<§€)©© E 'Dodaj thj new Birector Mr« Sov arine will take over from Major Jarv:i.e the ccmmand of tri s c ar p. Our newsheet takes this opportunity to underline, next to the qualities which the camp leader pointed out in his farev/ell-speech lest Friday, one chaia-cteristic Major Jarvie*s quality moro, which in particular the Slovenes will bear in the most beautiful riemoryt Director Major Jarvie lov id to appear before the camp public. He proved to be an expe:>:iencc.d Member of Parliament. It was obvious that such representations did not cause any difficulties to him, on the contrary he enjoysd of having the oppotunity to appear with a speech before the psople. Ali the Major Jarvie1s app-:; ar ene e s were over pleasing and attraetive and he conquerred the viidience with them. But that is not what we would like to emphasise tcday. Director Ms never forgotten in his speeches addressed to the public - the same in his last speech - to point out t.iat G^D id our greatei t Guardian, that v/e should trusf; in him and „le should bless our work. As reli-gious people we sha., 1 always reii^mber this religious point in his speeches« At the ena when sayinu farewell to him, we v/ould like to express also from m,ir part the v/ish that rich God*s blessing may come upon his life’s way« That is the very deep signiTicance of our Slovene farewell-greeting which says* WIrl’H GODI Z Danes bo prevzel novi ravnatelj gnNovarini od gospoda Jarvieja poveljstvo nad našim taboriščem.lTas list uporablja to priložnost, da podčrta poleg onih lastnosti, ki jih je poudaril naš taboriščni predsednik pretekli petek v svojem uoslovilncm govoru,še eno značilnost gospoda ravnatelj- Jarvieja, ki bo ostala zlasti nam Slovencbm vedno v najlepšem spominu. Gospod ravnatelj Jarvie je rad nastopal pred taboriščno jav&ostj - , Poznalo se mu je, da je -star parlamentarec.Videti je^bilo, da takšni nastopi ne samo niso delali nikakršnih težav,marveč da ‘e imel naravnost užitek, če mu je bila dana priložnost nastopiti .red širšim forumom« qp Vsi nastopi gospoda ravnatelja Jarvieja so bili zelo simpatični. Z njimi je osvajal poslušalce. Toda ni to, kar bi danes radi poudarili.Gospod ravnatelj jo v vseh svojih govorih ,ki jih je imel pred taboriščniki, tako tudi v svojem poslovilnem govoru, ni nikoli pozabil naglasiti, da je Bog naš največji varuh, naj Vanj zaupamo, naj nam On. daje pri vsem našem dolu svoj blagoslov. Kot religioznim ljudem 'nam bo ostala ta religiozna poanta Jarviejevih nastopov v posebno lepem spominu. In za slovo si ne moremo kaj ? da tudi mi s svoje strani ne bi njemu ob njegovem odhodu od nas želeli na nadaljni življenski poti polno' božjega blagoslova, To je tudi globlja vsebina našega slovenskega poslovilnega pozdrava* Z BOGOMl DRŽA V N I K - S V E T N I K J Krščanski državnik je velika redkost.) Svetniški državnik je še večja redkost! Pred 10 leti je bil razglašen za svetnika slavni angleški državnik in lord - kancler Tomaž Moore, ki je umrl mu-čeniške smrti zaradi svoje zvestobe katoliški Cerkvi« Zdaj pa poročajo, da je nadškof glavnega mesta republike Ekvador, ki se imenuje Quito, ukazal, naj se začne prooeB, da bi bil za blaženega razglašen nekdanji.predsednik republike Ekvador - Garcia Moreno, Njegovo ime je znano, saj je včasih naša mladina tako navdušeno prebirala njegov življenjepis. Na Slovenskem so nekdaj naši odri igrali igro “Garcia Morene, ki je vse navduševala. 0 tem krščanskem državniku je svoj čas papež Bij IX. dejali “Ko bi papež imel le še nekaj takih državnikov, bi ne bil na svetu tako brez vsakršnega varstvac Garcia Morenot veliki nosilec krščanske državne ideje, je bil leta 1875 od sovražnikov Cerkve umorjen, ko je ravno prihajal iz cerkve, kjer je bil pri maši in obhajilu.^Kdaj bi bilo bolj umestno, da bi bil tak. državnik razglašen za blaženega, kakor pa dandanes, ko je polom protikrščanske svetovne politike tako viden, da zaradi tega vsemu svetu grozi katastrofa* D U 3 A N_ P I R_0 Š_l£ I _V_A B I D 0 M 0 V . Snoči j e v oddaji belgijskega radija govoril bivši spit- talski taboriščnik Srb Dušan Pii osici, ki se je bil 20« oktobra vrnil domov. Med drugim je tako-le dej .ali " Navadna laž je, da bi jugoslovanske ljudske oblasti na meji repatriirancem vse pobrale. Vsak lahko vzame s seboj, kar hoče, nekateri so vzeli s seboj celo pohištvo, ki so jim ga oblasti pripeljale na domove. Tudi^denar lahko zamenjamo. Peč pa so mi avstrijske oblasti vzele, 900 šilingov, češ da jugoslovanske oblasti ne dovolijo tujega, denarja. Pisma, ki mi e jih je od doma žena pisala, je cenzurirala taboriščna cenzura in jih zadržala, ker me je žena vabila domov. Večkrat sem pisal domov ženi, pa pisem ni dobila, ker jih je taboriščna cenzura zadržala. V moji odsotnosti je žena dobivala podporo, prav tako jo dobivajo družine četnikov, Neuičevcev in dobrovoljcev. Imamo vsega dovolj, dobivamo "sledovanje”, celo stvari, o katerih se mi tam gori niti sanjalo nic_ Svojim tovarišem v Spit tal ne pišem, ker vem, da bi pisma cenzur in. ali, pač pa se zahvaljujem belgrajski oddajni postaji, da jim smem po radiu govoriti.” WASHINGTON. Republikanski senator Flanders je 15?.-marca v kongresu predlagal,naj USA ustavijo vse dobave v Sovjetsko zvezo,dokler ta ne bo izpolnila vseh obvez iz potsdamske pogodbe. SOFIJA.Glasilo bolgarske opozicije “Narodno zemedelsko Zname:’ je bilo od vlade za 10 dni ustavljeno, ker ni soglašalo z načrtom vladne dveletke« "UPANJE LACNEGA.--SVETA." "New York Times" od 8.marca pri naga čla-■< nek,kake dolžnosti imajo ^drugene države za stradajoči svet 0 Peča se: s 'fr ume novim predlogom, naj bi se za stradajoče dežele sklenil kredit - 350 -milijonov dolarjev. Nato pa pravi: "Predlagano je, naj be ameriška pomoč omeji na 6 narodov in sicer na Avstrijo. Gr§‘ko, Ogrsko, Italijo, Poljsko in Kitaj sko »Nista pa ojienjenl Bela Rusija in Jugoslavija, kjer je razdeljevanje sivega bilo tako, da so ga v Ameriki splošno obsojali... Pri vseh dobavah bomo gotovo zahtevali ameriško upravo, nadzorstvo in razdeljevanje brez ozira na plemenske in politične razmere-. Na seji' so nelcateri ameriški zastopniki menili,., da bi nekateri potrebni, narodi utegnili nage pogoje sicer sprejeti,, pa bi jih potem hoteli bdbiti. Nato je odgovoril Clayton, da bi Amerika svojo pomoč takoj ustavila. Lakota se hitro razširja. Ce ne b tirno naglo ravnali,,tid&o na smrt obsodili tisoče ljudi, ki bi. jih bili 'sicer lahko rešili... Na takih tleh ne.moremo zgraditi miru, Mi smo zadnje upanje lačnega sveta, VELIKE *PRAZNIMEn. Pod tem naslovom pige dne 3.marca f’New" Tor k Herald Tribune v med drugim tako le: britanski imperi;),' je prenehala obstati ve sili 'sta Še sposobni,da ga na- "S tem, da j6 izginil jati 'največ ja- sila 19„stolet-ja,le domeste s Sovjetska zveza in Združene države,. Ti ydve sta edina’vira,odkoder lahko, izvira vojaška sila, gospodarska moč in politično ».socialni ideali, kakršni naj bi jutrišnji svet‘uredili, kakor je Velika Britanija 19. stoletja uredila včerajšnji svet. ..Na ' š-vetu so nastale praznine,ki naj jih izpolnijo ali Sovjetska zveza ali Združene; drž a ve .Med najvažnejšimi je Grčija. Toda tukaj nič ne zaleže vojaška strategija. Pač pa gre za to, ali. smo pripravljeni svet podpreti s svojim denarjem in prepričanjem, ali pa smo že tako oslabeli, da moramo odnehati in drugim državam prepuščati,da krojijo bodočnost človeštva. To vprašanje obsega več kakor pa golo Grčijo: to vprašanje je tako silno, kakor bi bila na kocki vsa Evropa in vsa vzhodna Azija." V članku od 6.marca pa'isti list .govori'o svetovni politiki v sorazmerju s Sovjetsko zvezo, s katero se Združene države srečavajo prav tako v Nemčiji kakor na Balkanu in na, japonskem, nakar- pravi: "Točka, kjer je treba prijeti in končati delovanje, grških tolp, katere vežbajo in oborokujejo v Jugoslaviji, se imenuje Moskva. Tega vprašanja sevje 'treba najprej lotiti z neposrednimi pogajanji s sovjetsko vlado. Ce bi' ta pogajanja spodletela, je treba vso zadevo predložiti varnostnemu svetu in'.čist o pošteno in jasno vprašati, ali hoče Rusija v svojem' volivnostnem področju ohraniti mir ali ga noČe. Seveda je silno nevarno to vprašanje tako načo'nja.tfi.Toda če ga tako načnemo,nevarnosti ne bomo prav nič povečali,kakor'-pa če Čakamo,da bo- stian mo nekega dne zapleteni v novo balkansko voj sko. „V "ŽIVETI ALI.POGINITI1"'Dne 3. marca je ameriški list "Chri Science Monitor" napisal pod gorenjim naslovom ta le članek: "Grčija je le ena-izmed imperijalnih obveznosti,ki hudo bre-mene britanska pleča, Velika Britanija je svoje -postojanke v Egiptu ge opustila, zdaj zapušča Burmo. Prihodnje leto bo' odgla iz Indije.Grška kriza je le en del' svetovne krize, ki povsod nastaja iz iste revščine in gospodarske negotovosti.Le eno sredstvo more to svetovno krizo od-pratriti: pomoč in obnova. Vprašan je ni v tem, kaj je treba storiti,ampak koliko. Svetovni položaj terja velikopotezno dejanje. Ali naj so tega lotimo, ali: o a naj pustimo, da bodo v. Evropi in'Aziji nastale velike ;imo, aa do a o v. Evropi m praznine, pravo vprašanje je tako’ le zastavljeno: 'Zdaj j'S' treba odloč-no ravnati, gli pa Sovjetski zvezi pustiti, da postane največja sve -tovna sila, Ce odkrito govorimo, zdaj nam gre le'za to: ali naj živimo, ali pa naj poginemo-« Najbolje bi bilo ta ddjstva pokazati kongresu. Ameriški narod bi to dobro razumel.” PO TRUMANOVEM GOVORU RUSIJ,% IN TRUmANOV GOVOR. Angleški list "Manchester Guardian” . v po poročilu dunajske ”Weltpresse iz Moskve prinaša naslednje poročilo o vtisku, ki ga je v Moskvi napravil zgodovinski Trumanov govor: Konferenčni krogi so včeraj/14,. marca/ posebno vneto prebirali uvodni Članek "Izvestja", ki je bil prvi ruski odgovor na Trumanov govor. Pri tem so zlasti opazili, da je ta članek po smislu bil sicer zelo oster, da pa je bil pisan nenavadno umerjeno in je jasno kazal namen, da Rusi ne bi radi v sedanjem času prilivali olja*na o-genj ali kaj storili, kar bi pokopalo moskovsko konferenco, jasno je seveda, da je govor na konferenco nočno vplival. Hkrati pa Rusi nagla šajo, cia je Truman, lo je branil pravo demokracijo z ozirom na razmere v Rumuniji, Bolgariji in Jugoslaviji, niti z eno samo besedico ni omenil totalitarnih režimov na španskem in v Argentini. Z drugimi besedami bi se to reklo, da se Trumanu zde desničarski totalitarni reši mi docela v redu v nasprotju z levičarskimi režimi. Mnogo je Rusov, ki gredo še dlje, kakor so šla "izvest ja:\ Ti sodijo, da je Trumanov govor šele začetek dokazovanja, ki naj se 7,arine V lrnri .«+. ITsr -H na ■nr.mnn-i rn,,~X4 44 +4 -v-ri, C.V4 ,"_4 O, jo potisniti zaj na njeno mesto", kar bi se reklo z drugimi besedami: Ne dovoliti ji, da bi v zadevah zahodno Evrope ga imela kako besedo ter jo, če bo le mogoče, izriniti tudi iz srednje in vzhodne Evrope... Britanski krogi so glede Trumanovega govora Še naprej silno molčeči, vendar lahko opažamo pri njih veliko zadrego. V dva bloka razdeljeni svet, kakršnega napoveduje Truman, ni tisto, kar bi Velika Britanija mogla z veseljem pozdravljati. Sodijo , da je bila možnost, da bi se dardanelsko vprašanje bilo uredilo, dr. pa je to Truman .kar namerno prezrl, ko se je'lotil ustvarjanja ameriško-turške utrdbe zoper Rusijo. Rusi ii&ajo prav gotovo upravičen interes na Dardanelah, Ampak zdaj bodo Turki prav malo voljni, da bi se hoteli o tem pogovarjati* KAKO SODI CHURCHILL. Na seji glavnega odbora konservativne stran ke jc govoril Churchill o Trumanovi poslani ci glede Grčije in Turčije* Dejal je, da je ta "govor velik dogodek". Nato je dejal* Zadnje čase se ni nič zgodilo, kar bi bilo moglo v ve c. ji meri pospešiti mir in svobodo* na‘svetu. Ko bi bile Združene dr-2ave‘kaj takega ukrenile pred drugo svetovno vojsko, bi te vojske ne bilo. Ko bi bile te ukrenile prod letom 1914, bi bil. tudi tedaj o -hranjen mir in mi vsi bi danes živeli v srečnem svetu. Naga dolžnost je - in tako misli velika večina Angležev - da pozdravimo odločitev velike republike onstran morja. Dalje je naglasil, da je angleška politika v bistvu ista kakršno imajo Združene države: prijateljstvo z Rusijo, ampak le prijateljstvo zaradi svoje moči, ne da pa da bi z njim prikrivali svoje slabost... - o - o - BRATISLAVA. Proces proti nonsi-njoru Tisi, ki je trajal 68 razpravnih dni, ja končan. Sodba bo izrečena Šele po Veliki noči. QUITO. Upor v republiki Ecuador je po najnovejgih poročilih popolnoma potlačen. Upor je organizirala skupina višjih oficirjev. DEKLE, vajeno krnečih del, dobi slugbo pri slovenski dru -Žini (v mlinu ali gostilni) v bližini Vetrinja. plač1, tudi v živilih. Informacije v bar*1/42. KDOR je 13/11. oddal gcopcj Skubičevi paket za Novak ‘'arijo, naj se oglasi v baraki 15/2; MOSKVA - BODOČNOST NEMČIJE MOSKVA. Zunanji ministri štirih velesil šo včeraj razpravljali o vprašanju gospodarske enotnosti Nemčije in o reparacijah.Bri-; tanski zunanji minister Bevin je izjavil, da bo spojitev angleSke in . ameriške cone v gospodarskem pogledu ostala tako dolgo v veljavi,vdo-ki er ne bo v oeloti izvedeno gospodarsko zedinjenje vse Nemčije, Ce pa do tega zedinjenja ne bi prišlo, bosta britanska in amer 13 ka zona ostali gospodarsko združeni. Bevin je zahteval, da se raven nemške' industrije zviša. Odredi naj se zvišanje produkcije v Železni industriji, ki pa naj se izvede pod nadzorstvom zavezniškega kontrolnega sveta, Molotov je dejal, .da .soglaša z B e vinom glede zvišanja nemške industrijske ravni in je predlagal,' da se produkcija jekla zvija od 7- in pol milijona ton na"12 milijonov ton. Nemški karteli' in trusti naj. pridejo v državno last. Molotov je navedel program 11 točk, ki se tiče gospodarske bodočnosti Nemčije. Ruska oblast naj. bi bila. po Molotovijevem predlogu pod' skupno zavesniSko kontrolo. Nastopil pa je odločno proti gospodarski spojitvi- britanske in ameriške zone, Seš.da' je v nasprotju s potsdamskim sporazumomo Ameriški zunanji minister .Marshall je v svojih' izvajanjih o gospodarski bodočnosti Nemčije podprl Bevina in predlagal nekatere spremembe gospodarskih klavzul potsdamskega sporazuma. Kritiziral.je ukrepe.sovjetskih oblasti, ki so v nasprotju s tem sporazumom. Nastopil je za centralno- nemško upravo,o kateri naj sklepa zavezniški kontrolni svet z večino glasov. Prancos-ki zunanji minister Bidault bo podal francoske poglede do tega vagnega vprašanja na današnji seji, • . v, MOSKVA. Včeraj je imel v navzočnosti sovjetskega zunanjega ministra. Molotova in francoskega veleposlanika v Moskvi"generala Ca-treuxa francoski zunanji minister Bidault razgo.vor s Stalinom, ki je trajal dobri dve uri. Domnevajo, da sta Stalin in Bidault razpravljala o reviziji francosko-sovjotske zavezniške pogodbe. -0-0-0- TCASHINGTON. Včeraj je bil ameriškemu kongresu.predložen Trumanov načrt o finančni in gospodarski pomoči Grčiji in Turčiji. Najprej bodo načrt pretresali v zunanjepolitic -nem odboru kongresa .,. Meni jo, da bo težko, da bi bil Trumanov načrt spie-jet ge do konca marca« LONDON. V britanskem spodnjem domu se je včeraj začela razprava o Trumanovih predlogih za pomoč Grčiji in Turčiji'. ‘ ) PARIZ. Blok levice je ge določil svojega kandidata za predsedniško mesto v Svetu republike (senat). Predsedniško mesto je po smrti Charn-petiera de Ribesa izpraznjeno. Za o volitve predsednika senata sploSno pričakujejo ostro borbo tiied levico in desnico. Zadnjič je volil francoski senat svojega predsednika v začetim, januarja, Takrat sta dobila desničarski in levičarski kandidat vsak po 129 glasov. BRUSELJ. Vodstvo belgijske socialistične stranke je včeraj s 122 t 65 glasovi izglasovalo zaupnico županj emu ministru Spaaku, ki ima mandat za sestavo nove vlade. Na podlagi te zaupnice bo Spajak sestavil vlado, v kateri bodo zastopani le socialisti krščanski demokrati brez komunistov in brez liberalcev, zadnjo vlado ■so sestavljali socialisti, komunisti -in liberalci. Katoliška' stran--. ka, ki je najmočnejša, je bila v opoziciji,. ASUMPCION, Revolucija oziroma državni upov v Paraguaju se razvija dalje. Položaj sedanje vlade je kritičen, ker je del vojske prešel na uporniško stran. BUDIMPEŠTA. Britanska vlada je izdala novo noto o razmerah na Madžarskem. V noti se zahteva,da skupna zavezniška anketa prouči nastali položaj. Nota ugo - . tavl ja, da skuša na Madžarskem manjšina z neko čudno uštavno taktiko priti na oblast, PAPEŽ NOBELOV MIROVNI NAGRAJENEC , Kakor poročajo iz Osla, je Nobelov zavod zal. 1947 predlagal mirovno nagrado papežu Piju XII.Dalje bi bila te nagrade delež' na dr »Beneš in bivši geh,ravnate!j UNRRA-e Herbert Lehmann, W A. L L A C E SVARI NA OBE STRANI Waliace ki je kot r.meriški trgovinski minister moral od -stopiti, ker ni odobraval odločnejše ameriške politike- do Sovjetske zveze, je zadel izdajati svoj list "Nov/ R^public", kjer se .zavzema za prijateljsko sodelovanje z Rusijo. Tudi pred moskovsko konferenco je napisal članek, o katerem zdaj poroda švicarski dnevnik "Neue Zuricher Nachrichten” od 7. marca med drugim takole; "Nikožeur se ne bo čudno zdelo, da fallace zastopnikom Združenih držav pošilja na pot v Moskvo svoja svarila. On vidi dve vžliki. nevarnosti za. konferenco, eno na ameriški, drugo na ruski strani, v7al-lace se boji, da bi Američani utegnili iti v Moskvo s skritim namenom, da si da "bi pri obravnavah o Nemčiji sni oh ne mislili >to\ jih. ame: na mir, marveč, da "bi zagotovili naj bol j Se možnosti za zmago v prihodnji vojski”, misleč, zmagali, To je posledica sej,: iški narod pošilja na konferenco, da bi v prihodnji 'vojski ena, ki ga je raztrosila trditev, češ da je nova vojska- verjetna- Zoper to je najprej treba'nastopiti, če naj moskovska konferenca dosege kak uspeh,eo Pri tem IVallače ne misli le na Marshalla, m or1 več tudi na ameriške časnikarje, katerih poročila bodo izoblikovala ameriško javno mnenje in tako vplivala tudi ^ na diplomatsko ozračje, ( Drugo svarilo pa V/a line e pošilja Rusom. Stalinu je treba dopovedati, da se večina Američanov boji, da hočejo komunisti in Sovjetska zveza vladati nad vsem svetom. Zato se Američani obotavljajo,da bi se mirovnega dela .resno lotili. Ta strah pred Rusijo ni omejen le na reakcijonarje, marveč sega globoko v liberalne plasti in tudi strokovna društva. Neumno bi bilo, ko bi Rusi računali na kako krizo ‘v Združenih državah in 'na gospodarski polom j?.:ogleŠke delavske vlade »Nič bj ne bilo bo.lj 'usodno, za nje, kakor t-o, če res hočejo mir. Sodelovanje je za oba' dela edina pot k miru. Če se bo moskovska konferenca ponesrečila, bomo doživeli živčno'vojsko, ki bo vse Človeštvo vlaži potopila, Ali pa morebiti nismo ge kar v sre drl te živčne vojske?" —O—O—O— IZ TABORIŠČA ZAHVALA. Vsem, ki so preteklo soboto pri požaru v baraki št. 39 s toliko požrtvovalnostjo donaŠa.li vodo in gasili, se lepo zahvaljujemo. le njihovi hitri pomoči in neustrašeno sti se moramo zahvaliti , da ni nastala občutna škoda. Bog plačaj! - Ob gašenju je bilo zamenjanih nekaj vodnih veder (larabar-jev), prosimo vse, ki so donašali vodo, da pregledajo vedra in slu -Čajno pomoto sporoče n.a št. 39» da moremo lastnikom vrniti prava vedra REŠE TAR JEM NA ZNANJE! UNR.RA u-radne sporoča, da je od Trgovske zbornice v Celovcu dobila dopis s pritožbo, da nepooblaščeni tujci prod.ajajo svoje rešetarske izdelke po deželi. Pooblaščeni domači reše-tarji se pritožujejo, da so ti izdelki 'tujcev iz okolice Spittala slabi» Orožniki so dobili nalog,da preprečijo tako nepooblaščeno prodajo zunaj taborišča. ReŠetarji -begunci, ki izdelujejo svoje izdelke v'baraka 13«, svoje izdelke To- je v teh krajih JE BIL UMORJEN giav- prejkoslčj prodajajo po taboriščni trgovini« Zunaj taborišča pa je vsako kroSnjarnjenje s suho robo prepovedano. DROBNE NOVICE £ V TEPACH11LI v Mehiki je bil u-morjen britanski konzul na svo -jem posestvu, že 6. umor, V ITALIJI ni urednik milanskega tednika "Meridiane d* It ali a1’ Franco d*Agazio, V svojem listu je pred kratkim priobčil poročilo o zadnjih urah Mussolinija. V tem poročilu je obdolžil sedanjega voditelja komunistične stranke Togliattija, da je on ukazal Mussolinija umoriti in da se je nato polastil zaklada bivSega italijanskega državnega glavarja. NOVO FAŠISTIČNO GIBANJE‘je odkrila francoska policija. Voditeljev niso mogli dobili. ČEVLJE Št. 42,Skoraj popolnoma nove zamenjam za Št. 45» Bar. 27/4»