MILOŠ VERK: Kmetsko-nadaljevalne šole. (Konec.) Pogovorimo slučaje: Na kupu se rosna detelja vžge. Isto mokro listje, gnoj, krma. Živo apno se ugasne ob oddajanju vročine. Pri primerni toploti se sladkor tekočin spre= meni v alkohol. Potreben je zrak. Alkohol se lahko ob nadaljnem stiku z zrakom premeni v ocetno kislino. Zakaj postanejo slive v sodu kisle, ako ni dobro zaprt. Kisamo zelje, repo. Zmrznjen krompir je sladek. Proces skrob, sladkor, alkohol, kis. Iz tega spoznajo učenci, da se lahko vrše v telesih spremembe, ne da bi se pri tem oblika bistveno sprcmenila. Temu sledi, da se vrše kemični procesi v zemlji, ker se oblika zemlje ne spremeni, dasi je v gotovi dobi postala zemlja nero= dovitna. Preidimo k eksperimentiranju, ki ga iz= vrše učenci: V plitvi vodi gori svečka, pokrijmo jo s kupico itd. Rezultat: V zraku je 1 del ki* sika, 5 delov dušika. Zemlja rodi v močvir« nih legah kislo travo. Preizkušajmo tako zemljo z rdečim in modrim reagenčnim papir« jem, nato še z metilno rdečico, ki postane po množini kislin lila, rjavkasta, oranžasto^ rumena, rumeno=oranžasta, pri neutralni ali alkalični reakciji pa čisto — rumena. Preiščimo še zemljo glede karbonatov. Rabimo za to razredčeno solno kislino, ki po= vzroča izločenje ogljikovega dvokisa ob močnejšem ali slabšem šumenju. Mesto sol« ne kisline vzemimo močan kis in pozneje še razredčeno ocetno kislino. Te eksperimente izvrše učenci z navdu* šenjem in si pridobe osnovne pojme o ke= miji. Po razpoložljivem času se seveda iz* vrši še več poizkusov in učenci se uverijo, da je s pomočjo najrazličnejših sredstev mo> goče ugotoviti kemične sestavine zemlje. Da bi pa izvršili popolno kemično analizo zem= lje, nam v nadaljevalnih šolah nedostaja časa, in sredstev. Radi tega sledi podavanje osno^ vano na avtoriteti. Znanost razpolaga z različnimi načini, kako dognati vsebino redilnih snovi v raz* ličnih zemljah. Če peremo zemljo s koncen« trirano solno ali soliterno kislino, nam osta* ne naposled vsa fosforna kislina, ves kislo« raztopni kalij in vse apno. Tudi dušik lahko točno določimo. S tem pa še ni rečeno, da vsebuje zemlja vse te snovi v taki obliki, ki je za rastline lahko hrana, ker smo jih mogli dognati s koncentrirano kislino. Razrcdčena kislina bi ugotovila množino hranilnih snovi glede na njihovo uporabnost mnogo bližje, je pa v svojih učinkih premalo izrazita in rezultat neuporaben in uspehi ne zadovo« ljujcjo. Dušik je v celoti mogoče ugotoviti. Toda za rastlino ni užiten, dokler ni vsled bakte> rioloških procesov tekom vegetacijske dobe prešel preko amonijaka v soliter, ker šele so= liter je kemi5na oblika, ki jo rastlina lahko vsrkava. Fosforno kislino je mogoče ugotoviti z raztopimo citronine kisline, a ta fosforna ki= slina je mogo5e mineraličnega nastanka in vezana kot trikalcijum fosfat ali pa na že* lezo in pride v obče v poštev le fosforna ki= slina raztopnih fosfatov. Na osnovi absorbiranja vezani kalij se sicer določi potom kemične izmenjave soli, uspeh pa je nesiguren. Iz navecTenega sledi, da kemična analiza za kmeta nima praktičnega pomena. Pri sušenju in gorenju rastlin in rastlinskih semen ugotovimo, da sestojijo iz vode, ki izhlapeva, organskih snovi, ki zgorijo in mineralnih snovi, ki ostanejo kot pepel. Pri raznih rastlinah in raznih delih rastlin je raz* merje posameznih skupin zelo razli5no, v posameznih skupinah pa še bolj različno raz« merje kemičnih sestavin. Vendar je za kmeta neobhodno potrebno, da ve česa zemlji, torej tudi rastlinam manjka. Ker kemična analiza ni sigurna, dognati nam je to z drugimi sredstvi. Povem vam primcr: Tvoja mati je zbo= lela, hudo zbolela, seveda jo imaš rad. hitiš po zdravnika, zdravnik preišče, ugotovi bo= lezen, napiše recept, prineseš zdravilo, pos maga. mati ozdravi. Rekel boš, zdravnik dober, dobra zdravila. Pa zboli tvoja mati. Veš, da je soseda ozdravda, hitiš tja, prosiš, naj hitro dajo zdravila, če jih je kaj ostalo, ali vsaj recept. Mati pa umre, ker je imela drugo bolezen. Tako je lahko bolna tudi zemlja, nekaj ji manjka, treba dodati. Pa si kupil superfosfat in kalijeve soli, potrosil po travniku in kosil, da je bilo ve= selje. Sosed, morda ni tvoj prijatelj, seveda zelen od zavisti, na zvit na5in izve, kako si delal, kupi superfosfata in kalijeve soli, po= trosi in nima toliko trave, kakor doslej. Kakor ima bolnik navadno za svojo bo= lezen že zunanje znake in iz bolečin sklepa, kakšna bolezen se ga je prijela, tako tudi zemlja potom rastlinstva mnogokrat jasno izraža svoje želje, oziroma želje rastlin, ki jim zemlja ne more ustreči. Nekaj najznačilnejših: Ako je zemlja kmalu po izvršenem obdelovanju dobila tan= ko zeleno prevleko alg, je vesel pojav, da vsebuje dovolj redilnih snovi v pravilnem razmerju. Če misliš in si uverjen, da ima zemlja dovolj redilnih snovi, pa ne uspevata detelja in fižol, močno pa rastejo trpotec, kresnica in mačeha, dodaj apna. Medlo rastočim rastlinam s svetlozele* nimi ali rumenimi, na koncih rdečimi listi manjka dušika. Ako rastline bujno rastejo. pozno zore in imajo drobno seme, je znak, da imajo preveč dušika. Če normalno rastoče rastline rade pole« žejo. jim manjka kalija in fosforne kisline. Drobno seme bujnih rastlin dokazuje pomanjkanje fosforne kisline. Ne pozabi nikdar na Licbigov zakon o minimu, ki pravi, da more rastlina uspevati le toliko, kolikor dopušča ona redilna snov, .ki je v zemlji v sorazmerno najmanjši koli* čini ter se spomni na verigo ki je sicer moč> na, a ima en samcat slaboten člen. Drugi način določevanja potreb zemlje je poizkus na polju, ki ti da popolnoma si* gurne rezultate in ga izvršiš takole. Primeren pravokotnik zemlje razdeli takole. Naris na tabli! 1. Polno gnojenje (dušik, fosforna kislina, kalij. 2. Popolno gnojenje brez kalija. 3. Popolno gnojenje brez fosforne kisline. 4. Popolno gnojenje brez dušika. 5. Negnojeno. Drugo polovico gnoji še povrh z apnom. Paziti moraš, da boš gnojil pravilno, da veš, katera gnojila smeš mešati in kdaj trositi. V ta namen imej pri roki nauk o umetnih gnojilih, ki ti pove množino, čas in vse dru* go. Ko bodo rastline rastle in zorile, pa odpri dobro oči in glej, kaj ti ntati narava sama pove. Itd. Skušal sem podati le odlomke iz nauka o gnojenju. Da bi podal celoto, je nemogoče, ker obsega ta nauk najmanj 20 učnih enot. Razvidno pa je iz vsega, da se zamorejo na kmetsko=nadaljevalni šoli uporabljati razne metode, tako različne, kakor smo raz* lični mi s svojimi gojenci vred. Poudarjam le eno in tudi stalen refren izvajanj: Ne posnemajmo drugih, le kritično jih opazujmo, kajti dokler posnemamo dru= ge, hoditi moramo za njimi. Ker pa tega no= čemo in je to nas in našega naroda nevredno, hočemo s složnim delom v tovariški iskre« nosti ustvariti pogoje, da bodemo mogli sto* piti v tekmo z vsemi sosedi kot enakovredni konkurenti na gospodarskem in kulturnerrl polju. Imejmo pred očmi in v mislih izrek: Kdor se ponižuje, ga bodo drugi še bolj po* nižali.