pf
štev.
Tower, Minn., J vili j ji, 1893.
Letnik I.
Naročnike,'katerim jo dosedanja naročnina pe potekla, ali, lci se z naročnino še niso zglasili, prijazno opomnimo, naj kmalu store svojo ^žnost. Upravništvo„A.Sf{
i
Demokratska dvojica.
v
Citateljem je že znano, da sta v Chicagi bila imenovana Cleveland !pi-edsednikom Stevenson pa podpredsednikom bodoče demokratske vlade. Danes vas hočemo seznanita Natančneje z njiju osobnostima.
sS
\4

1»'
S?
GROVER CLEVELAND.
O Groveru Clfevelandu nam ni fteba mnogo govoriti. On je precej znana oseba od časa svojega bivšega predsedništva. Dičijo ga: Poštenost, vestnost in odkritosrčnost. Demokratska načela «o mu, kakor vtelešena. Dasi je večkrat P°kazal očitno, da bi mu bilo prav ljubo zopetno predsedništvo, v°ndar ga to ni oviralo, da je Svoje demokratske nazore povedal »Sitno in odločno, ne zamene se za to> ali mu bo koristilo ali škodilo. Kavno zato narod vedno bolj čisla "loža, ki ima vselej to na jeziku, kar Čuti v srca, ki govori iz oseb-Ilega prepričanja, ne pa iz politič-namenov. O delavskem stanu 1,0 je izrekel o svojem času sledeče: >>Delavski stan je glavni steber "aše države. Njegove težnje in pravico bom vedno zagovarjal in M branil pred nasilstvom glavni-('arjev (kapitalistov). Delovati ho-na to, da se izdajo postave v P''°speli in zboljšanje marljivih klavcev."
v
^'udrio se nam mora zdeti vede-sedanjega republikanca C. M. ■ epewa, ki na vse kriplje rovari Proti Clevelandu, katerega je nek-<la3 v jako krasnem govoru ime-;|>0val tipičnega Amerikanea. Bil 3(5 namreč pri kosilu v krogu Cle-volandovih prijateljev, ko so ga "agovorili, naj bi jim pač nazna-lu' moža, katerega ima za pravega Aoierikanca. On je vstal, govoril n dodal koncem govora: ,,Ta tre-'oteltBe mi zdi najponosneji v mo-življenju, ko Yam naznačim ^''over Clevelanda, kot tipičnega ^'uorikanca.'' Depew pa sedaj o ;:C,U rteče prav nič slišati, češ, da Je takrat gotovo o kom drugem govoril in ne 0 Clevelandu.
demokratska in republikanska S'asila so v tem edina, da je Cle-ola»d sedaj kot zasebnik bolj spoštovana in znana oseba, kakor
bil sploh kedaj poprej.
Adlai E. Stevenson, kandidat ^ Podpredsedništvo, je bil rojen " ls35 v Christian County, Ky,; "u daleč od rojstnega kraja Abra-
hama Lincolna. Z dvajsetim letom se je posvetil pravoslovnim naukom v Centre College, Ev. , pozneje se je pa preselil v Illinois k znanemu pravoslovcu in senatorju David Davisu. Kmalu jo bil nastavljen pri sodišču v Blooming-ton, kjer se je povzdigoval od časti do časti, dokler ni bil izvoljen za državnega upravitelja v McClean Co., 111.
G rover Cleveland ga je 1. 1885 imenoval za prvega pomožnega poštnega ravnatelja, katero čast jo opravljal vestno, nesebično in v popolno zadovoljnost države. Ko je prišel Harrison na državno krmilo, je bil Stevenson, kot demokrat, odpuščen. Povrnil se je v Bloomington, 111. in se pečal še nadalje s pravoslovjem.
Stevenson je priljubljen zavoljo svojega mirnega značaja in bistrega razuma. Njegova ljudoljubnost je znana zlasti v južnih državah, -posebno pa še med njegovimi delavci. Ko se je Stevenson pred dobrini tednom povrnil na svoj dom, jo prišlo 300 njegovih delavcev pred njegovo stanovanje, da bi mu čestitali povodom imenovanja za podpredsedništvo. Glavni govornik je omenil, kako srečne se čutijo delavci, da imajo toli ljubeznjivega gospodarja in po vdarjal, da se jednako vesele nje govega imenovanja delavci republikanske, kakor demokratske stranke. Ginjen se jim Stevenson zahvali in povabi vse na skupen slavnosten obed.
KvNSSSSS!
BEN J. HARRISON
Ko se je razglasilo po Chicagi, da sta demokratska kandidata Cleveland in Stevenson, je rekel nek pristaš republikanske stranke: Res, prava možaka so zadeli; ta dva se smeta nadejati zmage nad Har-risonom in Reidom. V novembru bode borba huda, a mi smemo mirno spati, vedoč, da smo na dobičku, kamorkoli so nagne zmaga. Oba, Cleveland in Harrison, sta vrla domoljuba in za vlado gotov« najbolj sposobna.
Domače novice.
[V Washingtomi, D. C.] je senat s "154- proti 136 glasovi odklonil Stewartov predlog o prostem kovanju srebrnega denarja. To je bilo čisto prav; korist od tega bi bili imeli samo lastniki srebrnih rudnikov. Za predlog je glasovalo 116 demokratov, 10 republikancev in 10 udov kmetske zveze; proti njemu 95 demokratov in 59 republikancev.
[Bay City, Mich.] je 25. t. m. pogorel do tal. Ogenj je izbruhnil ob dveh popoldne. Ob osmih na
večer je bilo vpepeljenih že 800 poslopij, med njimi 2 cerkvi, 4 hoteli in čez 40 prodajalni«. Škode je nad $1,000.000,
[Od Dulutha, Minn.] 10 milj, je 26. julija vsled solnčne vročine umrl Neliemija Hulett, jeden naj-starejili stanovnikov v St. Louis Co. Mož je bil star okoli 70 let. Hitel je, da bi še do časa dospel na kolodvor. Prišedši do želez-nične proge se je zgrudil mrtev na tla. Vsi poskusi, da bi ga oživili, ostali so brezuspešni.
[V Duluthu, Minn. | so si napravile šolske sestre sv. Benedikta svoj učni zavod za deklice. Uči-lišče je pod posebnim nadzorstvom mil. g. škofa McGolrieka. Šolsito leto je razdeljeno v dva polletja po 5 mesecev. Za poduk in stanovanje je treba plačati polletno $80. Deklice se poduču jejo zlasti v onih strokah, ki jim bodo v poznejem življenju neobhodno potrebne. Kazim tega se po pogodbi lahko pri-uče umetne glasbe in slikarstva. Šolske sestre bodo mladino navajale pravemu bogoljubnemu življenju, ki je podlaga vsake druž-binske sreče. Ta zavod priporočamo kar najtopleje slovenskim roditeljem. Deklice bodo vzgojene kot dobre gospodinje; če bi hotelo ostanejo v zavodu in se izuče, kot šolske sestre.
[Iron River, Wis.] je bil popolnoma po požaru uničen 24. julija popoludne. Zgorela sta tudi kolodvora Northern Pacific in Dulutli, South Shore & Atlantic železnice. Škodo cenijo na 200.000 dolar-larjev. Zavarovalnina znaša samo desetino škode. 1.500 prebivalcev je brez kruha in brez strehe.
[V St. Paulu, Minn.] je zadnjo nedeljo v katedrali propovedoval nadškof Ireland in je med drugim omenil o papežu Leonu XIII. to-le: Leo XIII. je nedvomno največji državnik na svetu; on razume najbolje vsa ona velika vprašanja, ki dandanes prevevajo svet. Spregleda in spozna čudovito hitro; stvar, ki bi navadnemu človeku dala premišljevati cele ure, razreši papež do cela v malo minutah.
[V Fremont County, Col.] se je oblak utrgal in napravil škode za 50.000 dolarjev. Izmed ljudi ne pogrešajo nobenega.
[Po Ameliji, O.] razsaja hud kašerj. Napada odrasle, otroke in celo živali. V mostu je izmed 600 prebivalcev zbolelo 400. Umirajo bolj odrasli, kakor otroci.
[Iz Chicage] izvemo: Čudno bodo pač gledali obiskovalci svetovne razstave v Chicagi, ko bodo na inozemskih predmetih videli napisano ceno, kakoršno ima blago v kraju, kjer se izdeluje in takoj zraven tudi ceno, katero morajo plačevati Amerikanci vsled znane McKinley-jeve postave. Se bodo vsaj sami prepričali, k e d o plačuje carino.
[Po MirinesotiJ bode ušenica dozorela dva tedna pozneje, kakor lani. Pridelek bo primeroma tri četrtine lanskega.
[Chicago.] Jako nenavaden, da, celo dramatičen prizor vršil se je v ponedeljek po noči na oddaljenem prostoru ob Michiganskem
jezeru. Morris Collins, predsednik samomorilnega kluba, ustrelil se je pred nekaj dnevi in izrazil željo, d a-naj ga sežgo. To željo so mu sodrugi spolnili.
[Frankfort, Ivy.] Ben Calmer in njegov brat Samuel sprla sta se zaradi neke malenkosti in se jela pretepati. Starejši ubil je mlajšega. V zaporu se dela neumnega. Brata Ben Calmer sta iz imovite družine.
[Two Harbors, Minn.] Iz uradnega poročila luke v Two Harbors je razvidno, da se jedo 20. julija izvozilo 440.112 ton železne rude. Družba Minnesota v Toweru je dala 185.083 ton, Chandler in Pioneer izElyja sta dala prvi 253.398 ton, drugi pa 1.681 ton. Zato leto so Towerske in Elyjške družbe sklenile pogodbo, da bodo vsega skupaj nakopale rude za 1,100.000 ton.
[Pittsburg, Pa.] Dne 22. julija je začelo štrajkati 300 Carnegie-jevih delavcev v mlinih v Duque-snu, ker hočejo tako pokazati sočutje z delavci v Homesteadu.
[Quebeck. ] Waleski. knez namerava prihodnje leto obiskati Canado in napraviti izlet do Tihega morja. Na poti domov obišče tudi chicaško razstavo.
5£uimnje države.
A . .- I r i j a. (Kraiijako.) Ljub-janska višja gimnazija je zaključila 9. julija šolsko leto. Mašo za-hvalnico je daroval preč. g. profesor in kanonik Jos. Mani, ki se je s tem dnevom tudi poslovil od svojih kolegov-profesorjev in se podal v zasluženi pokoj. Poučeval je na tem zavodu verouk in slovenščino celo svojo možko dobo do starosti belih las. Blagi starček! Sprejmi tem potom od vseh onih amerikanskih Slovencev, katerim si bil svoje dni naklonjen učitelj ter mil in prizanesljiv odgojitelj, najtoplejšo zahvalo za zlate nauke in zagotovilo, da hočemo biti rodovitna njiva, ha katerej naj bi Tvojo dobro seme obrodilo stotera sad! Bog Te ohrani kot predsednika ,,Matice Slovenske«', še mnogo let! — V Babnem Polju so neznani lopovi odnesli trgovcu M. "Vebru 400 gld. gotovine in drugih rečij v vrednosti nad 2600 gld. — Okoli Krškega razsajajo osepnice in hud kašelj. 5 otrok je umrlo; šole so zaprli. — A. Volavšek, c. kr. davkarski pristav v Škofji Loki se je smrtno ponesrečil na Št. Joški gori pri Kranju. — Toča je pobila v Ko-vorju, Križu in Tržiču.
(Koroško.) Izmed celovških 110-voniašnikov je po narodnosti 7 Slovencev, 8 Cehov in 6 Nemcev. — Po Koroškem je gorelo veliko kresov na čast slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. S tem so pokazali vrli Korotanei, da se ponašajo očitno priznati, da se nočejo izneveriti katoliškej veri in narodnosti. — V beljaški okolici so se stepli vojaki in civilisti. Mnogo je ranjenih.
(Štajersko.) V Račali so ponočnjaki nadlegovali Horvata, ki je vstrelil med nje in jih 5 ranil. — Po Pesniški dolini jo pobila toča.
(Primorsko.) Iz Gorice v Vipavo bodo začeli meriti železnico.— Bovec dobi čipkarsko šolo. — V Gorici je umrl Fr. Potočnik; bil jo odličen slovenslc rodoljub. - — Državno sodišče se je izreklo, da nima pravhe soditi o znanem dogodku poslanca in profesorja Spin-čiča. Poslanci so zahtevali, naj se poslaniška nedotakljivost bolj razširi.
(Iz Dunaja) se brzojavlja: Kolera prikazala se je v Srbiji. V Vrani jih je izmed 25 zbolelih 5 umrlo.
R u s i j a je v vedno večjej nevarnosti pred kolero. Zasledili so jo namreč že v Krču in drugih krimskih pristaniščih. Pozneja poročila pravijo, da se je prikazala že v Moskvi, kjer je zanjo zbolelo 150 oseb.
F r a n c i j a. Carnot, predsednik Ijudovlade, je podpisal sklep, da bode v Parizu svetovna razstava 1. 1900. Odprta bode od 5. maja do 31. oktobra. — Redarstvo je prišlo na sled novi zaroti anarhistov, kateri so nameravali razstreliti borzo in druga državna poslopja. — V Parizu se promet noče razvijati živahno. Strah pred kolero je spodil več bogatih rodo-vin in tujcev iz mesta. Za koleri-no, ki ima vse znake prave kolere, je dosedaj umrlo 150 oseb. — V Savojskih Alpah se je utrgal iz lednika plaz in razrušil tri kopališča, namreč: La Fayet, St. Ger-vais le-Village in St. Gervais-les-Bains. Okoli 200 ljudi je mrtvih.
Italija. Diplomatje monar-liičnih držav napadli so znova.Va-tikan radi nove demokratične politike rimsko stolice. Posvetovanja nadškofa Irelanda v Parizu dala so povod nevolje zoper papeža, kar pa papeža ni prav nič vznemirilo. Na vsa očitanja odgovoril je, da Francija in Zjedinjene države potrebujejo zaradi posebnih političnih razmer tudi posebne politike. Nj. Svetost je radovedna, kako je Francija sprejela njegove nasvete.
v
Vzbruh gore Etne narašča. Zrela neprenehoma bruhajo ogenj. 12.jul. zjutraj bilo je čuti močan potres, ki je uničil vas Giarre na sicUijanskem obrežju, 5 ur hoda od Etne.
A n g 1 i j a. Pri volitvah v angleški parlament je dobila Gladsto-nova stranka 42 glasov večine.
B o 1 g a r i j a. Bolgarski vladni Časnik ,,Svoboda" priobčil je dokaze, iz katerih se razvidi, kako Rusija ruje proti Ferdinandu s svetom, hujskanjem in rublji.
Nemčija se tudi pripravlja na svetovno razstavo. Prirediti jo hočejo dve leti pred francozko, namreč 1. 1898. Vender še uradno ni določeno, če bode za gotovo. Nemci se boje, da bi se z razstavo osmešili pred Francozi.
Afrika. Iz Maroke zvemo, da so se bojevali Mesquitta Kahili z arabskim glavarjem Mohatar Mrtvih je ostalo 300 ljudi.
Ladija ,,Catterthun" je poro čala v Sidney, da je nek otok i Malajskem otočju popolno uničen vsled vulkanskih moči j, in da je poginilo pri tem 12.000 ljudij.
"V" STORE
THE.KEW YORK CLOTHING
Company
je dobiti ta teden;
Moško hlače po........ 50 cts.
Overalls (povrhne hlače) po 20 Rudarske škornje po.. $1-25
Pridi in oglej si !
Spoznal bodeš, da prodajamo po. najnižjih cenah.
>»
Glavna zaloga sukna.
Entered at the Post Office at lower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892.
Vabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA.
Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Ameriko izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v.
Naročnina so ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z naročbo vred v pismu pod tem-le naslovom:
V. Rev. JOS. F. BUH
Amerikanski Slovenec
T o w e r St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika.
AMERIKAN. SLOVENEC.
Tne drilj* H'ltivefm; ''wfewspapei-in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, 82-50; for Europe $3*00.
Cena naznanil in oglasov:
Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno $ 1-— ali letno §10--—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej.
Ad ve rtisi ng- Rates.
Per line 10 cts.; per inch — per month or $10-— per year
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Buli,
Editor and Publisher.
Boston Clot
Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb-so dobi pri:
In Clii
20 UR v orehovih ali hrastovih okrovih, ki bijejo vsake pol ure in vsako uro, prodaja po $ 3.80 Rohrer's Jewelry Store, Main St.
Obleke
za ta čas najbolj primerne!!
fggr V tem presežemo druge pro dajalhice. Spomladanske moške obleke po $6-— in višje.
THE BOSTON.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely.
Cerkveni koledar.
Sobot*, 30. julija: Abdon in Senen.m.
Nedelja, 31. ,, 8. pobink.; Ign. L. Evang.: O krivit, hišniku. Luk. 17.
Ponedelj.	1. avgst.: Vezi Petra; Makab.
Torek,	2. ,, Alfonz; Porcijunk.
Sreda,	3. „ Xujdbu sv.Štefana.
Četrtek,	4. ,, Dominik, sj>.
Petek,	5. ,, Marija I)., snežn.
Osma	nedelja po binko-
Evangelij sv. Lukeža IG, 1-9.
Isti čas je Jezus svojim učencem to priliko govoril: Bil je neki bogat človek, kteri je imel hišnika, in ta je bil obdolžcii pred njim, kakor da bi bil zapravljal njegovo premoženje. In poklical ga je in rekel: Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor o svojem hiševanju; zakaj, od sedaj ne boš mogel gospo-
dariti. Hišnik pa je rekel sam pri .sebi: Kaj bom storil, ko mi gospod odvzame hiševanje? Kopati ne morem, ubogajme prositi se sramujem. Vem, kaj bom storil, da ine vzame v svojo hišo, ko bom odstavljen. Tedaj pokliče vse dolžnike svojega gospoda in reče prvemu; Koliko dolguješ mojemu gospodu? Ta pa pravi: Sto vrčev olja. In rekel mu je: Vzemi svoje pismo, sedi hitro in zapiši petdeset. Nato reče drugemu: In koliko ti dolguješ? On pa reče: Sto starov pšenice. In reče mu: Vzemi svoje pismo in zapiši osemdoset. In gospod je hvalil krivičnega hišnika, da je modro storil; kajti otroci tega sveta somodrejši v svojem rodu, kot otroci luči. In povem vam: Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mamonom, da vas vzamo v večna prebivališča, ko obnemorete.
Miloščina. — Jezus Kristus, prijatelj ubozih. — Sv. Obhajilo, pravilo kristijanske ljubezni.
Zahvalimo se resnično dobremu pastirja, Jezusu Kristusu, ki nas spominja po Cerkvi smrti in večnosti, da nas vzveliča. Mogoče je, da bo moral kdo nas koncem tedna dajati odgovor svojemu Stvarniku.
Ta odgovor bodemo morali kmalu vsi dajati. Hišnik v evangeliju je varal svojega gospodarja, da bi imel prijateljev po svojem padcu. Samo na jeden način uideš jezi božji in večni kazni Pojdi, izpovej skesano svojo krivdo duhovnemu pastirju. Prični novo življenje, povrni po krivem pridobljeno lastnino in poplačaj dolgove; spravi se z razžaljenimi, ogibaj se slabe družbe in nevarnih Bpletek. Dajaj miloščino, da popraviš dolg pri Bogu, da 110 padeš v ro iG jeznega Sodnika, ki te obsodi k večni kazni.
Dajaj, če moreš, miloščino sosedu, ko jo v potrebi in se sramuje prositi; ,,Dajte ubogajme, kar ostane" (Luk. XI. 41), je Gospodova zapoved. Ostra kazen čaka onega, ki te zapovedi ne izpolnuje. Nasprotno nas pa Gospod blagoslovi v življenja, in ob smrti, ako olajšujemo stanje reveže v.
Ko kristijan izgovori besede revež, revščina, uboštvo, se naravno spomni onega, ki je uboge na gori prve blagoslovil. ,,Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo."
Ozri se k oltarju, k Gospodovi mizi, ktabernakelnu. Pomni mašo, obhajilo, resnično prisotnost Gospodovo v domači cerkvi. Nas li ne uči še vedno in nam daje vzglede, da jo prod devetnajst sto leti vidno bival med ljudstvom?
Na gori,blizu galilejskega jezera je rekel: ,,Blagor ubogim v duhu. "Tedaj je bil vidno pričujoč med galilejskimi ribiči in delalci, a v tabernakelnu še človeške po-
dobe ni obdržal. Ko je visel na lesu sv. Križa, pričala je zemlja o njegovem veličastvu, a pričale so tudi skale, ki so pokale onjegovej moči. Soba zadnje večerje, kjer je vstanovil sv. zakrament, bila je velika in krasno pripravljena; toda dandanes se zdi, da se Gospod ne briga toliko za zunanjost. Je-li Cerkev veličastna, je-li brez lišpa, on je prisoten, on se daje onim, ki ga želo. On je na oltarju ubog, komur se reveži lahko približajo. Po pravici nam govori: ,,Blagor ubozim v duhu."
Svet ne vidi milosti, ki se dajo ubozim v sv. zakramentu oltarja. Ne vidi, da so očiščeni grehov, da so trdno zvezani z Bogom.
Cerkev kliče Gospoda v sv. zakramentu: ,,Očeta ubozih," ki za nas skrbi in nas ljubi vse čase in vso večnost. Ko je Gospod zvedel o Lazarju, svojem prijatelju, hitel je od daleč, da ga ozdravi. Ko so ubogi sveta, menim verni na smrtni postelji, ne zapusti jih dobri pastir.
Dragi bratje, bodite prijatelji in dobrotniki revežev, ki nam pred-oče Jezusa Kristusa, ki je postal ubog radi neskončne ljubezni do nas, in, ki biva med nami kot pri-
v
jatelj in dobrotnik ubozih. Ce si v navzočnosti ubožca, pomni, da je njegovo stanje višje kot tvoje, ker naš Gospod je in ostane vedno v družbi ubozih.
Kaj nam je storiti za uboge? V njihovi družbi zabi bogastvo, učenost, visoki stan. Pomagaj jim in bodi njih služabnik.
Da delamo dela ljubezni ni dovolj vedeti, da so potrebna, imeti moramo dovolj moči. Naš Gospod v sv. zakramentu ti podeli to moč. On je daroval za-te življenje, 011 je ljubezen sama. Aposteljni so volili dijakone, da so skrbeli za uboge, da, med prvimi kristijani ni bilo ubožca, ker njih ljubezen je presegala vse. Od kod je izvirala njih ljubezen? Iz sv. obhajila, katero so prejemali vsak dan. Oni, ki žive po mestih, vidijo mnogo velicih poslopij — pribežališč katoliške ljubezni, domov ubozih, in družili dobrodelnih naprav. Tu najdeš prijateljev ubozih. Vprašaj jih, kaj jih vodi, da ni dela usmiljenja, katerega bi se bali; odgovore ti, da ubogi posnemajo Gospoda; oni sami pa žele hoditi po njegovih stopinjah in, da umro, če treba, za uboge.
Ta svet je solzna dolina, polna bolečin in trpljenja. Nikdo ubozih ne potrebuje toliko usmiljenja kot grešniki. Grešnik je izgubil mir vesti, zapravil prijateljstvo božje in pravica do nebes.
Ne boš-li storil vse v svoji moči, da rešiš grešnika? Glej, koliko store misijonarji dandanes zaizpre-obrnenje Indijancev, Afrikancev in paganov vseh dežel, koliko pokore, koliko molitve, koliko solza za izpreobrnenje grešnikov.
Kdor človeštvu pomaga s katerim koli dobrim delom, dobil bo obilno plačilo po zagotovilu našega Gospoda, ki pravi: ,,Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli."
protestantovski navadi pošali nad Marijnim češčenjem in češčenjem svetnikov.
Vrtnar ga posluša, potom pa smehljaje odvrne: ,,Gospod, vi ste lahko učen človek, a o katoliških rečeh 110 razumete nič!"
Profesor se začudi nad tem odgovorom in odide. Še enkrat premisli in si reče: ,,Mož ima prav, o veri ne razumem nič." — Kupil si je katoliški katekizem in ga prebiral. Takoj je začel drugače misliti, nego so ga učili v mladosti. Postal je veren katoličan in je storil mnogo dobrega za katoliško vero.
Število glasov k volitvi predsednika.
Cim bližje je november, tembolj se trudijo politiki, če bi se vsaj približno dalo dognati, ali dobi pri glasovanju venec zmage Harrison ali Cleveland. Kadi tega hočemo tudi mi povedati v kratkem, koliko postavnih glasov bi utegnilo biti oddanih.
Splošno mislijo, da bode glasovalo do 13 milijonov ljudi. Pri tem se opirajo na to, da se je namnožilo število glasov od leta 1884-88 za 1,331-542 in se nadejajo, da je naraščalo v istem razmerju do danes. Pri tem se bržkone malo motijo. Res, da so se v onem času namnožili glasovalci od 10,059.000 na 11,390.542; to ima svoj vzrok v množini priseljencev od 1. 1880-83. Ti priseljenci so že imeli 1. 1888 glasovalno pravico.
Vzemimo na pomoč ljudsko štetje. Od 1.1880-90 se je pomnožilo prebivalstvo poprečno za 25 odstotkov. Leta 1880. je bilo pri predsedniški volitvi oddanih 9,-210.000 glasov. Ko bi bili volili predsednika 1. 1890, tedaj bi glasovalo 11,512.500. Leta 1888 je glasovalo 338.000 oseb več, nego je kazal poprečni račun iz prej na- j začelo
Od malo omikanih naših rojakov so šli nekateri čez široko morje, da bi si ondi več zaslužili, nego jim je to doma mogoče bilo. Večina teh izseljencev je bila tudi doma brez pravega, ali vsaj izdatnega zaslužka. Ni jim bilo mogoče preživeti tu sebe in rodbino. Kdor pa je tudi imel pri nas kaj svojega imetja, prizadjalo mu je morebiti več stroškov kakor dohodkov. So pri nas preveliki davki, visoka zavarovalnina pri zavarovanih poslopjih in druga neznosna bremena, zlasti zadolženih posestnikov. Ti in drugi vzroki so bili, da je mnogo naših rojakov zapustilo svojo staro domovino, osobito Kranjcev in Primorcev. V najnovejšem času je to izseljevanje pospešilo še propadanje naših vinogradov vsled trtne uši. Nekatere je izvabila na oni svet tudi ta okolščina, da so se nekateri naši amerikanski rojaki že dokaj opomogli, da imajo že onkraj atlanti-škega morja lepo imetje, ali pa, da prihranjene novce v domovino pošiljajo.
Vendar nočemo o vzrokih, da smo se ločili, dalje govoriti. Kar je, to je. Gledati moramo le, kjer smo že telesno in po prostoru ločeni, da bodemo vsaj duševno združeni, da bode še nekakošna vzajemnost . med evropskimi in amerikanskimi Slovenci. Ta je že sedaj kolikor toliko velika. Naše slovenske knjige, zlasti od vrle družbe sv. Mohorja in naši slovenski časniki romajo . že veliko let v novi svet. Ali k nam od svojih rojakov dozdaj ni druzega prihajalo, kakor pismena poročila. Lahko si torej mislite, kako veseli smo bili Slovenci v stari domovini ,, A111 e r i k a n s k e g a Slovenca"! Radostno smo ga pozdravili zlasti v tistih krajih, kjer že imamo svoje rojake onkraj morja, in kjer se je v najnovejšem času šele preseljevanje. Da je
ved enega vzroka.
V obče je bilo naseljevanje od 1888. leta jednako naseljevanju prejšnjih let. Ako se tedaj na vse to oziramo, in privzamemo poprečno namnoženje zadnjih 2eh let v istem r.azmerju, kakor v prejšnjem desetletju, dobimo do 8. novembra tega leta 11,973 .000 postavnih glasov, ,ki morda dosežejo vsled živahne volitvene borbe število 12 milijonov a do 13 milijonov po računu nikakor ne moremo priti.
Seveda, vse drugo vprašanje je, kako bodo ti 12 milijoni razdeljeni. L. 1888 je dobil Cleveland 5,538.979 glasov ali 48-63odstotkov vseh glasilnic. Harrison pa 5,443.113 glasov ali 47-98 odstot-
vse to res, prepričali ste se iz slovenskih časopisov, ki so bili prijazno pozdravili novega svojega tovariša. ,, Amerikanski Slovenec" bode torej združeval ondotne naše rojake iif pospeševal vzajemnost vseh Slovencev, domačih in izseljenih.
To bi bila duševna vzajemnost. Želeti bi bilo pa tudi vzajemnosti 11a materijelnem polju. Amerikanski Slovenci naj bi stopili namreč v denarno zvezo z evropskimi. Kako si to mislim? Na Slovenskem je že čez 50 slovenskih posojilnic 111 hranilnic. Te so ustanovili domoljubi z velikim trudom, ker so imeli le malo denarnih sredstev na razpolaganje. Vstano-vili so jih, da bi vzpodbujale naše
narje tudi za izseljevanje v Ameriko, zlasti posojilnici v Belokra-jini in ona v Krškem. Od črno maljske posojilnice smo čuli pohvalo, da so jej izseljenci točno vračevali, krška posojilnica še nima v tem izkušnje.
Toda namen teh vrstic ni, o tem razpravljati, omeniti smo hoteli to le mimogrede, da so pri izseljevanji sodelovale tudi že slovenske posojilnico, skoro vse nehote 111 le prisiljeno.
v
Co so pa s tem izseljencem uslugo storile, naj bi se oni izkazali hvaležni. Ako se jim glede obilnega zaslužka dobro godi onkraj morja, naj svoje dolgove v stari domovini poravnajo in naj se pri pošiljanju novcev semkaj, poslužijo naših posojilnic, ki bodo rade posredovale, in to na njihovo korist. Pripeti se namreč včasih, da pošlje mož ženi iz Amerike denar, ki ga vselej prav ne obrne, kar gotovo peče moža in vsakega prijatelja dobrega gospodarstva, kar so posojilnice v prvi vrsti. jZato naj si naši izseljenci izbero posojilnico v domačem okraju, katera naj posreduje pri plačevanju njihovih dolgov in sploh pri plodonosnem nalaganji njihovih težko prisluženih amerikanskih novcev. Pa ne samo zadolženi naši izseljenci naj kažejo vzajemnost z evropskimi Slovenci — vsaj je taka zveza itak le bolj negativna — ampak tudi premožnejši amerikanski Slovenci naj glede posojilnic slovenskih pokažejo dejansko svoje bratoljubje. Bogati Amerikanci naši, in teh je menda veliko, vmes še celo milijonarjev, naj pošiljajo hranilne uloge semkaj k nam. Hranilnih vlog bi zlasti koroške posojilnice potrebovale in tudi vsaka nova posojilnica. Kako potrebne bi bile 11. pr. posojilnice po vseli sodnij-skih okrajih na Dolenjskem, kjer jih še ni.. Še kacih 6-10 bi jih bilo treba. Da se ustanove, treba je le kacih 150 gld. za ustanovne stroške pri pojedini, in za kacih 5000 gld. hranilnih vlog, s katerimi se začne posojevati. Pisec teh vrstic bi rad z besedo in dejanjem pospeševal ustanovitev teh denarnih zavodov, ako bi imel v ta namen le potrebno zagotovilo, kdo bode pokril ustanovne stroške. Zato se obrača za podporo iz svoje ožjo domovine k — atnerikanskim Slovencem, kajti — doma jo dozdaj ni dobil.
I. L.
odbornik dolenjske posojilnice.
ed«
Pošten protestant.
V začetku tega stoletja je poučeval v nekem mestu na vseučilišču učen protestantovsk profesor. Prebivalci so bili z večine katoličani. Stanoval je v katoliškej hiši, ki je imela velik lep vrt zraven. Profesor se je rad sprehajal po krivo-speljanih stezicah iirse je v svoji vljudnosti razgovarjal z vrtnarjem, priprostin kmetom. Nekega dne je zvonilo delopust slovesnemu Marijnemu prazniku.
,,No, jutri imate pa Marjin praznik," pravi profesor in so po
kov vseh glasilnic. Druge glasove ^ varčnosti in odvračale one
so dobili voditelji raznih strank. Lota 1884 je bilo za Clevelanda 48-84 odstotkov vseh volil cev, za Blainoja pa le 48-19 odstotkov. Poprečni račun bi kazal, da bi v novembru Cleveland izmed 12 mili j. dobil zase 5,847.000 glasov, in Harrison 5,784.000. Onih 63.000 glasov večine pa Clevelandu ne zagotove zmage, če si jo ne pridobi v državah, ki skupno tvore malo večino, pa imajo le veliko volilnih glasilnic.
DOPISI-
Z Dolenjskega-
(O vzajemnosti amerikanskih Slovencev z evropskimi.) Težko je bilo Slovencem svojo staro domovino zapustiti in preseliti se v daljni svet, v veliko Ameriko, kjer naši rojaki raztreseno žive. Razni so bili nagibi, ki so jih mu potili, da so si šli iskat nove domovine. Nekateri izobraženi Slovenci so hrepeneli po večji svobodi, katero vživajo v Ameriki.
siromake, ki morajo na posodo denar jemati, od oderuhov, od grdih teh pijavk. Slovenskih posojilnic je največ na Štajerskem, veliko tudi na Koroškem, premalo še 11a Kranjskem in Primorskem. Na Dolenjskem imamo jih 5: v Metliki, Črnomlju, Ribnici, Krškem in Žužemberku. Najbogatej-ša je v Metliki, najmlajša v Žužemberku. Težko je poslovanje teh zavodov. Težko je v začetku dobiti dovolj hranilnih vlog, še težje je posoditi denar na varna mesta. Vendar že dajo denar kmetu, ki pravi, da bode ž njim dolg plačal, ali, da si bodo stanje popravil, živino kupil. Težko je denar posoditi človeku, ki ga potrebuje, da bi se v — Ameriko izselil. Ali mu kaže dati? Ali bode vrnil? Ali bede srečen na oni strani,,velike lužo"? Doma 111 veliko zapustil, komaj toliko, da se revno prežive zapuščena žena z lačnimi in nagimi otroci vred? Vendar so dajale posojilnice de
Lead ville, Colo., 20. julija "92.
Prosim, sprejmite te vrstice v svoj cenjeni list, ker bi vtegnile biti marsikomu v poduk.
Dva zakonska, mož. Kočevar žena Ogrkinja, sta prišla pred par leti v Ameriko. O njuni preteklosti vem samo to: žena je zgubila še pred poroko deviški venec, mož pa je bil priden do poroke. Prihranil si jo toliko, da si je poplačal vse dolgove in si napravil pro-dajalnico z mešanim blagom. Nesreča je hotela, da se je poročil z omenjeno Ogrkinjo, ki 11111 je prinesla 5 tisoč dote v hišo. Od toga dne je bil med njima sam prepir
v
in nezadovoljnost. Zena je zapravljala po Svoje, mož je pa tudi začel zapravljati, da je dota kmalu pošla. Vresničil se je naš domač pregovor, ki pravi: Dota gre po poti — vrag pa ostane v koti. Tako je bilo tudi pri teh dveh. Prepirala in jezila sta se bolj in bolj. Slednjič mož proda domačijo in se poda v Ameriko. Babnica, seveda, je šla ž njim. Tu sem v Colorado sta prinesla še $80. Najela sta si malo zemljišča in hišico. Zona jela se je vlačiti z drugimi
in moža okradla, kadar se je dni Vero sta oba že davno zgubila, Bega sploh nista mislila. Žen« moža zapustila vsega skupaj št krat in so klatila okoli (sedaj sli za natakarico pri nekem Neme Ko sta še bila skupaj, smo ho( peteri Belokranjcik njima na l'1 110. Ogoljufovala sta nas vedno slednjič oba dvakrat po vem prisegla čez nas, česar nas več mož tukaj priča. Mož je julija obupal in se ustrelil vtrebt Sedaj leži in se zvija v grozi bolečinah v bolnišnici. Žena jo malo dnij prej skočila v reko, katere jo je potegnil nek Pol in jo rešil gotove smrti. Sliši ! da bode mož moral umreti. iS govo ime jo Jože Epih. J. S.
Amerika h: Amerikah
1.
Amerika šteje 65 milijonov p1 bivalcev — samih gospodov, je zemlja majhna, je Amerika lika in Amerikanci so nezmert
Da, 65 milijonov — vsi prob jeni in živahni.
Površina Zjedinjenih držav tolika, kakor cela Evropa. Aste Amerikanee še ni zadovoljen rad opazuje svojo deželo skozi p ekševalno steklo, in odpustiti" moramo njegovo domoljubje, * tero 11111 kaže vsako reč podvojc"1 Prebivalstvo, napredek, in nao^ žonost raste s silno hitrostjo, sta rastejo, kakor gobe po nem vremenu. Kjer stoje se1 mesta z 20 ali več tisoč prebiva'? s cerkvami, šolami, knjižnica1" gledišči, muzeji, hoteli, bank*| in električnimi uličnimi želez" cam i, razprostirala s« se še p1'® par leti močvirja in pragozdi.
Amerikanee meri vse 11a debe preživi svoje življenje občudo? vse, kar je pristno araerikanskeg1 V Ameriki ni ničesarnemogo|^| ''• Pravljice, ktere nam je pripoved' vala babica, so sama igrača, pr'v temu, kar vidimo tuks ij vsak (l»"j Vse je velikansko, vse na p1" 110 in električno silo. Ni se teO* čuditi, če rabi Amerikanee }" devnike samo v najvišji stopi"-'1 Tukaj za vzgled jedno am"'1 kansko pismo! ,,Dragi gospod," Danes opoldne nameraval »o" se vkrcati v Evropo, da bi se govoril z vami o neki stvari. sem bil pa že trikrat onostran iff jii, in ker mi je iti v 6 tednil1 Petrograd in od tam na Japonsk0 prisiljen sem stvar pismeno vi'"1 nati....
Iz tega pisma je razvidno, potuje Amerikanee iz jednega d1'' sveta v drug, kakor hodijo bj" bljančanje na sprehod v Šiško. II.
Z11 a č a j Amerik a n c a. Amerikanci še nimajo svoj1 posebnih znakov. Prebivalci rovzliodnih držav — Yankee-ji •azlikujejo se od prebivalcev zahodu in juga, kakor se razlik jejo 11. pr. Slovenci od Rusov ? Lahi od Franqozov.
Reci 11. pr. Yankeeju ,.,srovai> odgovoril ti bo hladnokrvno: r sicer tako praviš, a to ničesar 1 dokaže." Reci pa Pennsilva11' ,,srovač," dobil boš klofuto svojo predrznost, Kalifom i j nu 1
ti pošlje sviučenko med rebra.
*
,ior
Pet Amerikancev vračalo s parnikom domov. Igrali so ^ pot ,,poker." V kadilni sobi nele so kletvice od jutra do več01 Imeli so jih toliko v zalogi, da ista kletvica ni ponavljala tek1 jedne ure. Vir je bil neizerp Vnedoljo po zajutrku začela neka gospodična igrati svete r
t{
TO
—>«
sni iia klavir. Naši igralci popustili so takoj svojo igro in se zbrali okoli gospodične—in peli prav spodbudljivo dve uri psalme in himne! Le Amerikanci morejo imeti • tako različne okuse.
Še celo znaki prebivalcev sosednjih mest so j ako različni. N. pr. v New-York odpre ti dolar vrata v odlične kroge, v Bostonu učenost, v Filadelfiji sorodstvo. Ponašaj se torej v New-Yorku z dolarji, v Bostonu z učenostjo, v Filadelfiji s predniki.
# *
Amerikanski značaj ima svojo otročjo stan. Vmanj ko 100 letih povzdignili so se Amerikanci nad vse narode v starem svetu. Sami so čudi.o svojemu napredku in se ponašajo proti tujcu kakor; otroci: ,,Le poglej, ni-li to krasno?" Pa se tudi lahko ponašajo, vsaj je napredek res čudovit.
Amerikanci radi slišijo svojo lastno hvalo in so j ako občutljivi proti kritiki. Komaj stopi tujec na amerikanska tla, že ga prašajo, kako se mu dopade. Vjedni sapi obsipajo ga z vprašanji:
,,Je-li to vaš prvi obisk?"
,,Koliko časa ste že v Ameriki?"
"Kako se vam dopade naša dežela?"
Njih radovednost gre še dalje. *Celo v Evropo pošiljajo časnikarji svojo poročevalce —,,reporters," — da bi zvedili, kaj Evropa misli o Ameriki.
Da, tudi vozniki, ki vozijo tujce s kolodvorov v hotele, radi povprašujejo: ,,Kak vtis je napravila na vas Amerika?"
III.
Amerikanski tip.
Amerikanee je navadno suh. Na obrazu izraža mu se razumnost in vstrajnost. To je ravno njega lepota, ki je izraz moške lepote in duševne moči, ne pa ona lepota, katero so slikali stari Grki.
Z bujnimi lasmi ne zgublja mnogo časa. Obleka je okusna, a ne gizdava. Bledi in resni obraz izraža.ob jednem trdno voljo in prikupijivo prijaznost.
Poteze so koščene. Celo jo visoko, nos oster in tenak. Senca so ud rta, lica upala, oči majhne in globoke.
Ženstvo je lepo bolj zaradi živahnosti obraza, kakor zaradi barve. Brezupno grdih žensk ni videti: Amerikanke no zgube svoje lepote do štiridesetega leta. Oko jim ostane bistro, koža gladka in polt bela. Ženske v Chicagi in dalje proti zahodu imajo več barve in so šibkejše, kot njih sestre na vzhodu
Ce bi se Amerikanke -bolj kre-tale na prostem zraku mesto, da bi presedavale cele dni v preveč zakurjenih sobah, imele bi več barve in bi lahko tekmovale z vsako ovropejsko krasotico.
IV.
Ni vse zlato kar se sveti.
Amerikanee občuduje vse, kar se sveti, čeravno ni zlato. Podjetje sodi po, vgodnem vspeliu. Dolar ni samo merilo denarstvene vrednosti, ampak je tudi jednota mere in vage. Tujca, ki pride v Ameriko, ne vpraša, kdo je ali kaj zna, temveč koliko je vreden.
Amerikanee občuduje učenost Če se izplača, umetnost, če prinaša kaj dobička, leposlovno delo, če se hitro spečava. Velik govornik mu je oni, katerega govore hodi poslušat mnogoštevilno občinstvo za visoko vstopnino.
Amei ikanec občuduje tudi naravno k ,-asoto, pa le z denarnega stališča. Niagarsksi vodopad mu je vzvišen, ker bi se dal spremeniti v toliko in toliko tisuč konjskih «il elektrike. Mesta mu prijajo po
številu tovarn. Pogorja so mu krasna, če skrivajo v sebi dragocenih kovin.
Nenasitljiva želja pridobiti si bogastva, je slaba stvar amerikan-skega značaja. Namesto, da bi amerikanski veleum posvetil svoj čas umetnosti, katera bi povzdignila narod na višje stališče na-obraženosti, peča se samo z mislijo, kako bi najlažje obogatel.
,,A, dragi prijatelj," rekel je nekoč amerikansk pesnik, ,,kako bi pel, ko se govori o denarni paniki. Najprvo ,,business," potem ostalo."
Dalje prihodnji?'.
Svetovna razstava v Chicagi.
Voditelji turškega razstavnega odbora so trudijo, da prirede svoj obrtni oddelek v Jackson Parku naj vabi ji vej i. Najeli bodo ladijo, ki bode pripeljala 400 Turkov v narodnih nošah. V Midway-Plai-sanco' bode ,,carigrajska cesta", kjer bodo v bazarih in restavraciji prodajali pravo turško blago. V razstavi bode videti tudi posnetek carigrajske mošeje sv. Sofije, za katerega je bilo treba posebnega dovoljenja turškega sultana.
Kopališče v Midway-Plaisance bo kmalu dogotovljeno. Pričeli so z zidanjem mavriške palačo. Prostor za poslopje ceilonske komisije je že odmerjen, angleška državna palača bo skoraj končana.
Generalni konzul Ballantine poroča, da se indijski knezi jako zanimajo za razstavo. Razstavili bodo srebrne, zlate in slonokoščene izdelke; daljo podobe, pletenino, čipke in srebrne veznine. Več knezov se misli v spremstvu ude ležiti razstave.
skrbno ozira po zbirajoči!) se črnih oblakih na obzorju, vedoč, da mu groze pogubno nevihto. Vojakom je prepovedano govoriti z. delavci in ukazano, zapreti vsakte-rega, ki bi se kazal upornega.
Nekaj delavcev bi gotovo z ve-seljom pričelo delati, ko bi ne bili v delavskej zvezi, katera jih sili, da naj vztrajajo toliko časa, dokler od vodilnega odbora ne dobe druzega ukaza. Delavska zveza ima bogato založeno' blagajnico. Blagajnični načelnik se je izrazil, da delavska zveza zamore še pet let preživeti vse svoje ude, če je treba. Njeni udje pa niso le navadni delavci, ki zaslužijo po $1 -50 ali — na dan, v zvezi so v prvi vrsti taki delavci, ki imajo od $ 5-$'25 na dan. Da, pri pre« iskavi se je dokazalo, da ,,bogati delavci", ki potegnejo na dan od §'10-^20, najbolj silijo, da se štrajk nadaljuje.
Ko jim je ravnatelj tovarne II. C. Frick naznanil, da naj gredo na delo, sicer bo najel drugih delavcev, so mu odgovorili, da bodo v Carnegiejevih tovarnah delali oni, ali pa nobeden. Vendar se sliši, da je v delavnicah nastavljenih prav mnogo tujih delavcev, katere so po noči vtihotapili.
Zadnjo soboto jo bil II.C. Frick smrtno obstreljen. Popoludne okolu 2. ure zahteval je neznan človek, naj bi ga ravnatelj sprejel. Ugodilo se mu je. Ko sta bila sama, potegne samokres in vstreli na ravnatelja, ki se hitro pripogne in se zakrije za mizo. Zločinec vstreli še dvakrat in zadene ravnatelja med rebra in v hrbet, po tem pa zbeži. Iiitro pribite v sobo oni, ki so slišali strele, in najdejo
Prostor za razstavo ruskega oddelka obsega 120.610 kvadratnih čevljev in je razdeljen tako-le: poljedelstvo 32.000 kv. čevljev; vrtnarstvo 7.000; živinoreja 200; ribarstvo 6.300; rudarstvo 2400; stroji 4100; prometna sredstva 2.500; tovarniški izdelki 50.000; elektrika 200; lepe umetnosti 1,-200; proste umetnosti 12.400; na-rodoslovje 10.000; šumarstvo 2.-300 kvadratnih čevljev.
Colorado bo razstavila nad 100.000 rudninskih predmetov. V tem oddelku bodo znanstveno raz pravljali o rudarstvu in obiskovalcem kazali različne načine pridobivanja rud. Lastniki nekega srebrnega rudnika so ponudili srebra v vrednosti več tisoč dolarjev, da bi kedo napravil alegorično podobo, predstavljajočo rudninsko bogastvo naše države.
V	Kansas City se je toplomer vzdignil od 94-109 stopinj; dve osebi sta umrli.
V	Bostonu so imeli 98 stopinj Nek žitni kupec pripoveduje, da je okoli Wichite, Kan., 150 milj ob Coloradski železnici vsa koruza od solnca posmojena.
Po Minnesoti vročina sicer tudi pripeka, vendar o nesrečah še nič ne čujemo. Ako nič ne poneha, bi vsekako škodovala koruzi in deloma tudi ušenici, ki še ni dozorela.
V	To we ru je toplomer nekatere dneve tudi kazal po 93 in 94 stopinj. Poprečna dnevna toplota jo bila 85 stopinj. A Tower ima bolj zdravo podnebje in vedno lahno sapo, ki pihlja ali iz bližnjih holmcev ali pa od Vermil i jonskega jezera; zato nam ta vročina ne dela nobene nadlege.
Razne vesti.
Tako zvaha M r t v a d o I i n a, takraj Siere Nevade, v Nevadi, ima čudno podnebje. Dolina je v najnižjem delu pod gladino Tihega morja. Dolga je 75 milj in 20 milj široka na gornjem in 12 milj na spodnjem delu. Ime je dobila vsled žalostne smrti, ki je doletela četo izseljencev. Vsi so namreč pomrli od žeje. Vročina v senci je večkrat do 122 stopinj Fahrenheita, da, jedenkrat je dosegla celo 137 stopinj. Pri tolikej vrooiwi se seveda vse posuši.
+ Dota nad lepoto. ,,No, gospod baron, katerej izmed nas bi priznali dar lepote?" ,,Ali prosim vas, dame, jaz vam ne morem na obrazu brati, koliko dote ima katera!"
S t r a š n a d o g o d b a, se
poroča iz okolice Tylera, Teks.
ravnatelja ležečega v krvi in sko-|..	, . „ A v, '
J	°	. | Dva osemletna dečka sta si zmi-
raj nezavestnega. Došli zdravnik
V juniju je obiskalo razstavni prostor 90.000 oseb, to je poprečno po 3.000 oseb na dan.
Glavni ravnatelj Davis je sporočil državnemu tajniku zvezne vlade, da so tuji razstavljevalci opravičeni naznačiti ceno svojih predmetov na razstavi.
Palače za prometna sredstva, poljedelstvo in upravni odbor so bogato nakičena s krasnimi sobami.
Še enkrat Homestead Pa.
Od našega zadnjega poročila se je v Ilomesteadu Pa., marsikaj obrnilo na slabše. Vojaki stražijo mesto in okolico ter so pripravljeni zadušiti vsak nemir takoj v začetku. Delavci so mirni, a ta mir je le prisiljen. Z zakritim gnjovom korakajo drznili korakov mimo vojaških stražaren in se z nekakim zaničljivim posmehom zgubljajo med množico. Ves milje podoben tlačečej tišini vročega poletnega popoldneva, ko se kmet
je rekel, da so rane jako nevarne. Do ravnatelja v soboto ni smel nikdo. Zločinca so prijeli. Obrazne poteza ga značijo, da je Jud. Sani tudi trdi, da je Jud iz Rusije, da mu je ime Bergmann. Pravijo, da je prišel šele dva dni prej iz New Yorka. Pri preiskavi so našli pri njem dinamit,. Izprašerali so ga trikrat, pa nikakor ne morejo dognati, kedo in odkod bi bil. Izgo-varjavo ima nemško, zato mu nočejo vrjeti, da bi bil iz Petrogra da, kakor je zatrjeval.
Občinstvo v obče obsoja zavrat-ni napad Bergmanna; ko bi se bilo to 2 godil o na pošten način, bi naj-brže ravnatelju nesrečo privoščili.
Zadnja poročila pravijo, da bode Frick okreval, ker ni poškodovan nobeden izmed plemenitejih delov telesa, in ker je mož jako trdnega zdravja in močne postave.
Carnegie sam, ki stanuje na Škotskem, nič noče slišati o ho-mestedskih neredih. Od onega tre-liotka, ko mu je došla prva novica o tem, se je zaprl proti vnanjemu svetu: ne vsprejema niti prijateljev niti novic in še celo brzojavoV se brani. Odgovarjati, sploh noče na nobena vprašanja, ki' bi se tikala Ilomesteada.
Velika vročina.
Zadnji teden je solnce močno pripekalo. Iz južnih in srednjih držav nam dohajajo novice, ki poročajo o nesrečah na polju in o boleznih vsled solnčne opekline.
25. julija je umrlo v Chicagi 20 oseb za solnčno opeklino, 20 jih je pa smrtno obolelo. Toplomer je kazal zjutraj ob 7mih 80 stopinj (Fahrenheita), ob lOih 87 stopinj, popoldne ob treh pa 94 stopinj v senci.
Istega dne je v Cincinnatiju všled prevelike vročine umrlo 5 oseb in zbolelo 40. Toplomer je najvišje kazal 101 stopinjo.
slila, da bi igrala mesarje. Vta namen ubijeta jednega tovariša, odsekata mu noge in roke in ga razparata. Kose razsekanega trupla sta poskrila v gošči.
X P o z n a jih. Hčer: ,,Očka, naš sosed, mladi grofič, me je danes snubil." Oče: ,,Koliko dote zahteva?"
Da zadostuje vsem potrebam v Združenih državah, za mleko in njegove izdelke, je treba 15,000.-000 krav. Da se tem priskrbi primerne piče, je treba 60,000.000 oralov zemlje. 700-000 ljudi se potrebuje, da skrbe za krave in mleko in 1,000.000 konj mora pri tem pomagati. Krave in koni po-užijejo na leto 30,000.000 ton sena, 90,000.000 bušlov koruzne moke, in isto množico ovsene moke, 27,000.000 bušlov ovsa, 1,000.000 bušlov detelje, 30,000.-000 bušlov koruze, ne vpoštevajoč drugpga žita in krme raznih vrst, kojo pokladajo po vsej samovladi. Stroški znašajo vsako leto £a te krave in konje $400,000.000.
t Odkritosrčno. Prijatelj, ,,No, sedaj si postal soprog; sediij se lahko prav po domače zabavaš s svojo prejšnjo izvoljenko. Povedi mi, kako se kaj počutiš?" Mlad soprog: ,,Odkritosrčno: precej nedomače."
V Združenih državah je vsega skupaj 1,278.815 prezbiterjanov Raztreseni so po 43 državah in imajo 13490 občin z 12.462 cerkvami. Cerkveno posestvo je vredno § 94,876.23.
X Gospod: ,,Ali res veste, ke-daj bo sodnji dan?" Ovčar: ,,Seveda, to bode 8. majnika." Go spod: ,,Katerega leta?" Ovčar ,,Hm, tega jaz ne vem, zgodi se laliko vsako leto."
13. julija se je hotel nek farmar v Kaliforniji prepeljati z zra koplavom v New-York. Zrakoplav je šinil v zrak, kakor raket. Kma-
lu pride v zračen tok, ki ga je gnal proti morju. Da bi prišel v drug tok, pometal je drzni zrakoplove« vse orodje vun. Res ga prime drug tok in odnese z veliko hitrostjo proti sredini celine. Boje se, da ga ne bodo več videli živega.
'•• 4-00-O b 1 e t n i c o odkritja Amerike bodemo praznovali 21. oktobra in ne 12.,kakor je bilo povedano. Krištof Kolumb je res prišel v Ameriko 12. oktobra, a takrat so računali po julijanskem koledarju, katerega sedaj rabijo pravoslavni kristijani (Rusi). Mi se ravnamo po zboljšanem grego-rijanskem koledarju, pO katerem pride, 12. oktober julijanskega koledarja na 21. dan. Zato je čisto prav, da se slavnost preloži na 21. oktober.
^ J z spoštovanja. Gospodar: ,,Povej mi no, Jaka, zakaj pa pujski nikdar ne jedo, kadar jaz stopim v hlev?"
Hlapec: ,,Iz spoštovanja! Saj tudi mi hlapci nehamo jesti, kadar pridete med južino v našo sobo!"
Veliki požar v Londonu 1. 1666 se je začel razvijati 1. septembra ter je gorelo tri dni in tri noči; upopeliJ je 89 cerkva, med temi sv. Pavla cerkev, mestna vrata, kraljevo borzo, davkarisko poslopje, zbornico in 13.200 hiš, in upostošil 400 cest.
Sodnik: ,,Toraj se hočete ločiti od svojega moža! Kak uzrok
V
mi morete navesti?" Zena: ,,Veste, gospod sodnik, jaz se lahko nekje prav dobro omožim. "
Opomba.
Številke, rodoljubom na ogled poslane, ni treba vračati, marveč razdele naj jih mej prijatelje in znance. Ako kateri naročnik kake številke ni prejel, blagovoli naj se obrniti do npravništva, ki mu jo takoj brezplačno pošlje.
Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okrogle svotc. Naznanjamo jim tem potom, da lahko i i in tudi dolarja v markah (stamps) pošljejo.
Ob jednem pa prosimo č. naročnike, kateri svoje stanovanje h premeni', da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnje blagovolijo nam naznačiti.
Naročnike iz Evrope, ki pošiljajo denar po poštni nakaznici, prosimo, naj nam še posebej napišejo svoj naslov, da ne bode pri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pra-1 vilno pisati slovenskih imen.
Uredništvo in upravništvo
,,Amerik. Slovenca."
VREME.
Lunini spremeni imajo upliv na vremenske spremene po slavnem, zvezdo slovečem T. W. Ileršelji, na pr.
Meseca J ulija ali M al. Srpana spada
Prvi krajec 2. dne ob treh 18 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem.
2.	Ščip ali polna luna 10. dne ob dveh 49 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem.
3.	Zadnji krajec 17. dne ob dveh 53 min. zjutraj, po.moni mrzlo z dežjem.
4.	Mlaj 24. dne ob dvanajstih 36 min. o polnoči, pomeni lepo.
"German
99
Proti kaši ju in prelilaje-n j u.
John F. Johnes, Edom., Teks., piše: Rabil sem German Syrup adnjih šest let proti vratobolu, kaši ju, prehlajetiju in boleznim v grlu in pljučih. Hadovoljno svetujem vsakemu, ki bi želel zdravila proti takim boleznim — German Syrup je najbolji.
B. W. Baldwin, Carnesville, Ten n., piše: Rabil sem Vaš German Svrup v svoji rodbini in sem spoznal, da je najbolje zdravilo, kar sem jih dosedaj poskusil proti kašlju in prehlajenju. Priporočam ga Vsakemu proti jednakini boleznim.
R. Schmalhausen, lekaniičar v Charleston, 111., piše: Poskusil sem že množino receptov in zmesi, katere sem imel po policah in. predalih a nič mi ni utolažilo nevarnega kašlja, ki mi je mučil pljuča. Nato poskusim še Vas German-Syrup — ta me je olajšal in ozdravil popolnoma.	V-l
G. G. GREEN, jodini izdolovatelj Woodbury, N. J.
Velika kupčija z žepnimi urami z llerimi biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Rohrer-ju, juvelirju na Main Street.
TOWER	- MINN.
Overalls!
Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri
TIIE BOSTON.
Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni.
Anderson & K orb, Ely.
Hlaee
vsakdanje noše po 65 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON.
Ure popravlja in zaznamuje v kratkem času in zagotavlja dobro delo: Rolirer, nrar na Main Street
THE BOSTON
jo pripravljen bojevati se! To p omen j a, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem.
Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgij ice nasproti ,,National-Bank.''
Mnogo miČnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. D. Murphy.
Okusnega sadja in raznih shid-;ic (candy) se dobi pri J. D. Murphy.
M. WEINZIERL & CO.,
Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni.	ELY, MINN.
Nasvet poletnim izletnikom.
<
Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifičnetu obrežju in A laski.
Izletniki imajo ha Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmaiiovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Montani in Paci-fičnem obrežju brez menjavo med potjo, in to zlasti v Pullmaiiovih spalnicah iz St. Paula in .Minneapola v Yellowstone Park.
Prizori med potjo šo najdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrste prav hitro j eden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki se hoče zanimati za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu.
Slavnosten venec izleta v Se-verozaton je vsekako obisk gel-lowstone Parka, dežele gorkih vrelcev, naravnih (geysers) in krasnih sotesk, in Alaske ž njeniimi brezkončnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi ledniki,
Ako se želi kedo natančneje poučiti o tem nasvetu, nr.i lahko po- • streže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. K. R-St. Paul, Minn, z lično knjižico s podobami ,,Woondei-land" in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski.
Dr.Kiiigova lioya iznajdba, i Dulutb and Iron Range
S e J a j t o -1 (! poskusi.
Stalo te ne bo nič ti bo gotovo j • olajšalo kaše]j, prelilajenje, vratno, prsne in pljučne bolezni. Po- j rok smo, da ozdravi dr. Kingova nova iznajdba proti jetiki, kašlju in prehlajenju, sicer povrnemo denar. Oboleli na gripi so našli v njej pravo zdravilo. Poskusi jedno steklenico na naš račun in zvedi sam, kako izvrstno zdravilo je Steklenice za poskušajo se dobe zastonj v Nels i.t Bensonovej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in
ELECTRIC BITTERS.
Skušnja.
S. H. Clifford. Newcasel, Wis. je bolehal za trganjem in revma-tizmom, bolel ga je želodec, une-male so se mu jetra, teka ni imel, sušil se je od dne do dne in slabel na močeh. Tri steklenke Electric Bitters so ga ozdravile. —Edward Schepherd, Ilarrisburg, 111., je imel osem let po nogah hude mehurje. Rabil je tri steklenke Electric Bitters in sedem škatljic Buc-klinve zdravilne arnike in njegve noge so zdrave. — John Speaker, Catawba, O., jo imel na svoji nogi pet velikih turov; zdravniki so rekli, da so neozdravljivi. Jedna Steklenica Elektric Bitsrs in škat-Ijica Bucklinove zdravilne arnike, ste ga popolno ozdravile.
Cena steklenke samo 50 cts.
Nels J. Benson, lekarničar.
Zravilna Bucklinova arnica.
Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokane roke, ozeblino in vse lcožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts.
. Ha prodaj pri Nels J. Benson.
ŽELEZNICA.
op.		eas	pop.
	Postaje 'Stations'		
12:00	prih	Dulutli od h.	3:15
10:54		Two Harbors "	4:25
9:10	"	Mesaba	6:04
8:22		Tower	0:52
7:10	(Kill.	Ely prih.	8:05
FffiST
BANK.
NATIOTVAJ Tovvor, TVOiixn.
Grlavnica, -	$50,000.
H. A. WARE, predsednik. I). II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik.
Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendenliall, II. A.' Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis.
Obresti se plačujejo od dneva vložitve
Menjice se splačujejo in vplačujejo.
ELY
MINN.
&
prodaja
vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, stelclenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje.
ŽIVI SAM IN PUSTI tST DRUGIM ŽIVETI!
raznovrstnih zelonjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodlc, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin.
Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča
Ignac Tancig
Na prodaj frišno, soljeno in snlio meso in kuretna
po nizkih cenah pri
M. Grnbe
Tower -	l^A
TOWER
MINN.
J. B. NOBLE, M. 1)., Z 1> n A V N I K,
Office nad Benson-ovo lekarno.
TOWER, - MINN.
Predno se kam napote
ljudje navadno želi" poi/vedeti, po kateri železnici bi Sv najbolje vozili, potem si pftkupijo vožnje listke za ono, ki jim nudi najboljo postrežbo in je najliilreja. Kadar se toraj padaš v Chicago, ali kamorkoli na V stok., preskrbi se z zemljevidom in vožnji in redom ,, Wisconsin Central" železnice. Vlaki na tej prosi so vsi preskrbljeni z mehkimi sedeži, njihova oprava je spopolnjena s Pullma-novimi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu in narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavi priročne in pripravne in na vse strani tako popolne, dajihuične nad kri ljuje v komoditeti in elegantnosti. Splošna sodba je, da so naši jedilni vozovi najizvrstneji, kar jih je bilo do sedaj sploh vpeljanih, zaščk iiiki le železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost.
Brstov) al< i po progi ,.Wisconsin Central" odhajajo iz Minneapola vsakdan ob 12'4:i popoludne in 0-25 zvečer, iz St. Paula pa ob 1 :!0 popoludne in7'15 zvečer in imajo priročno zvezo z vsemi vlaki i/, juga in jugozahoda.
Zaradi vožnjih listkov in vožnjega reda, ali če si hočeš zagotoviti boljše prostore, obrni se na (i. P. McNEILL, C. T. & T. A., Minneapolis, Minn., ali na JAS. C. PONI),, občnega agenta za potovalce in vožnje listke, Chicago, 111.
TOWER, MINN. CI las, McNamara,
prodaja po najnižji ceni:
živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domačo živali.
CHAS, IiAJ\(x, Photograph, Tower, Minn.
izdeluje:
fotografije vsake verste in veli-costi, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
Namlo.
Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občii ,t v u dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže.
Razun tega prodaja tudi sloven-sko-angleiško slovnico za samo-poulc v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig.
Da vsalcteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi
§5:7' Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje.
D. BLOETE
116 Greenwich Str. New-York
Brownell &
prodaja
sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN
JAKOB SKALA,
Tower, - Minn.
Velika trgovina
t
z mešanim blagom in kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje.
Največjo zalogo v mestu ima
Aiulerson Kori) '
BRICK BLOCK, ELY - - MINN.
Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr.
ME-A-T: MARKET
Mnoge
POZOR I
na
našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga.
narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepie (leap) in vsakovrstnih obuval.
Vse vrste srajce in rolcovice nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo.
«T. J. MUR1NIK Ac ex>., Tower, TVIiiin.
Rešil je strojevodja.
llarrv Millerja, strojevodja, bivajočega v stanišču Xorris v Dulutliu, je nadlegovala štiri ali pet let obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, hrbtobol. mišična slabost in mrzel, lepljiv jxit. Štiri mesece prej, ko ga je začel zdraviti dr. Speer, je bil prava reva, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, daje vse zgoraj povedano res. Dr. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior.
Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v našej pisarni od dobroznanih ljudi j.
,,Zelo me veseli, da dodam še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Speera. Storim to radovoljno, ker sem uverjen, da je moja krščanska dolžnost, kot uda Mladeniške krščanske družbe in Epworthove zveze, dati svojo zaupnico zdravniku tolike sposobnosti, kakor je dr. Speer, da se tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mučile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spati: tako sem bil dogmi n, da sem se bal blaznosti življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prašal za svet, mi ni moglo nič pomagati; mislil sem, da na zemlji ni več zdravja zame.
V svoji obupnosti sem prašal za svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatelj, da je jako spreten, bistroumen, in da ima čudovit uspeh pri'zdravljenju. Kakor se utapljajoči prijema za slamico, ravno tako sem se jaz oklenil prijateljevega nasveta. Kome je zdravil nekaj tednov, SEM OZDRAVEL POPOLNO in se veselim svoje naravne moči. Zdi se mi, da bi zlahka delal neprenehoma; jed mi diši, spim tako mirno, kakor otrok. Na-vdaje me hvaležen čut, kakoršnega zamore imeti samo človek, ki si je v svesii, da je bil ravno otet iz smrtnega žrela.
Spretnost, ki jo je pokazal dr. Speer v raziskavanju mojega slučaja, je biia čudovito jednostavna; zdi se mi, da mu je bila bolezen jasna, kakor dan. Pripravljen sem to spričevalo potrditi s prisego vsak trenotek. Iz srca sem hvaležen, da me je roka Previdnosti dovedla dotneega zdravnika.
FRED .1. IIA YEN 315 Bluff Street Marquette."
Marquette, v dan 25. februvarja 1892.
Na kogar bi merilo. — Pred kakimi osemnajstim meseci sem imel prav veliko hudih turov po nogah in se nisem mogel sprehajati. PrašaVsem za svet najbolje zdravnike v Chicagi in drugod, ki mi pa niso odpomogli. Obupal sem skoro popolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sem slučajno naznanilo v časniku o dr. Speeru & Co. in čital spričevala od dobro znanih ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu dam v zdravljenje, In glej, komaj me zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj popolnoma zdrav. Svetovni bi vsake) osebi, ki boleha na kake) bolezni, da se zateče k temu zdravniku.
GEORGE CRAIG, sr.
21(1 Jackson Street, South Marquette.
F1LIJALE — 517 Genesee Avenue, Saginaw; 146 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis.
W. N. SHEPHARD & CO.,
PRODAJA
železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje; kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE.
Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav. Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči.
Tower, Minn.
Znate II *?
(la Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo več
izdal ko drugod.
00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa
Gotovo ako potrebuješ obleke ali obuvala manufakturnega blaga ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni ceni
dobiš pri
IN RANGE CASH STOEE.
M. Vail
ELY, MINN.
VELIKA
ZALOGA
železnine, lesenega in hišnega orodja.
Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh. Vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje.
Oskerbljuje tudi rakve in pogrebe.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn.
Dobra postrežba. Izvrstna jedila.
Nizke cene. Uljudno so gostom priporoča
E. E. BARNIDGE.
Pivarniška družba Iron Range
prodaja izvrstno kuhano in prav čisto
uležano pivo.
Pivarna je ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrbeti hoče, da bo kuhala najbolje pivo za mesto in severozaton.
t3sT Naročilom bode ugodila vestno in točno.
TOWER
M. FINK, ravnatelj
MINN.
GERMAN AMERICAN
iAT
& HAWKINSON.
MAX SHAPIRO,	mesar,
prodaja
vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobaso
po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
Zaloga
peči, mnogotere železnine, kosi tarslcega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo.
O. H.
OPPEL
prodaja
Ac NONS,
na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor
tudi obuvala.
Obilna zaloga za rudarje in drvarje. «
Čolni in indijanski izdelki.
-o KITTO. o-
ZALOGA
^SAKOMISrMXiA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
BI.AGA
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mast
i. t. d.
Pridite in poskusite !
L. IVE. CHRISTIAN.
CITY
IvlIE-A-T MARKET,
TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA.
Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno
"W. H. n^LoO-u-eicie.