brez ozira na to ima li prošnja eno ali več pol. Isto velja tudi za priloge, ki se za vsako plača tudi le enkrat pristojbina 0.50 din. brez ozira na njih obseg. Za vsako prošnjo, za katero se zahteva posebna pismena rešitev, je treba po tar. post. 5 prilepiti na vlogo še kolek 5 din., ako se v zakonu 0 taksama za konkreten slučaj ne zahteva druga pristojbina. Druge pristojbine, ki se ponavljajo so: za vsak oglas v Glasniku uprave 5 din., za prošnjo, da se rok podaljša ali obnovi 10 din., za predlog preložitve naroka 10 din., za vsako nadaljno preložitev naroka 10 din. več, za pregled registra, za pregled aktov ali izložene patentne prijave 1 din. itd. /- Sicer se je pa posrečilo doseči od finančnega ministrstva spremembo strogih določil »zakona o taksama«, ki bode veljala za upravo. Seveda ima ta določba samo začasen značaj. § 159 odstavek 3, določa v tem oziru: štva, zdravstvenega lista, parobrod-nega manifesta, tovornega lista, vidi-ranje brodarskega dnevnika, dnevnika krmarja in strojnika, pregled pa-rcbrodne lekarne etc. ^ (Dalje prihodnjič.) še enkrat o carinjenju in priznanih de- klarantih, Naše stališče zastran priznanih deklarantov, ki smo ga zadnjič podprli, ostaja slejkoprej neizpremenje-no. Ta poklic smatramo odveč; usiliti nam ga hočejo s carinskim zakonom vred, toda branili se bodemo deklarantov dosledno, kakor tudi zakonitih določil, ki istinito konsumentom in s tem državi tako očitno škodujejo. Carinska uprava zapored imenuje deklarantom upokojene carinske uradnike v isti sapi pa zatrjuje, da ji nedostaje uradnikov. Če so ti vpo-kojenci sposobni izvrševati posel privatnih priznanih deklarantov, sposobni so tudi izvrševati posel aktivnih carinikov. Poslednje je seve manj lukrativno in zavoljo tega manj zaželjeno. Neomejena tarifa privatnih deklarantov je obljubljena dežela, za katero se poteguje vse, karkoli je bilo kedaj 8 carinjenjem v zvezi. Znan nam je upokojen carinski uradnik, ponižnih sposobnosti, ki se mu izvoljen poklic »priznanega* dovolj dobre rentira. Ni sicer sposoben napisati deklaracijo o raznovrstnejši manufakturi ali galanterijski robi, ker se najbrž kot aktiven carinik ni izvežbal v tarifiranju, toda ta okol-nost mu prav nič ne škoduje. On je priznan deklarant in že iz samega tega dekreta izvira mu blagostanje. Usposobljen je veljavno podpisovati deklaracije, ki jih spiše špediter. Špediter mu plača za podpis vsake deklaracije 5 dinarjev, toda kljub temu nosi špediter vso odgovornost za pravilnost deklaracije. Ta špediter namreč, dasi z obsežnim inventarjem že dolgo izvršuje svojo obrt, ne more veljavno podpisati deklaracije. Njegova tozadevna prošnja je bila odbita in je tako primoran, če hoče svojo obrt izvrševati, vzdrževati »zakonito priznanega deklaranta«. Špediter, v čigar posel gotovo spada tudi izvrševanje carinskega opravila, osobito če ga istinito zna, kakor v našem slučaju, je odvisen v izvrševanju svojega poklica od podpisa »priznanega deklaranta'*, ter ga mora za to, od vsake odgovornosti odvezano opravilo, vsakokrat nagraditi s petimi dinarji. Toda predno zamore špediter deklarirati, je treba robo videti in oceniti carinsko tarifarično. Prositi mora »V svrho pridobivanja pravic industrijske lastnine, posebno z ozirom na zaščito pravice prvenstva, morejo se izjemno pismene vloge, ki nimajo nikakega ali nedovoljnega koleka, sprejeti tudi brez koleka, prosilec pa se mora opozoriti na veljavne predpise > zakona o taksama«., da dopolni ali plača pristojbino v določenem roku in sicer samo redno pristojbino brez porabe čl. 50 zakona o taksama. Pristojbino za opomin (tar. post. 46) pa mora plačati. >Če prosilec v določenem roku plača ali dopolni zahtevam pristojbine, se vloga smatra, da je predana redno in pravočasno, drugače se položi v spise.« Glede jezika, v katerem se vloge pri upravi predajejo, veljajo splošni predpisi, da morajo biti sestavljene v srbohrvatskem ali slovenskem jeziku. Prilogam, ki so sestavljene v drugem jeziku, se mora priložiti overovljen prevod v naš jezik. Prosilci, ki stanujejo v naši državi, predložijo svoje prošnje lahko sami. Vsi oni pa, ki ne stanujejo v naši državi, morajo imeti zastopnike v smislu §§ 75 in 76 uredbe. Obliko in vsebino poblastila predpisuje izvršilna riaredba z dne 17. novembra 1920, služb. nov. št. 267. Poklicema morejo zastopati stranke v zadevah industrijske lastnine samo advokatje, patentni odvetniki in patentni inženirji. pri carinarnici dovoljenja, da pregleda robo v svrho pravilnega deklariranja. Te prošnje pa obrtnik špediter, ki je po naših pojmih pooblaščen v prilog lastnika robe izvršiti vse transportne posle — torej tudi carinske — ne sme podpisati, ker mu zopet manjka kvalifikacije zakonito priznanega deklaranta. Prošnjo sme sicer napisali, ju opremiti s kolkom za 2 din., priložiti 0.50 din. za rešitev, za podpis pa naprositi »priznanega deklaranta«. V to pa temu seve zopet pripada nagrada petih dinarjev. Za efektivno delo, dvakratni podpis, prejme torej deklarant deset dinarjev, dasi podpis ne odgovarja ničemu drugemu kakor okostenelemu zakonitemu določilu. Vendar deklarant se zaveda svoje važnosti, kajti navedeno vsoto že obe-ča zvišati, gotovo zaenkrat samo do okroglo dvajset dinarjev. Že ob sedanji višini je to dohodek, ki se dnevno po prilikah večkrat ponavlja, v materijalnem uspehu vsekakor z najpoštenejšim ročnim ali duševmm delavcem kosa, kljub temu pa samo osrečuje priznanega deklaranta za zakonito delo. Skrb obrtnikov in trgovcev, osobito pa konsumentov naj bode, iztrebiti takšne zakonite izrodke, ki vzgajajo samopašno parasitstvo na državnem organizmu. Sporadično naletimo tudi na de-klarante, ki kot dobri tariferji sestavljajo deklaracije sami, jih podpisujejo na lastno odgovornost za morebitne nepravilnosti, pa tudi za izvršen posel polagajo račune, ki celo odvetniške ekspenzare vselej mnogokrat prekašajo. Izključeno je, da bi se zamogli kedaj ogreti za »priznane deklaran-tec. Naš neomajen in hkratu modernejši nazor je ta, da prijavlja robo v ocarinjenje upravičenec, t. j. tisti, ki sme z robo med transportom razpolagati, oceni jo pa naj v zvezi z carinsko tarifo službeno le carinski uradnik. Ta poslednji je poklican interes države ščititi in naj izvršuje to brez podraževalnega posrednika. Transportanti se poslužujejo v izvrševanje transportov špediterjev ali direktno železnice. Če nočemo transportne delovršbe ovirati ali podražiti, nakloniti moramo špediterjem iti železnici posredovanje pri izvrševanju carinskih opravil, ne ustanav-. ljajmo pa v to še »priznanih deklarantov«. Za pravilno klasifikacijo carinske robe naj jamčijo carinski uradniki ne pa kakor si carinska uprava to želi deklaranti. Carinarnice s carinsko upravo vred se še danes krčevito držijo zastarele institucije deklarantstva. V to sta merodajna samo dva razloga. Prvič je deklarantstvo zakonito, drugič pa in to je glavnejše, vladajo med priznanimi deklaranti in carinarnicami odnošaji, ki niso brez materijalne podlage. Kar se prvega tiče, povdar-jamo, da se deklarantstvo samo doseže po tistih, ki imajo tri do petletno carinsko prakso, je torej odlikovanje, ki ga carinska uprava poljubno naklone svojim bivšim članom. Predno pa pridemo v podrobnosti drugega razloga navedemo C broj 25.501 iz kancelarije generalne direkcije carine, ki se glasi: Privredno fi-nansijski komite ministara na sednici svojoj od 8. aprila 1921 rešio je. da se do dalje naredbe dnevnice iz čl. 233 carinskog zakona naplačuje i to: za ukazne carinske činovnike po 30 ii-nara, a za neukazne po 15 dinara. Saopštava se prednje rešenje tr-govačkom i zainteresovanom svetu s tim, da če svako ko želi, da mu se kakav carinski posao izvrši van carinarnice ili van vremena odredjenog za službeni rad biti dužan, da se predhodno obrati nadležnoj carinarnici pismenom predstavkom snabde-venom propisnom taksom. Stvar izgleda nedolžna, pa je pol na sebičnosti, ki jo razmotrimo s praktičnih vidikov. »Van carinarnice« se carini največ robe, ker carinskih skladišč še itak nimamo nikakih. Privatnik, ki hoče svojo robo »van carinarnice« cariniti, vloži prošnjo in pride ob zadostni potrpežljivosti v nekaj dneh, prej ali poznej, tudi na vrsto. »Priznani« je dosti praktičnej-ši v dosegi hitrega ocarinjenja. On plača carinskemu revizorju navedeno dnevnico in ima naravno vsled tega prednost pred vsemi drugimi. Obstojajo sicer pravilniki, da mora upravnik biti podpisan na prizna-nici za plačano dnevnico, da mora biti dnevnica plačana pri carinski blagajni itd., toda kljub temu se ocarini največ pošiljk po plačanih dijetah, dasi se carinjenje vrši v kolodvorskem območju carinarnice in med rednim uradnim poslovanjem. V te odnošaje posvetili bi zamogla samo Statistika, ločena za uvoz in izvoz, ki bi naj število za dnevnice ocarinjenih pošiljk vzporedila s celotnim številom carinskih odprav. Znano nam je, da imajo »priznani« svojo prednost pri carinarnicah, znano nam je pa tudi, da dele prejete dnevnice carinarnice med svoje uradnike, kar je gotovo najprijetnejši del ^zakonitega radac. To je neovržno, da tvarja bak-šiš 'visok procent carinskih izdatkov vsled česar opozarjamo na član 181. carinskega zakona, ki izključuje na-pram carinskim uradnikom vsako obliko nagrade. Darežljivost »priznanih«, ki gotovo najde izraz v računih, ki jih plačujejo trgovci in obrtniki, pa naj ti v detajlih zavoljo soglasja z zakonom podrobno premotrijo. Molk v takih zadevah samo podpira nezdrave razmere. —A— AH temelj; naše finančno pravo in u-pravno postopanje na modernih načelih? (Nadaljevanje.) IV. Douosuostni pribitek. V zmislu mrtve črke zakona izvedena odmera donosnostnega pribitka vodi do nepravične in v dejanskih razmerah neutemeljene obdačbe. Da moremo to dokazati, navedli bomo podrobneje, kaj je donosnostni (renta-bilitetni) pribitek in kako se odmerja. Ta davek smo dobili šele med vojno dobo, ki je omogočala, da so si podjetja pridobila neobičajen dobiček. Odmerja se na podlagi cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž. za k. št. 280. Plačujejo pa to davščino spodaj navedena podjetja, zavezana posebni pridobnini. Naredba navaja kot donosnostne-mu pribitku podvržena sledeča podjetja: a) delniške družbe, b) delniška društva, c) komanditne družbe na delnice, d) rudarske združbe, e) pridobitne in gospodarske zadruge, in f) družbe z omejeno zavezo. Donosnostni pribitek znaša pri rentabiliteti: nad 6 odstotkov do vštevši 8 odstotkov 30 odstotkov, nad 8 odstotkov do vštevši 10 odstotkov 40 odstotkov, nad 10 odstotkov do vštevši 12 odstotkov 50 odstotkov, nad 12 odstotkov do vštevši 14 odstotkov 70 odstotkov, nad 14 odstotkov 80 odstotkov predpisa na posebni pridobnini. Takozvani dodatni davek k posebni pridobnini pri delniških družbah je prost pribitka. ' Rentabilitetni pribitek se ne predpisuje tedaj, ako rentabiliteta znaša manj ali k večjemu 6 odstotkov. Rentabiliteta se pa ugotovi po sledeči formuli: a) najpreje se ugotovi odmerna podlaga za posebno pridobnino. Od odmerne podlage je odbiti posebno pridobnino, 90 odstotni enotni državni pribitek, rentabilitetni pribitek in avtonomne doklade, v kolikor so ti davki prišteti v odmerno podlago za posebno pridobnino. Odbijejo se tudi še od te podstave one pasivne obresti Itd., ki so se v zmislu § 94. lit. c) zak. o osebnih davkih prištele k bilančnemu dobičku, ko se je odmerjala posebna pridobnina. Izločijo se n. pr. pasivne obresti hipotekarno zavarovanih dolgov podjetja, obresti deležev, obresti družabne glavnice pri družbah z omejeno zavezo itd. Kar še potem ostane, je primerjalna podlaga za ren tnbilitetni pribitek. b) Nato se ugotovi »upravna glavnica in sicer po stanju začetkom onega bilančnega leta, kojega bilančni donos je obdaciti v zmislu § 92 odst. 1 zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. y.ak. St. 220. V uapravno glavnico se všteje najpreje osnovna glavnica (delnice, deleži, družabna glavnica), dalje prave rezerve in prenos dobička i/. predidočega bilančnega leta. Po analogiji člena 4, odloka bivšega finančnega ministrstva z dne S. avgusta 1910, drž. zak. št. 247, je všteti v napravno glavnico poleg teh zneskov tudi še druge trajno v pridobitne namene investirane glavnice; n. pr. pri rudarskih združbah one kapitalije, katere rudarski družabniki poleg svoje družabne vloge trajno, v pridobitne namene vlože v dotično pod jetje. Podobno velja tudi za družbe /. omejeno zavezo. K pravim rezervam je prišteti še dotacijo rezerve i/. dobička predidočega bilančnega leta in sicer tudi po analogiji zgoraj označenega finančno-ininisterijalnega odloka. c) S tem dobimo dvoje postavk. Prvič primerjalno podlago za rentabi-litetni pribitek in pa napravno glavnico. Razmerje med obema da renta-biliteto. S pomočjo že uvodom navedene davčne lestvice odmerjamo potem do-nosnostni pribitek. Sledeč primer nam bo pokazal, kako je postopati. Delniška dražba v Ljubljani izkazuje dobička za bilančno leto 1919: 1.200.000 K. Pridobnine je v leni letu plačala 100.000 K. Na dolžnih obrestih lastnih, hipotekarno zavarovanih dolgov je plačala 100.000 K. Glavnice, delujoče v podjetju, po stanju koncem 1- 1919 (po bilanci) znašajo: delnice 2,000.000 K, splošna rezerva 500.000 K, rezerva za dubijoze 100.000 K, agio-fond 100.000 K, prenos dobička 100.000 K. (Dalje prihodnjič.). Dopisi. (Protokolacije.) Ze skoro 3 leta smo samostojni in še se nismo dokopali do tega, da bi'pisali naša lepa slovenska imena izključno pravilno. Še se či-ln, da je bila v trgovski register vpisana firma A. Globotschnig ali 1. Pinte-ritsch ali F. Slemenschek itd. Mislimo, da bi bil vendar že skrajni čas, da bi se take spake uradno »ex offo< korigirale. Naj vendar ministrski svet, ki tal;o rad izdaja >naredbe« in »odlitke« v gospodarskih vprašanjih, enkrat izda naredilo, da imajo vsi uradi uradno pisati mesto sch, tsch ali drugih spak — S in č. V cirilici itak ne eksistira niti sch niti tsch. Zakaj bi ludi pri nas ne pisali pravilno? Pri tem niti ne mislimo na male nepravilnosti, kakor Drofemg itd., ali bohoričico Škofi zli — ali pisavo na -ic, n. pr. Ipavic. Vse lo bi lahko ostalo, saj imajo tudi. Nemci svoje Khopffe, Angleži svoje Lloyde itd.; ampak take smešnosti, kakor so Globotscb-nigi, Karnitschnigi itd. — naj se z »od-luko« prepovedo. Ukaz naj bi se izdal na sodišča, pa tudi na župnišča kot ma-trikelske pisarne. Napravite red, čas je že! Nemška imena naj se le še naprej pišejo nemški; slovenska pa slo-venski ! — Naroden trgovec. Izvoz in uvoz. Naš izvoz v Ameriko. Naše bogastvo tvorijo posebno neizdelani produkti, od katerih imamo za izvoz na razpolago: tobak, opij, žita, Ijaker, aluminijeve rude, slive, cement, les in živino. Za Ameriko najvažnejši predmeti so baker in bauksit. Žalibog pa so nastopile težko-če, ki izvoz bakra popolnoma onemogo-čujejo. Slive in tobak za izvoz itak ne pridejo v poštev, ker aroma našega tobaka ne odgovarja zahtevam amerikau-skega kadilca. Izvozne luke za Ameriko so. Trst, Solun, Dubrovnik in Split, vendar vladajo še vedno neredne prometne razmere, ki izvoz zakasnjujejo. Za izvoz prosti predmeti v Madžar ski. Poljedelski minister je sporazumno z interesovanimi ministri dovolil, da se smejo do preklica naslednji produkti in blagovi izvažati v carinsko inozemstvo, ne da bi bilo za to treba posebnega dovoljenja: sveže grozdje in drugo sveže in pripravljeno sadje, sveža in priprav Ijena zelenjava, izvzem šj krompir, vino in šampanjec. Uvozne prepovedi v izlaudiji. Preko Londona se javi, da glasom prav sedaj objavljenega poročila izlandskih oblasti obstoje uvozne prepovedi za sledeče blago: konserve vseh vrst, vkuhano sadje, kekse, fige, datelje, orehe, sladke korene, karamele, konfekt, jedil no čokolado, pivo, selterjevo vodo, avi-tomobile, motorna kolesa, biciklje, vse vrste godala, gramofonske plošče, porcelansko blago, podobe, okvirje, milo in milarako blago, rezila, čipke, parfeme, vode za lase, galanterijsko blago vseh vrst, zlatnine, srebrnine, dragotine, ni-per, dragulje in žive cvetlice. Mno gospodarske zadeve. Trgovina. Meso v Osjeku. Ker so osješki mesarji pri oddaji mesa za našo vojsko nastavili ceno 14.8d K po kg, medtem ko so ga meščanom prodajali po 32 K, je urad za določanje cen ustanovil sledeče nove cene za meso in mast: (loveje meso sprednji del 20 K, zadnji del 24 K, telečje meso 24 K, svinjsko meso 28' K, mast 40 K, suha slanina 40 K, surova slanina 38 K, salo 38 K po kg. Mesarji so si predstavljali, da bo osješko občinstvo plačevalo višje cene, da bodo mogli dobavljati vojski meso po nizkih cenah. Osješki urad za določanje cen je podprl svojo odredbo z denarno globo do 20.000 lv in s 6 meseci zapora, eventuel-no z odtegnitvijo koncesije. Te cene pa mesarje ne bodo spravile na beraško palico! Trgovska zbornica v Skoplju. Iz Beograda se poroča, da je v ministrstvu za trgovino in industrijo podpisan ukaz, na podlagi katerega se olvori trgovska zbornica v Skoplju. kupfijsko zveze z inozemstvom. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so naslovi treh tvrdk na razpolago, ki žele z Jugoslavijo stopiti v trgovske zveze. Ponudba blaga i/. čiste volne. Trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da tvrdka Jakob Kathleil-uer & Solm, ena največjih tovarn za volneno blago \ Gradcu prodaja blago iz čiste volne 140 cm široko po zelo primerni ceni. Blago je prvovrstno. V zbornični pisarni je predmeten dopis, lCi-nal< v Celju, s katero .suio v našem listu že seznanili čitatelje, se je na novo razširila. Tvornica, ki je dozdaj izdelovala raznovrstne kovinske predmete iz modernih zlatnin, kakor žlice, vilice, nože, zajemalke, kuhinjsko posodo itd., je dobita novo lastno galvanizacijsko napravo za ponikljanje, pobakrenje in pomedeuje raznih starih in novih kovinskih predmetov. To novo napravo ne bodo le zdravniki in mehaniki toplo pozdravili, marveč tudi vsi drugi sloji, ki bodo sedaj v stanju, da si kratkim potom urede potrebno poniklanje doma, kar so morali do sedaj pogosto oskrbeti v inozemstvu. lJri tej priliki opozarjamo naše čitatelje na dejstvo, da imenovana tvornica zapo-sljuje večji del le invalide, da tako pomaga fizično manj zmožnim ljudem do kruha. Upamo, da bo šla naša vlada temu mlademu podjetju na roko 'ut da njegov razvoj ne bo ovirala s tem, da prepove uvoz ali takoj zviša uvozno carino za njene izdelke. Glede podatkov o tvor-ničnih proizvodih opozarjamo na oglas v oglasnem delu današnjo številke. Išče se zastopnike za rezila za britve. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je naprošena, da naznani naslove tvrdk, ki bi prevzele zastopstvo neke izdelovalnice in brusilnice rezi) za britve. Interesenti, ki se za predmetno zastopstvo zanimajo, naj to naznanijo pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Industrijsko-obrtna razstava v Karlovcu. Kakor smo že poročali, bi se morala vršiti v Karlovcu letos industrijsko-obrtna razstava. Ta razstava pa je radi tehničnih težkoč preložena na leto 1022. Nemški premog. Keparacijska komisija je odredila, da mora Nemčija meseca junija oddati zaveznikom isto količino premoga, kot v preteklih mesecih t. j. 2,200.000 ton. Ustanovitev mlinske centrale v liu-dapešti. Objavlja se, tla nameravajo veliki mlini glavnega mesta in provinc v svrlio ureditve prometa žilnih in mlev-skih produktov tako v državi sami, kakor tudi za promet z inozemstvom, ustanoviti centralo za nakupovanje in prodajanje. S tem bi cene, posebno za mlev-ske izdelke dosegle enotno ureditev. Položaj bombažne industrije v Češkoslovaški. Domači trg kakor ludi eks-portna kupčija se je poživela. Za domači trg leži vzrok v tem, da konsumenti skušajo zopet kriti malenkostne potrebe; za eksportne kupčije pa ugodno uplivajo cene za prejo, ker dobiva industrija, ki prideluje prejo, ceneno polsirovino. Sicer obstoja zunanja konkurenca, povzročena po pomanjkanju denarja in utesnitvi kredita, ki skuša svoje zaloge odriniti. — Vzlic temu se more govoriti o izboljšanju eksporta, ki je celo trajno. Da bi se dali dobiti veliki dobički, sicer ni verjetno; vendar se bodo dale zgube, ki jih je povzročilo prisilno gospodarstvo, polagoma zopet poravnati. Tekstilna industrija v Cehoslovaški. V Cehoslovaški je 75 predilnic za ovčjo volno z 350.791 vreteni, 0 predilnic za kamgarn z 337.416 vreteni, 90 tkalnic za volno z 7572 statvami, 163 podjetij (hkratu tkalnice in predilnice za volneno prejo) z 13.181 statvami in 562.66!) vreteni, 134 tkalnic za izdelovanje volnenega blaga z 10.393 mehaničnimi statvami in 5575 ročnih statvi. Denarstvo. Likvidacija Avstro-ogrske banke in — dinar. Kakor znano, smo pri likvidaciji Avstro-ogrske banke do sedaj prejeli že 10 milijonov zlatili kron. Od le svole so z dva in pol milijona kron plačane vse zgradbe podružnic te banke, ki se nahajajo v naši državi in katerih je 15, ostalih 7 in pol milijona zlatih kron pa je depiliranih v naši državni Narodni Banki ter služi kol kovana podloga našim novčanicam. Zlato v naši Narodni Banki se množi, rezultat pa je — padanje dinarja na vseh svetovnih borzah. To je narobe svet. Sprememba proračunskega leta in računski provizorij. Vlada bo uzakonila 5 dvanajstink starega proračuna, tako da bo prvi proračun sprejet šele s 1. januarjem 1922. Odslej bo proračunsko leto v skladu s koledarskim letom. Ker sedanji račun ne odgovarja novim potrebam, bo predviden za teh 5 mesecev izredni kredit. Promet uovčanic naše državne Narodne Banke je znašal dne 15. t. m. 3.721,073.000 dinarjev. V času od 8. do 15. t. m. se je zmanjšal za 21.907.245 din. Nova banka v Bosanskem Brodu. V Bosanskem Brodu se ustanavlja novn banka pod imenom Trgovska banka d. d.« z glavnico 1 milijona kron. Važno za trgovsko in obrtne kroge. Opozarjamo slovenske trgovske in obrtne kroge na tukajšnjo podružnico domače zavarovalne družbe Croatie v Zagrebu (glej današnji inseral), ki se peča z vsemi zavarovalnimi strokami, kakor požar, vlom, nezgode, življenje, transport. Zlasti opozarjamo na transportna zavarovanja, glede katerih naj se izvolijo interesirani krogi obrniti direktno na podružnico. Slobodni promet z devizami in valutami na Madžarskem. Na Madžarskem nameravajo uvesti z ozirom na inozemstvo popolnoma sloboden promet z devizami in valutami. Carina. Plačevanje 50 % na uvoženo blago i;: Nemčije ukinjeno. Z ukazom od 24. 6. je naredba o plačevanju 50 % na blago, ki se uvaža iz Nemčije, ukinjena. Carinarnice so dobile 28. t. m. od načelnika direkcije carin brzojavko, da nadalje ne pobirajo navedenih odstotkov. Znižanje izvoznih pristojbin na papir, laneno in konopljino blago v Cebo slovaški. Od 20. junija so v Cehoslovaški znižane izvozne pristojbine ua papir, laneno in konopljino blago od pol % na en četrt % fakturne vrednosti. Dovolje uje za izvoz papirja, papirnatih predmetov in grafičnih izdelkov dajejo vse ekspoziture, medtem ko daje dovoljenja za izvoz celuloze le centrala. Promet. Prometne omejitve. Objava št. II. Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: A. V Jugoslaviji: 1. Južna železnica: Ves promet prost. —- 2. Državna železnica: a) Direkcija Zagreb: Ekspresna roba se prevzema samo do teže 250 kg in sicer le k potniškim in mešanim vlakom. Posamezni kosi ne smejo tehtati čez 75 kg. Zagreb drž. kol. prevzema vse necarinsko, dalje jednostavno carinsko robo v vozovnih nakladih. Prevažanje robe med Zagrebom drž. kol. loco in Zagrebom juž. kol. loco je ustavljeno. Promet z Reko čez Bakar je ustavljen. V postaji Brod so reekspedicije prepovedane, b) Direkcija Beograd: Ves promet prost. —- c) Direkcija Sarajevo: Vsled poplave in okvare mostov je ukinjen celokupen promet na progi Prije-dor—-Sanjica donja. V postaji. Bosanski Brod so reekspedicije prepovedane, d) Direkcija Subotica: Na progi Apatin— Sonta in Velika Kikinda — Nakovo je ustavljen ves promet. V slučaju, da ae omeji promet za katerokoli postajo ali progo, ostanejo sledeči predmeti prosti: premog, tobak, brzovozna, selitvena, režijska roba, pošiljke za »Danico< in rudnike ter apno. Sol se sme pošiljati v Srbijo in Crno goro le na podlagi odobre-nja uprave državnih monopolov; brez le je dostavljanje vozov najstrožje prepovedano. — b) V inozemstvo: a) v Italijo: Komadna roba je še izključena. Za !es in prazne cisterne v Trst punto franco je potrebno dovoljenje s strani magazini generali, b) v Avstrijo: 1. Prepovedano je sprejemanje in odpošiljanje ko-itiadne robe za postajo Michelbeuern. 2. Prepovedano je sprejemanje in odpošiljanje komadne robe kakor ludi v vozovnih nakladih za carin, postajo VVian VVestbhf. Tovor za lo postajo se sme pa sprejeti, ako je ocarinanje predpisano v kaki vmesni postaji. 3. Wieu Ostbhl. jt> za rezan les in drva v vozovnih nakladih zaprt. 4. Passau Ort je za vozovne naklade zaprt; izjeme živad in sveže meso. 5. Za pošiljatve, ki obsegajo več kakor 10 vozov namenjene čez Passau, Simbacli ali Salzburg se zahteva prevozno dovoljenje s strani Bundesverkehrs-ministerium. 6. Reekspedicije so prepovedane v postajah Salzburg, Spielfeld, Strass do vklj. Puntigam (izvzeta le Živila in krmila v Leibnitz), Kufstein, Tar-vis in Rosenbach. c) Na Poljsko: Tovorni listi morajo biti opremljeni s transportnim dovoljenjem direkcije Wien Ost in direkcije juž. žel. na Dunaju, d) Na Ogrsko je neposredni promet še ukinjen, e) V vse druge države (Celioslovaško, Nemčijo, Francosko itd.) je promet prost. C. Iz inozemstva. Dotok tovora je iz vseh držav prost izvzemši zbirne robe za Zagreb drž. kol. Dovoljena je le ona zbirna roba, ki je naslovljena na dovlačilnice navedene v objavi 10. V slučaju, da se omeji promet za katerokoli postajo ali progo, so sledeči predmeti prosti: a) Brzovozna, selitvena in režijska roba. b) Na ministarstva ali žel. direkcije v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Subotici naslovljene pošiljke, c) Na Danico« in rudnike naslovljena roba. d) prazne cisterne in specijatni vozovi, e) Prazni bobni za tovarno dušika v Kusa In f) Steklenice za drž. zdravilišče Kogaška Sla-tiua. g) Pošiljke za tvrdke Počivalnik, Splošna stavbinska družba Kovina Ma-iibor-Tezno. h) Pošiljke miner, olja za rafinerijo Maribor oz. Dravograd-Meža. D. Tranzitni promet preko Jugoslavije je v vseli smereh prost, ako so tudi v inozemstvu dotične proge proste. — Načelnik prometnega oddelka: Pregelj s. r. Nova železniška proga. V Beograd je odpotovala deputacija, ki bo predloži-la načrt nove proge Murska Sobota, Brežice preko Ljutomera, Ptuja in Rogatca. Deputacija bo napravila pri ministrstvu za promet potrebne korake, da se z graditvijo te proge čimpreje prične. Opustitev poštnih uahirnlnic Mestinje in Lemberg trg ter uvedba selsko službe pri poštnem uradu Podplat. S Ib. junijem t. 1. sta prenehali poslovali poštni nabiralnici Mestinje in Lemberg trg. S 16. junijem t. I. pa je začel poštni urad Bogateč dostavljali poštne pošiljke po selskem pismonoši v naslednje vasi in sela: Sp. Kostrivnica, Zg. Kostrivnica, Brezje, Podturn, Sp. Gabrnik, Zg. Ga-brnik, "Lemberg trg, Mestinje, Kačji dol in Kamna gora. Kmetijstvo. Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošenj sledeča predavanja tekom meseca julija in sicer: 1. V nedeljo, dne 10. julija v Braslovčah (predava ravnatelj Belle o kmetijstvu), v št. .Turju ob Taboru (iustr. M. Zupanc o živinoreji), v Starem trgu pri Slov. -Gradcu (vet. Peršuh o živinoreji), v Mali Nedelji (instr. Jos. Zupanc o vinogradništvu) in v Zabnici pri Škofji Loki (predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji). 2. V nedeljo, dne IV. julija: zjutraj v Sromljah in popoldne v Stari vasi na Bizeljskem (predava višji vinarski nadzornik Skalickv o vinogradništvu in kletarstvu), v Cenno.s-njieali (predava višji živinoreji nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji), v Golov-* Ijali pri Celju in v Mengšu (predava kmet. svetnik Kohrman o travništvu in pridelovanju krme). Neugodna letina riža v Italiji. Iz-gledi na letino riža v Italiji niso najboljši. Riževa polja so bila vsied trajnega deževnega vremena preplavljena iu osuševanje se je moglo le počasi vršiti. Žetev se je pričela koncem meseca maja. Že sedaj se more kot gotovo smatrati, da lio uvožen riž imel to leto nižjo ceno, kakor domač pridelek. Iz nojih organizacij. Nov volilni red trgovskih zbornic. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo trgovskim zbornicam v Ljubljani, Zagrebu in Splitu, da izdelajo nov volilni red, ker je stari zakon Avstro-Ogrske razveljavljen. Uradne ure Slovenskega trgovskega društva »Merkur« ter Trgovskega bolniškega in podpornega društva so od 8 do 12 in od 14 do 17. ure. Pisarna se nahaja v Ljubljani, Gradišče 17, L n. Naznanila trgovska In obrt-nlika zbornica v Ljubljani. Češki vzorčni vlak na Balkan. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da so prijave za odpotovali je češkega vzorčnega vlaka na Balkan zaključene. Vožnja bo trajala šest tednov. Vlak bo obstal v Jasiju, Galacu, Bukarešti, Ruščuku, Varni, Šumenju, Plevni, Sofiji, Čustendilu, Nišu, Skoplju, Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Med vzorci bodo predmeti češkoslovaške industrije, katere se najbolj rabi na Balkanu, kakor: poljedelski stroji, kovinski izdelki, lokomotive, vagoni, tkanine, porcelan, steklo, obutev, mineralna olja itd. Dan prihoda v Ljubljano in Maribor še objavimo. Ponudba za nakup patentirane iznajdbe. Iznajdba je ciza, pri kateri nima vozač z rokama ni kake leže nositi, ker vsa teža leži na kolesu. 1 kubični meter materijala z lahkoto v desetih naloženih cizah prepelje, dočim se mora s sedanjimi cizami 18 krut peljati, tedaj izvrši skoraj 100 odstotkov več dela brez napora. Stroški naprave take cize so mnoge manjši, kakor za sedanje, ker se >a to vporablja prav kratke deščice; držaji (ročaji) se morejo izmenjati in premestiti po velikosti vozača; zlomljeni držaji se morejo z poljubnim kosom lesa nadomestiti; kolo je iz mehke litnine. Za napravo take cize. ni treba kolarja, temveč jo more vsak delavec sam sestaviti. Daljna prednost obstoji v tem, da se more ob železniškem transportu 6 do 700 ciz naložiti na 1 voz, ker se ročaje lahko iztakne in v cizo zloži, cize pa se morejo tesno eno ob drugo in na drugo zlagati, medtem, ko se sedanjih more le 150 do 160 spraviti na en voz. Glede na to, da so cize predmet, ki se ga v velikih množinah rabi in da se s patentirano cizo za 100 odstotkov več dela izvrši, se ž njo industriji, mnogo koristi. To se naznanja interesentom brez obveze s prošnjo, da blagovolijo oni, ki se za nakup le patentirane iznajdbe zanimajo, svoje naslove čimprej naznanili trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Razno. Potrebni uradniki. Rok za vlaganje prošenj za službena mesta pri Upravi za zaščito industrijske svojine se .je podaljšal do 15. julija t. I. Ruska zunanja trgovina. Sovjetska vlada je v zadnjem času sklenila pogodbe z nekaterimi angleškimi tvrdkami. Poleg tega je dobila stik z angleškimi bankami in otvori v kratkem.v Londonu rusko banko. Angleški industrijalci nameravajo Rusiji dovoliti kredit 3 mil. f. št. V Ameriki se je kupilo 600.000 parov škornjev. Dalje je sovjetska vlada sklenila pogodbe z nemškimi in švedskimi tvrdkami za dobavo strojev. .Trtna porotna. Trg. Maribor: Goveje meso prednji del 24 K, zadnji del 26 K, kravje in bikovo meso 22 K, telečje meso prednji del 16 kron, zadnji del brez kosti 20 K. Zelenjave je na trgu dovolj po nizkih cenah. Sadni trg je dobro založen. RAZNO. Hmelj. Zateč, dne 23. junija 1921. Pri mirnem -a čvrstem razpoloženju se je ta teden nekaj malega prodalo po 2050 do 2200 č. K za 50 kg. Minuli teden se je odlikoval po hladnem vremenu; vsied lega je rastlina nekoliko zaostala v rasti, vendar ji tega ni videti. Listi so se sicer nekoliko skrčili, kar pa ho toplo vreme zopet popravilo. Mnogo lepih, zelenih panog je v ideti — tu in tam tudi že cvetni popki, kateri se vendar vsied hladnega vremena ne morejo dalje razvijati. Toplo vreme jim je, kakor tudi slabotnim nasadom, katerih je v posameznih okoliših precejšnje število, nui-110 potrebno. V nekaterih nizkih legah je še precej ušivih nasadov, v katerih se škropljenje nadaljuje; vendar je upati, da hmetjska uš ne bo povzročila večje škode. Gnojila. Nemčija. Pri novi določitvi cen za umetna gnojita se je pri gnojilih iz dušika pojavilo višanje cen, medtem ko so se cene za gnojila, ki vsebujejo fosfor mogle zdatuo znižati. Znižanje cen za gnojila je nastalo tudi zaradi tega, ker so se pribitki za vreče povsem znižali. Višanje cen za vino na Francoskem. Vsied po nevihti povzročenih škod v trancoskih vinskih krajih, se pričakuje neugodno letino. Po nekem poročilu iz Amsterdama so holandski vinski trgovci takoj na to cene za francoska vina dvignili za 33 eno tretjino odstotkov. Kovine. Nemčija. Zveza za cinkovo pločevino je s 1. junijem cene za 15 mark na 815 mark pri 100 kg znižala. Skladiščne cene za kovano železo iu za pločevino so se znižale za 150 mark za tono. Prodajna zveza za valjane in prešane svinčene izdelke je s 25. majem zvišala prodajne cene za 25 mark za 100 kg. Oevlji. Dunaj. Trgovina s čevlji je jako slaba, ker .Jugoslavija, Nemčija in Romunija malo kupujejo. Čevlji notirajo: moški box in chevreaux črni 1750 K, goveji box črni 1650 K, čina kravja koža 1550 K, ženski čevlji, bo.v in cheVre-aux črni 1750 K, rujava koža 2500 K, Makay nizki 1300—1700 K. MM Borza. Š&li julija. , - j 1^2 Zagreb, devize: Berlin 201 do 202, Milan 728 do 732, London izplačilo 558, ček 555, Newyork ček 146.25 do 147, Pariz 1190 do 1210, Praga 202.50 do 203, Švica 2490 do 2510, Dunaj 20.90 do 21.10, Budimpešta 58 do 58.50. Valute: dolar 14A50 do 145, avstrijske kror.e 22.50, levi 148 do 160, rublji 31 do 32, češke krone 201 do 205, funti 538 do 546, franki 1150, napoleoni 475 do 479, marke 208 do 210, leji 224, lire 720 do 724. Beograd, valete: dolar 36.10 do 36.30, franki 292 do 293, leji 56.25 do 56.75, levi 39.50 do 40, marke 53 do 53.25, češke krone 50, avstrijske krone 5.80 do 5.90, napoleoni 118 do 118 50. Devize: London 139 do 139.50, Pariz 298 do 300, Ženeva 620, Praga 50.50 do 51,. Dunaj 5.25 do 5.30, Berlin 50.50 do 51, Milan 181, Solun 208 do 209. k % Vsakovrstne slamnike in klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših Franjo Cerar, ,,>var,,a ter več vagonov modelov. slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In TršaP, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. M delislo in droli^o r;ojceneie kupile trgovski in kanclijski gladek, črtan, karlran in kvadriran, pismeni v mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, klesetni in ovojni razne zvezke za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, čipke za stelaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniške in iefske potrebščine pri LJ&JfStLJMftiA, Židovska ulica 4. L. PEUflLEK,___________ Jedilno orodje vsake vrste, kakor žlic, vilic, nožev, zajemalk (Schopfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter svinčene plombe ti dobavlja v vsaki množini Tvornica „Cinal Celje. Novoustanovljena lastna gal. vaniz-scijska naprava sprejema po 'nizkih cenah 'vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-medenje. Ista prevzame'tudi vsa vli-valna dela iz aluminija, cinka in medi (Messing). Kupuje stare kovine po najvišjih cenah. SoteKu ziriitiu Tacnu p. Št. Vid nad Ljubljano, nudi vsakovistne — , — «3 — hramne in trans- CJ portne, po najvišjih ______________dnevnih cenah Tonama pletenin In tkanin JOSIP KONC & KONP. Ljubljana, Poljanski nasip 40 izgotavlja po primernih cenah in najnovejših vzorcih berlinske rute (volnene) rašel-rute, Ženske naglavne šale, razne rute (Cachnez), svilene modne kravate (za gospode in dame), svilene modne šale (za gospode in dame), angleške športne šale (za gospode in dame)! Cenjenim odjemalcem in zastopnikom svetujemo, da nam po možnosti sporoče celotno potrebo in to radi tega, ker se na eni strani cene surovinam vedno dvigajo, na drugi strani pa naknadnih naročil ne moremo izvršiti, ker dela tovarna samo po naročilu in si ne nabavlja zalog. uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogljeni itd., pisarniške in šolske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške raz• gled >«e kupite najceneje pri tvrdki IVAH GAJŠEK Papirna trgovina - Ljubljana sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. Papir in sicer 3 vagone 20 7 va- gonov 25m/m, 1 vagon 30 dva vagona 50 in 1 vagon 75™/in, smreka, hoja in bor, od lcojih je 30% vzporedno blago, bukovega oglja ima na prodaj Knežji gozdni urad v Oplotnici, postaja Konjice. - Ponudbe je poslati najkasneje do 15. julija 1921. Trgovci! Razširjajte in berite »Trgovski List!“ o ume m novi tf d. i o. Slovenska Bistrica «an OferSramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu : '• s cenami brez konkurence :: Zahtevajte cenike: Maja na veliko! r ■ j* U gL M AjjUB |l £& Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu, - - izvršuje vse bančne posle najkulantneje. ■ .nun » . . u Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. —-— LJUBLJANA, Krekov trg 10, nasproti .»Mestnega Domu ------- reiefon«. s«t. . . čekovni račun st. 12.200. —_ fc**»*»cxAtf**»«*»»*0*»«»**»**2S22522222H:Ž2:5£S£S£;2222£Ž55:2!'!£,:;,tt**!*,v,;r,fi5f ***•■■' ’ »*«»*«*•&*«* 8 *!»«*•«»»»» U 4 0* * •**&'** '-S***..«* fi*.* 2>% 9 sr 0« •a an RK QA •n «m *# K« «0 V*f S* Krt V»IT fr ». fr* fctt «* »« »5 Rij P# «■> e-4 «c v« Mil UR e»» KO "““SS&sMF •>■ *• ■-•I najiioli!! asnsriicansKi piulai stroi 0S5i o k ... .,., ;- ., ± s* 11: -' - — • '•%■.< ■:,... .-. . „ i. !» ~ ~ »» 93 »•a. ac ac •** Usnjarska industrija, d. d. na Bregu pri Ptuja :$s?#0*a^»s9©ss©?.*T®^©»®©$®©^» OMMseMMM«e9t69eM«9| 44 •J K »r ft« o» H V Alfi Ril *C »• ftfi ** r- »j >*« **> «4 «*a »* 40 0« UR R« UH «a f'R a« «« cii »o 091 •• «4 •k »9 R.k 4» «4 •S ®0 9« k« R« ur MR • 4R r.*''4Ke^»KS»*aaR»a»s««e*«**-**fcng»R.’.i¥*Ri?e **»«**-tcebttB*M«R*«rttP*» * •<‘«»RRU!UBa«0nRaRaKgii«0aaR0»i*«««<«AR«A!«v'4v'/Fa«tt«i»aawBaaB«KM««a4&»mKo«iKR>«rv«!n*K*».M4«aaiu«»»»^ razmncževaiii! - parat, razmnožuj? strcins in ročne ulso^o potom neizro-Jii a Tiekfos Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. is,‘20—20 Tke Rex C©. Usbtaa, Gredi«. 10. Moderno urejeno poprauHnltfl useii pisainin strojev. TOV! A ©®®, izd@8yje vsakovrstno usnje, čevlje, fine m navadne, ®amafe, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo« izdeluje 140, 4S—4 Tovarna leseni!; žebljev Ivan M$ ml. Tacen pod Šmarno goro pri UittL I. SIM, L]iil|i, Mesi m d usnje Cene nizke, postrežba točna. Rtfzstavljuicem Velika zaloga vsakovrstrrega ----------- — kož, podplatov, gonilnih jerme-a nov in boksa NA JOEBELO. najceneje In Mn Min Sancin petrolej strojno oljs touol-n®. korbolinčj Kolontflz ssaaassRiBaaaaa^l Ha dabeio: gg Kava, čaj. kaHao. sardine, sije, vinski Kis, boUinjski in trapistov-sii sit. salami, šunka in sla- ■ niša, ijiitamersko stel-ničen vino letnik 1917. no Uubllanskem velikem semnju nudimo za dekoracije odgovarjajoče papirnate tkanine. Vzorci In cene so na razpolago pri Velikem sejmskem uradu v Ljubljani ali pa jih pošlje na zahtevo D. d. domače tvornlce preje in tkanja bombaža, Dugaresa. MARIBOR. Slatina. . T. HEHCIliOER Ljubljana, ResOeua cesta 3. in domač sukanec izgotavlja in oddaja Mehanična vrvarna, terilnica in predilnica Anton Šinkovec Kranj—Grosuplje, Cenjena naročila na tovarno v Grosuplju. Fti'l?i28ES59] Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca - sipsa za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottw.en, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kostn Novakovi! veletrgovina mavca Uubljunu, Židovska ulica St. 1. Igu. Žargi - „Pn nizli Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo in drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. Gosposka ulica št. 38. 389. i, ■iiitiiMvi, Telefon interurb. nudi v nakup najboljši nemSki proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapier, FHntpapler), ŠMIRKOV PAPIR ( hmlrgelpapir), ŠMIRKOVO PLATNO (Schmirgel-leineri), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (Schlelftlichei), posuto r. steklom ali šmirkom za trgovino In I ndustrijo. Zahtevajte cenike! Erjavec & Turk PRI „ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje liammerschmldt (Milhielsen) nasproti Križanske cerkve. Veletrgovina Veletrgovina manufakturnega in z modnega blaga m anufakturo «J. I\r. š o t a r i ^ ,,M K Ji K U H ‘ ‘ Maribor MARIBOR se v najkrajšem času v Cankarjeva ulica 1. preseli D a iz Gosposke ulice na Velika zaloga manufakture, Aleksandrovo češki, francoski cesto štev. 13 In angleški Izdelek na kar opozarja že n D sedaj svoje cenjene odjemalce. Samo na debelo. mn ODPREMHO PODJETJE STEVO TONČIČ t MARIBOR Oddelek za razpošiljanje poštnin paketom. GG. TRGOVCI! Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjenejna odrejeno mesto, ako iste oddaste najnaslov STEVO TONČIČ t MARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna. Za čim večje posluževanje rte vrste odprave prosi s posebnim spoštovanjem STEVO TONČIČ I MARIBOR Telefon 230 in 330. — — Brzojavi: Tonspedit. Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. dd±u±ibbbbbbbbbbbbtibbbbb^ DeMSRfl stenica 50,000030 K. - - Rezervni zakladi 45.CI10.CIS0 K. JL j"bi j s,nsfesu kreditna "bsuzifest LJUBLJANA, Stritarjeva uSka 2, se priporoča ga vse v feančsso stroko spadajoč® posle* Podružnice: Split,Celovec,Trst,Sarajevo, Gorica,Ceije,Maribor,Borovlje,Ptuj,Brežice, j Prodala srečke razredne Boterii©. Priporoča se tvrdka Josip Peteline Ljubljana, Su. Petra nasip 7 touarnišKa zaloga Šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo. Cene nizke! Postrežba točnaI >^bhbbbbbbbdb& Yina Milko Jesih Rudnik-UuMiann Dolenjska testa. Tel. it. 158. Konkurenčne * * » * fr priporoča svojo vedno sortirano zalogo Izbornih štajerskih, dolenjskih, banatskih, dalmatinskih, črnih in belih vin. Zahtevajte ponudbe 1 II I Gazela milo I je prvovrstne kakovosti in ca 20°/° ceneje kot enakovredno importirano milo. Milama in svečarna d. d. v Ljubllani. v Industrijsko sol j za usnjarje v vrečah In ; belo jedilno sol j ■ oddaja vsako množino franko ■ Maribor tvrdka [j Anton Tonejc in drug | Maribor. Zahtevajte' cene. | ■ ■ l \S s Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga I« KAROL HABER Maribor Medit, Rokove & Zanki, Tovorno liričnih m rudninskih boru ter loliov. prej: A. Zanki sinovi. Centrala: Ljubljana. O. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladliče: Hovlsad. Telefon: 64. ■ Englisn vornisiies: Angleški laki: COPAL VARNISH. Kopalo v lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERF1NE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak, EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Naiflnejši zračni rap. lak PALE SICCATIVE FLUID Sikatif, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Sikatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočijske stalke, najfinejši. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Llnoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. English varnlshes: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. 11NE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikatlvom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izolirnl lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla. L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini. E! l Piavi ni VELETRGOVINA * V 1C Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. KoDkarenlDe cene — to Brzojavi: GRELI*. Telefon interurb. štev. 246. *r Zahtevajte cenike! -aa ramcarararoraroraraOTroOTLa m m gg Trgovci pozor §§ DOSPELE SO staroznane m m m m m m GG3 00 m @ m m m um naravnosive KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah In druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka m m m m m m m m m is m m m m m trgovina z železnino Gosposvetska cesta št. 10 ▲•■■■■■■■■■■■■■■e a^aaaaaaaaaiaaaBaaa ■■ ■■■■■■»■■■■■■H 99 SU BB ia aa :: mm ■■ ■■ ■ ta K oa aa ■a ■a ■a aa aa ■a aa aa trgovina s paplrem na veliko LJUBLJANA MilcIoSUeva cesta Štev. 6|», priporoča od svoje zaloge t Trgovski, fini In srednje fini plsarnUkl, dokumentni In srednje fini koncept, barvan (Kouleur) in tiskovni papir, karton za dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) In navadni omotnl papir. Pl« semskl papir v kartonih In mapah, ter zavitke. Lepenko belo In rujavo. Bip«B*aaaaaaBiaiaaaaaaaaai«taBBaaaaa ------tnaaaaaaaKaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Zahtevajte prospekte. K I ZlZ I JU | Sl Zahtevajte prospekte. Zavarovalna zadruga Ustonovlieno leti urni. od mestne občine Zagreba. ' M CROATII 1“ Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg 11. - Tele,on «. 336. Zavarovalci oddelki: požar, vlom, #. 1 '.m . 1 mezgode, življenje, transport. lastnik: Konzorcij za izdajanj« »Trgovskega Usta* ■ — Glavni urednik : Peter! K&s.tetic. — . steovot ni uivtdnik: Franjo Zebat. — Hakd tL-karru MaKSu Hrovatin v Liubljani