UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 71:21

/



ZGODOVINA PLESA /

Umetniška gimnazija – plesna smer; /

modul A: balet 25

0

2

.

2

1

.

4

0



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: zgodovina plesa

Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul A: balet: obvezni predmet (70 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Vesna Cestnik Tehovnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Helena Valerija Krieger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Nina Ogrinc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tanja Pavlič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Blanka Polič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Marinka Ribič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Urša Rupnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola; dr. Leon Stefanija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Martina Svetina, Konservatorij za glasbo in balet Maribor JEZIKOVNI PREGLED: Valentin Logar

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-zgodovina-plesa_um_pl_a.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 260354051

ISBN 978-961-03-1343-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt zgodovina plesa za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ..................... 9

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

3. LETNIK .......................................................... 12

Vloge plesa .................................................. 12

Ples v prazgodovini ...................................... 13

Ples v starem veku ....................................... 14

Ples v srednjem veku ................................... 15

Ples v renesansi ........................................... 16

Ples v baroku ............................................... 17

Balet akcije (Ballet en Action) ...................... 18

Romantični balet .......................................... 19

Imperialni ruski balet ................................... 20

Samostojno vrednotenje plesnih vsebin....... 21

4. LETNIK .......................................................... 22

Skupina Ballets Russes ................................. 22

Plesne reforme v začetku 20. stoletja ........... 24

Razvoj sodobnega plesa v Evropi .................. 25

Evropski balet 20. in 21. stoletja................... 26

Balet v Severni Ameriki ................................ 27

Sodobni ples v Severni Ameriki .................... 28

Slovenski balet ............................................. 29

Sodobni ples v Sloveniji ............................... 31

Samostojno vrednotenje vsebin ................... 32

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 33

Opredelitev predmeta.................................. 33

PRILOGE .............................................. 34





7

1

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

4

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Dijaki se pri predmetu sistematično seznanijo z razvojem plesne kulture od najzgodnejših oblik plesa v prazgodovini do sodobnih plesnih praks, s posebnim poudarkom na razvoju baletne umetnosti. S tem pridobijo celovit vpogled v umetnost plesa, od tehničnoizvedbenih in koreografsko formalnih vidikov do estetskih zasnov in vlog v kulturi, ki so oblikovale ples skozi zgodovinska obdobja.

Dijaki se poleg tega seznanijo z najpomembnejšimi plesnimi praksami in dosežki, ki so odločilno zaznamovali razvoj plesne kulture. Spoznavanje širše vpetosti plesa v družbeno in kulturno življenje jim omogoča globlje razumevanje te umetniške zvrsti. Tako pridobljeno znanje prispeva k njihovemu boljšemu razumevanju tehničnih in interpretativnih vprašanj in jim omogoča povezovanje pridobljenega znanja z drugimi umetniškimi dejavnostmi ter drugimi panogami védenja. Ob tem spoznavajo ključne ustvarjalce, njihove prelomne dosežke in dela, ki so zaznamovala ples skozi čas.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Zgodovina plesa je obsežna, večplastna in tudi zapletena, saj se teme med seboj prepletajo in povezujejo z družabnim, gospodarskim in političnim življenjem v posameznih obdobjih. S koreninami v verskih ritualih in kasneje z nastankom klasičnega baleta, kot posledice razvoja družabnih plesov, je ples pomemben del tudi današnjega vsakdana. Pomembno je, da dijaki v vlogi bodočega plesalca razumejo, kako so se plesne zvrsti, ki jih izvajajo, spreminjale skozi čas. Učenje o pomembnih plesalcih, koreografih in plesnih pedagogih daje priznanje ljudem, ki so oblikovali to umetnost. Če ne poznamo plesnih del iz preteklosti, ne moremo ustvarjati plesne umetnosti v prihodnje.

Pomembno je, da se dijaki zavedajo pomembnosti znanja, ki ga pridobijo pri predmetu zgodovina plesa, saj jim služi kot teoretična podlaga za praktično delo, ki ga izvajajo.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Učitelj je avtonomen pri izbiri gradiva in načina podajanja snovi. Priporočljivo je, da se dijakom ponudi čim večji nabor video− in avdiogradiva ter literature o plesnih praksah. Dodatne vsebine po navadi pripomorejo k temu, da si dijaki določeno snov lažje zapomnijo in jo usvojijo.



9

7

1

:

2

1

/

/

/



Priporočljivo je medpredmetno povezovanje in navezovanje snovi na snov, ki se jo dijaki učijo pri drugih 5202 predmetih. Ker poučujemo plesalce, je smiselno, da v predmet vključimo čim več gibanja, baletne pantomime, .21 izražanja s telesom ipd..40

Sestavni del pouka je samostojno delo dijakov, s katerim razvijajo sposobnost iskanja virov in ločevanja med pravimi in lažnimi novicami. Pri tem je smiselno na začetku opredeliti delež samostojnega dela pri pouku. Pri predstavitvi svojih izdelkov se urijo v interpretaciji in pridobivajo samozavest pri nastopanju. Učitelji spodbujamo oglede plesnih predstav in spremljanja plesnih dogodkov. Dijake spodbujamo, da o videnem pišejo kritike ali mnenja, ki jih ustrezno ovrednotijo.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


7


1

:

2

1

/

/

/



3. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

4

0

OBVEZNO



OPIS TEME

V 3. letniku se dijaki seznanijo z začetkom obstoja plesa ter njegovim spreminjanjem skozi zgodovino. Od baroka naprej, ko se balet loči kot samostojna – gledališka umetnost, je poudarek na razvoju klasičnega baleta, vključno z obravnavo ruskega baleta v drugi polovici 19. stoletja.



VLOGE PLESA



CILJI

Dijak:

O: spoznava vloge plesa v družbi, ki jih po navadi delimo v tri široke, med seboj povezane kategorije: ceremonialni in obredni plesi, družabni plesi in gledališki plesi;

O: išče vzporednice med človekovim plesnim in živalskim gibanjem.



(1.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pojasni vlogo religije pri razvoju in gojenju plesa;

» našteje vzporednice med človekovim plesnim in živalskim gibanjem.



TERMINI

◦ religija ◦ ceremonialni in obredni plesi ◦ družabni plesi ◦ gledališki plesi



12





7


1

:

2

1

/

/

/



PLES V PRAZGODOVINI 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: spoznava periodizacijo in okoliščine prazgodovine;

O: se seznanja z značilnostmi posameznih obdobij (bivališča, dejavnosti, izdelava orodja in orožja, uporaba ognja, jamske poslikave kot umetniški izraz);



(1.3.2.1)

O: se seznanja z uporabo in namenom plesa v prazgodovini: del ritualov, priprava za boj, zabava (sredstvo socializacije, privlačnost med spoloma);

O: odkriva vrste ritualov: rojstvo, smrt, spolna zrelost, iniciacija, zdravljenje, plesi za rodovitnost, plesi za ugodno vreme, falični plesi;

O: poznava vlogo šamanov pri ritualih;

O: se seznanja s termini “totemizem”, “animizem”, “kanibalizem”.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje obdobja prazgodovine in njihove glavne značilnosti;

» pojasni namen plesa v prazgodovini;

» razume vlogo plesa pri ritualih.



TERMINI

◦ rituali ◦ šamani ◦ jamske slike ◦ totemizem ◦ animizem ◦ kanibalizem



13





7


1

:

2

1

/

/

/



PLES V STAREM VEKU 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: usvaja pojma profani in obredni tip plesa;



(1.1.2.1)

O: se seznanja s splošnimi značilnostmi prvih civilizacij;

O: raziskuje nastanek in razvoj plesa ter njegove značilnostmi v prvih civilizacijah (Indija, Egipt, Mezopotamija, idr.);

O: odkriva značilnosti antične Grčije in razvoj grškega gledališča;

O: spoznava značilnosti antičnega Rima in oblike razvedrila (gladiatorske igre, pantomima, akrobatski ples, erotični suženjski plesi idr.);

O: se seznanja z glasbili, ki so spremljala ples v starih kulturah.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje razlike med profanim in obrednim tipom plesa;

» našteje splošne značilnosti prvih civilizacij;

» poimenuje prve civilizacije in značilnosti plesa pri vsaki izmed njih;

» opiše razvoj in značilnosti grškega gledališča;

» našteje značilnosti plesa in odnos do tega v rimskem imperiju;

» našteje glasbila kot spremljavo plesu v posameznih civilizacijah.



TERMINI

◦ prve civilizacije ◦ grško gledališče ◦ gladiatorske igre ◦ pantomima ◦ obredni ples ◦ profani ples ◦ antika



14





7


1

:

2

1

/

/

/



PLES V SREDNJEM VEKU 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z družbenimi spremembami in miselnostjo ter umetnostjo v srednjem veku; O: usvaja posamezna obdobja srednjega veka in njihove značilnosti, ki so posledično vplivale na razvoja plesa;



(1.3.2.1)

O: se uči pomena krščanske vere v Evropi in njenega vpliva na življenjske nazore in posledično odnosa do plesa, v srednjem veku;

O: usvaja pojme: liturgične igre, misterij, mirakel, pasijon, moraliteta, Vidov ples;



(1.1.2.1)

O: se seznanja z vlogo glumačev pri ohranjanju plesa v srednjem veku; O: raziskuje spremembe družabnega življenja, ki so jih v Evropo prinesle križarske vojne;



(1.1.4.1 | 4.1.3.1)

O: spoznava splošne značilnosti trubadurske lirike in njeno povezavo s plesom (dansa ali ballata); O: se seznanja s pojavom družabnih plesov na dvoru.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše značilnosti in življenjske nazore v srednjem veku;

» pojasni kako je na ples vplivalo srednjeveško razmišljanje;

» ustrezno uporabi pojme, kot so liturgične igre, misteriji, mirakli, pasijoni, moralitete; » ustrezno interpretira pojav Vidovega plesa;

» opiše splošne značilnosti trubadurske lirike in njeno povezavo s plesom; » opiše pojav prvih družabnih plesov na dvoru.



TERMINI

◦ starokrščanska umetnost ◦ liturgične igre ◦ misterij ◦ mirakel ◦ pasijon ◦ moraliteta ◦ križarske vojne ◦ trubadurska lirika ◦ glumači ◦ Vidov ples



15





7


1

:

2

1

/

/

/



PLES V RENESANSI 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: odkriva splošne značilnosti renesanse in spoznava značilnosti tega obdobja v različnih umetnostnih zvrsteh;



(1.3.2.1)

O: raziskuje način obnašanja in vedenja na dvoru;



(1.1.4.1)

O: se seznanja z nastankom plesne teorije in prvimi plesnimi traktati;

O: se seznanja s tedanjimi zapisi koreografije (s poudarkom na zapisih Thoinota Arbeauja); O: usvaja pojem plesni učitelj;

O: se uči imena posameznih renesančnih plesov (med drugim galliarde, pavane, branle, volta, allemande in courante), njihov taktovski način in glasbeno spremljavo;

O: spoznava pomembnost predstave Ballet Comique de la Reine.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zna časovno opredeliti obdobje renesanse, razume, kaj označuje in kaj je za to obdobje značilno; » predstavi dvorno etiko tedanjega časa;

» našteje renesančne plesne učitelje in plesne traktate;

» našteje primere zapisov koreografij, še posebej Thoinota Arbeauja; » predstavi glavne značilnosti renesančnih dvornih plesov in njihov razvoj; » imenuje in opiše baletno predstavo Ballet Comique de la Reine.



TERMINI

◦ dvorni balet ◦ plesna teorija ◦ plesna notacija ◦ renesančni plesi ◦ bassadanza



16





7


1

:

2

1

/

/

/



PLES V BAROKU 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z duhom časa, miselnostjo in načinom dvornega življenja v baroku;



(1.3.3.1)

O: spoznava značilnosti in novosti baročnih dvornih plesov (princip en dehors, plié-elevé, pirouettes, itd.); O: spoznava vpliv francoskega kralja Ludvika XIV. na razvoj baletne umetnosti; O: se uči o pomembnosti ustanovitve akademije za ples Académie Royale de Danse; O: spoznava vlogo Pierra Beauchampa in Jeana-Baptista Lullyja;

O: odkriva Beauchamp-Feuilletovo plesno notacijo;



(1.1.2.1)

O: spoznava ločitev družabnih plesov od gledališkega plesa;

O: preučuje razlike med družabnimi plesi in baletom kot samostojne gledališke umetnosti; O: odkriva imena prvih profesionalnih baletnih plesalcev.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše splošne značilnosti druge polovice 17. in prve polovice 18. stoletja; » se uči imena posameznih baročnih plesov (med drugim menuet, sarabande, gavotte in gigue), njihov

taktovski način in glasbeno spremljavo;

» pojasni vpliv francoskega kralja Ludvika XIV. na razvoj baletne umetnosti; » povzame razloge za ustanovitev akademije za ples, navede njene direktorje in spremembe, ki jih je njen

nastanek prispeval razvoju baletne umetnosti;

» predstavi razlike med baročnim dvornim plesom in profesionalnim plesom na odrih; » imenuje prve pomembne profesionalne baletne plesalce.



TERMINI

◦ baročni plesi ◦ Beauchamp-Feuilletova notacija ◦ akademija za ples ◦ princip en dehors ◦ Ludvik XIV.



17





7


1

:

2

1

/

/

/



BALET AKCIJE (BALLET EN ACTION) 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: se seznanja s spremembami v družbi, ki vodijo do francoske revolucije in posledicami v plesni umetnosti; O: spoznava ideje smeri baleta akcije;

O: interpretira in vrednoti pomen teoretika in koreografa Jeana-Georgesa Noverra in njegovih reform (29. april, mednarodni dan plesa);



(1.3.5.1)

O: preučuje reforme Noverrovega učenca Jeana Daubervala in pomen le−teh za njegovo delo La Fille Mal Gardée (Navihanka);



(4.3.3.1)

O: spoznava ključne osebnosti baletne umetnosti 18. stoletja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše družbene spremembe v Evropi v 18. stoletju;

» imenuje glavne ideje baleta akcije, kot so npr. realistična vsebina baletov, naravna govorica telesa,

nastopanje brez mask in težkih kostumov ipd.;

» umesti reforme Jeana-Georgesa Noverra v širši kontekst baletne umetnosti; » ovrednoti pomen teoretika in koreografa Jeana Daubervala in opiše glavne značilnosti baleta La Fille

Mal Gardée (Navihanka);

» našteje glavne baletne osebnosti 18. stoletja.



TERMINI

◦ balet akcije ◦ mednarodni dan plesa ◦ reforme v plesni umetnosti



18





7


1

:

2

1

/

/

/



ROMANTIČNI BALET 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: se seznanja s spremembami evropske plesno-gledališke umetnosti in novostmi na baletnih odrih do srede 19. stoletja (predvsem s plesom na konicah prstov);

O: se seznanja s terminom “beli balet” in prvinami romantičnega baletnega sloga; O: spoznava najpomembnejše osebnosti romantične baletne umetnosti – koreografe, plesalce, skladatelje; O: se seznanja z romantičnimi baleti;

O: odkriva delo baletnega pedagoga Carla Blasisa in njegov sistem baletnih vaj; O: raziskuje vlogo Arthurja Saint-Léona v baletni umetnosti in spoznava pomen baleta Coppélia; O: se seznanja s terminom “en travestie”;

O: spoznava razloge za zaton zanimanja za balet v Evropi v drugi polovici 19. stoletja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje glavne spremembe in novosti obdobja romantike v plesno-gledališki umetnosti; » našteje romantične balete in pomembne baletne plesalce, koreografe ter skladatelje; » pravilno interpretira pomen sistema baletnih vaj Carla Blasisa;

» pojasni razloge za zaton zanimanja za balet v Evropi v drugi polovici 19. stoletja.



TERMINI

◦ beli balet ◦ ples na konicah prstov ◦ Blasisova metoda ◦ en travestie ◦ romantični baletni slog



19





7


1

:

2

1

/

/

/



IMPERIALNI RUSKI BALET 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: raziskuje pomen prvih pomembnih baletnih koreografov pri postavljanju temeljev ruskega baleta; O: se seznanja z vlogo Charlesa Didelota kot ključne osebnosti pri razvoju ruskega baleta; O: se seznanja z razcvetom ruskega baleta na prehodu iz 18. v 19. stoletje; O: raziskuje življenje in balete koreografa Mariusa Petipaja, ter spoznava njihovo vlogo pri razvoju in prepoznavnosti baletne umetnosti;



(1.3.3.1)

O: spoznava baletno pantomimo in se seznanja s pomenom nekaterih pomembnejših gibov v Petipajevih baletih;

O: spoznava delo Leva Ivanova;

O: odkriva ruske skladatelje tedanjih baletov in posebej vrednoti vlogo Petra Iljiča Čajkovskega; O: raziskuje delo Enrica Cecchettija in njegovih naslednikov v vlogi ustanoviteljev vidnejših baletnih tehnik; O: se seznanja s terminom “pas de deux” in njegovo sestavo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» ovrednoti vlogo Charles Didelota pri razvoju ruskega baleta;

» našteje in opiše dela Mariusa Petipaja ter njegovo življenjsko in profesionalno pot; » interpretira nekatere gibe Petipajeve pantomime;

» našteje ruske skladatelje, ki so pisali glasbo za balete;

» ovrednoti zapuščino Petra Iljiča Čajkovskega v razvoju baletne umetnosti; » ovrednoti pomen Leva Ivanova in njegovih del;

» našteje ustanovitelje vidnejših baletnih tehnik.



TERMINI

◦ baletna pantomima ◦ pas de deux ◦ nosilci baletnih tehnik



20





7


1

:

2

1

/

/

/



SAMOSTOJNO VREDNOTENJE PLESNIH VSEBIN 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: razvija sposobnost kritičnega razmišljanja o aktualnih plesnih predstavah, kar vključuje ocenjevanje kakovosti, inovativnosti in umetniške vrednosti;



(2.1.1.1)

O: se uči umeščanja videne predstave v ustrezen zgodovinski kontekst; O: razvija željo po obiskovanju plesnih predstav.



(1.3.1.1 | 1.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» vrednoti aktualno plesno produkcijo;

» analizira predstave in jih zna umestiti v ustrezen zgodovinski kontekst.



TERMINI

◦ plesna produkcija ◦ kritika ◦ analiza



21





7


1

:

2

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 4. letniku se dijaki seznanijo z razvojem evropskega, ruskega in ameriškega baleta v 20. in 21. stoletju, ter spoznajo pomembne baletne koreografe, plesalce, pedagoge in skladatelje baletne glasbe. Seznanijo se tudi z nastankom in razvojem sodobnega plesa. V drugi polovici šolskega leta je poudarek na seznanjanju dijakov s slovenskim baletom od njegovega nastanka do danes. Dijaki v sklopu pouka obiskujejo baletne in plesne predstave ter tako spoznajo aktualno plesno dogajanje na Slovenskem. Predstave ustrezno vrednotijo.



SKUPINA BALLETS RUSSES



CILJI

Dijak:

O: spoznava delo in vlogo Sergeja Djagileva pri nastanku in uspehu skupine Ballets Russes; O: spoznava Sergeja Djagiljeva v vlogi promotorja ruske umetnosti;

O: se seznanja z delovanjem skupine in njenim razvojem v času od nastanka do razpada; O: spoznava ključne koreografe skupine Ballets Russes in njihove revolucionarne ter inovativne koreografije; O: si ogleda pomembnejše balete skupine Ballets Russes;



(1.3.5.1 | 4.1.1.1)

O: spoznava plesalce skupine Ballets Russes in njihovo kasnejšo vlogo v razvoju baleta in sodobnega plesa v Evropi, Rusiji in Severni Ameriki;

O: odkriva umetnike drugih zvrsti, ki so sodelovali s skupino Ballets Russes; O: raziskuje glasbo in skladatelje, ki so sodelovali s skupino Ballets Russes; O: spoznava razloge za razpad skupine in se seznanja z nadaljnjo profesionalno potjo nekaterih vidnejših članov skupine;

O: spoznava dediščino skupine Ballets Russes, ki ni zgolj začetnica sodobnega evropskega baleta, temveč je hkrati tudi edinstven umetniški pojav, ki je oblikoval razvoj plesa z Zahodne Evrope v 20. stoletju.



22

7

1

:

2

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak:21.40 » pojasni vlogo Sergeja Djagiljeva pri nastanku in uspehu skupine Ballets Russes;

» opiše razvoj skupine Ballets Russes;

» ovrednoti pomen in dediščino skupine za razvoja evropskega, ruskega in ameriškega baleta ter

sodobnega plesa;

» našteje pomembne koreografe, plesalce, skladatelje, scenografe in kostumografe, ki so sodelovali v

skupini Ballets Russes;

» predstavi pomembnejše balete skupine Ballets Russes;

» pojasni razpad skupine in nadaljnjo profesionalno pot njenih vidnejših članov.



TERMINI

◦ Ballets Russes ◦ revolucionarna koreografija ◦ ruska umetnost ◦ sodobni evropski balet



23





7


1

:

2

1

/

/

/



PLESNE REFORME V ZAČETKU 20. STOLETJA 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: spoznava družbene spremembe na začetku 20. stoletja in način razmišljanja »sodobnega človeka«, ko telo postane izrazno sredstvo;

O: odkriva Delsartovo metodo (t. i. delsartizem) in njen pomen pri razvoju sodobnega plesa; O: preučuje Dalcrozovo metodo (evritmija);

O: se seznanja s plesnimi reformami na začetku 20. stoletja in z njihovim vplivom na tedanjo evropsko, ameriško in slovensko uprizoritveno prakso.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» povezuje spremembe v miselnosti tedanjega časa s težnjami po plesnih spremembah; » našteje plesne reformatorje 20. stoletja in njihove reforme ter pojasni njihovo vlogo pri razvoju

sodobnega plesa.



TERMINI

◦ plesne reforme ◦ izražanje prek giba ◦ evritmija ◦ delsartizem



24





7


1

:

2

1

/

/

/



RAZVOJ SODOBNEGA PLESA V EVROPI 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: spoznava predhodnice sodobnega plesa, njihova življenja ter dela (med drugim Isadoro Duncan, Loie Fuller, Marie Rambert);

O: spoznava razloge za razvoj sodobnega plesa;

O: spoznava temeljne značilnosti nemškega izraznega plesa (Ausdruckstanz) ter tedanjo uprizoritveno prakso; O: se seznanja z reformami in deli Rudolfa Labana, Mary Wigman in Kurta Joosa; O: odkriva labanotacijo;

O: spoznava model ikosaedra;

O: ozavesti pomen in delo plesalke in koreografinje Pine Bausch;

O: spoznava glavne značilnosti plesnega gledališča;

O: raziskuje osnovne značilnosti zgodovinskih avantgardnih gibanj do poznih tridesetih let 20. stoletja in plesno uprizoritveno prakso avantgardnih tokov (dadaizem, futurizem, kubizem, nemški Bauhaus in ruska avantgarda).



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» utemelji temeljne značilnosti nemškega izraznega plesa ter tedanjo uprizoritveno prakso; » razume in predstavi reforme in dela Rudolfa Labana, Mary Wigman in Kurta Joosa; » našteje glavne značilnosti plesnega gledališča;

» razume pomen vloge Pine Bausch pri razvoju sodobnega plesa;

» našteje osnovne značilnosti avantgardnih gibanj v plesni uprizoritveni praksi.



TERMINI

◦ pionirke sodobnega plesa ◦ nemški izrazni ples ◦ plesne reforme ◦ labanotacija ◦ ikosaeder ◦ plesno gledališče



25





7


1

:

2

1

/

/

/



EVROPSKI BALET 20. IN 21. STOLETJA 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: spoznava pomembne koreografe in baletne plesalce 20. in 21. stoletja;



(4.3.3.1)

O: odkriva najpomembnejše balete 20. stoletja in 21. stoletja;

O: raziskuje vodilne baletne šole, ansamble in centre, ki so se v Evropi razvili predvsem po drugi svetovni vojni; O: preučuje odnos do klasičnega baleta in njegov razvoj v Sovjetski zvezi v povezavi z družbenimi spremembami po oktobrski revoluciji;

O: se seznanja s ključnimi baleti z revolucionarno tematiko.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje nosilce baletnih tehnik;

» imenuje pomembne koreografe in baletne plesalce 20. in 21. stoletja ter jih pravilno umesti v državo, iz

katere prihajajo, oziroma v kateri delujejo ali so delovali;

» našteje vodilne evropske baletne šole, ansamble in centre;

» utemelji odnos do klasičnega baleta v Sovjetski zvezi;

» imenuje nekatere balete z revolucionarno tematiko.



TERMINI

◦ baleti z revolucionarno tematiko ◦ evropski baletni ansambli ◦ evropski baletni koreografi ◦ evropski baletni plesalci ◦ baletne šole



26





7


1

:

2

1

/

/

/



BALET V SEVERNI AMERIKI 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: se seznanja z razvojem plesa v evropskih kolonijah na ameriških tleh; O: spoznava razvoj klasičnega baleta v Severni Ameriki;

O: odkriva vlogo Georga Balanchina in nastanek baletnega neoklasicizma; O: spoznava prvi ameriški balet Billy the Kid;

O: spoznava življenje in delo Jeroma Robbinsa;

O: odkriva aktualne ameriške baletne koreografe in njihova dela;

O: se seznanja s prvinami muzikala, v katerem je ples enakovreden petju in drami; O: spoznava nekatere odmevnejše muzikale.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše razvoj plesa v evropskih kolonijah v Severni Ameriki in kasnejši razvoj baleta; » utemelji vlogo Georga Balanchina in značilnosti ameriškega neoklasicizma; » imenuje prvi ameriški balet Billy the Kid;

» ovrednoti vlogo Jeroma Robbinsa pri razvoju ameriškega plesa;

» našteje najbolj aktualne ameriške baletne koreografe in njihova dela; » imenuje glavne značilnosti muzikala in nekatere odmevnejše muzikale.



TERMINI

◦ ples v ameriških evropskih kolonijah ◦ ameriški balet ◦ muzikal ◦ baletni neoklasicizem



27





7


1

:

2

1

/

/

/



SODOBNI PLES V SEVERNI AMERIKI 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: se seznanja s predhodnicami ameriškega sodobnega plesa in njihovimi deli; O: spoznava začetke ameriškega sodobnega plesa in pionirsko vlogo Ruth St. Denis in Teda Shawna (Denishawn);

O: odkriva pomembna imena začetnikov ameriškega sodobnega plesa (Marta Graham, Doris Humphrey, Charles Weidmann, Merce Cunningham, itd.) in razčlenjuje značilnosti njihovih koreografij; O: se seznanja z glavnimi značilnostmi nekaterih tehnik sodobnega plesa in jih povezuje s poukom pri predmetu sodobnega plesa;

O: spoznava vidnejše plesalce in koreografe sodobnega plesa v Severni Ameriki v 20. stoletju in aktualno plesno produkcijo;

O: išče in analizira dela plesalcev ameriškega sodobnega plesa na svetovnem spletu.



(1.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje pionirje ameriškega sodobnega plesa;

» opiše razvoj ameriškega sodobnega plesa in utemelji vlogo Denishawna; » razčleni značilnosti koreografij koreografov in plesalcev ameriškega sodobnega plesa; » opiše značilnosti nekaterih tehnik sodobnega plesa in jih poveže s poukom predmeta sodobnega plesa; » našteje pomembnejše ameriške plesalce in koreografe 20. in 21. stoletja.



TERMINI

◦ predhodnice ameriškega sodobnega plesa ◦ Denishawn ◦ ameriški koreografi ◦ ameriški plesalci sodobnega plesa



28





7


1

:

2

1

/

/

/



SLOVENSKI BALET 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: se seznanja s podatki o gledališkem plesu pri nas od 17. do 19. stoletja (pomembna vloga jezuitskega gledališča);

O: odkriva slovensko baletno pantomimo: Možiček;

O: spoznava nastajanje slovenskega poklicnega baleta;

O: se seznanja z imeni pomembnejših vodij baletnih ansamblov v Ljubljani in Mariboru; O: spoznava imena pomembnejših slovenskih baletnih plesalcev in koreografov; O: raziskuje vlogo Pie in Pina Mlakarja v slovenskem baletu in sodobnem plesu;



(3.1.4.1 | 3.3.2.1)

O: spoznava koreografe, ki so na oder postavili slovenske balete;

O: spoznava skladatelje, ki so napisali glasbo za slovenske balete;



(4.3.3.1)

O: se seznanja z nastankom in razvojem slovenskih državnih baletnih šol; O: spoznava dela trenutnih koreografov, ki postavljajo na oder balete s slovenskima ansambloma (npr. vloga Edwarda Cluga pri prepoznavnosti slovenskega baleta v tujini);

O: sodeluje pri izmenjavi mnenj o trenutnem položaju slovenskega baleta, možnostih zaposlitve in viziji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje primere plesnih predstav pri nas v času od 17. do 19. stoletja; » imenuje slovensko baletno pantomimo Možiček;

» časovno opredeli rojstvo slovenskega poklicnega baleta;

» imenuje pomembnejše slovenske vodje baletnih ansamblov;

» našteje prve slovenske baletne plesalce;

» utemelji vlogo Pina in Pie Mlakar pri razvoju baleta in sodobnega plesa pri nas; » našteje imena pomembnejših baletih koreografov v preteklosti in danes; » našteje skladatelje, ki so napisali glasbo za slovenske balete;



29

7

1

:

2

1

/

/

/



» imenuje aktualne koreografe in plesalce na področju baletne umetnosti pri nas; 5202.2 » spremlja aktualne razmere na področju slovenskega baleta.1.40

TERMINI

◦ jezuitsko gledališče ◦ gledališko--plesne skupine ◦ slovenski poklicni balet ◦ koreografi slovenskih baletov ◦ skladatelji slovenskih baletov ◦ slovenski baletni plesalci



30





7


1

:

2

1

/

/

/



SODOBNI PLES V SLOVENIJI 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: spoznava razvoj sodobnega plesa v Sloveniji;

O: vrednoti plesne in gledališke kvalitete ter posebnosti sodobnih plesnih avtorjev in njihovih uprizoritvenih del (Živa Kraigher, Jasna Knez, Marija Vogelnik, Ksenija Hribar in Plesni teater Ljubljana).



(2.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» opiše razvoj sodobnega plesa v Sloveniji;

» predstavi pionirje slovenskega sodobnega plesa, ki so vplivali na aktualne plesalce sodobnega plesa v

Sloveniji;

» ovrednoti predstave sodobnega plesa uprizorjene z umetniki na domačih odrih.



TERMINI

◦ pionirji slovenskega sodobnega plesa ◦ sodobna uprizoritvena dela



31





7


1

:

2

1

/

/

/



SAMOSTOJNO VREDNOTENJE VSEBIN 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: usvaja samostojno vrednotenje predstav s področja baletne umetnosti; O: se uči kako umestiti videne predstave v ustrezen zgodovinski kontekst; O: razvija željo po obiskovanju plesnih predstav;

O: refleksivno pristopa k analizi in beleženju aktualne plesne produkcije; I: oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati.



(5.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» vrednoti predstave;

» umesti predstave v ustrezen zgodovinski kontekst;

» analizira in vrednoti aktualno plesno produkcijo.



TERMINI

◦ vrednotenje plesnih predstav ◦ analiza aktualne plesne produkcije



32





7


1

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 4



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Jackson, J., (2021). Ballet - The Essential Guide to Technique and Creative Practice. The Crowood Press, Wiltshire.

Neubauer, H., (2021). Spomini na umetniške sopotnike. Samozaložba, Ljubljana. Cappelle, L., (2020). Nouvelle Histoire de la Danse. Seuil, Paris.

Neubauer, H., (2020). Svetovna zgodovina plesa. Slovenska matica, Ljubljana. Neubauer, H., (2018). Baleti slovenskih skladateljev od Možička do baletnega Fausta, Samozaložba, Ljubljana. Vogelnik, M., (2009). Ples skozi čas in balet skozi svet. JSKD, Ljubljana.

Jovanović, M., (1999). Balet - Od igre do scenske umetnosti. Clio, Beograd. Neubauer, H., (1999). Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II. Forma 7 in DBUS, Ljubljana. Otrin, I., (1998). Razvoj plesa in baleta. Debora, Ljubljana.

Sachs, C., (1997). Svetovna zgodovina plesa. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana. Neubauer, H., (1997). Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I. Forma 7 in DBUS, Ljubljana. Liechtenhan, R., (1993). Vom Tanz zum Ballett – Geschichte und Grundbegriffe des Bühnentanzes. Belser, Stuttgart & Zürich.

Cohen, S. J., (1992). Ples kao kazališna umjetnost. Cekade, Zagreb.

Steeh, J., (1982). History of Ballet and Modern Dance. Magna Books, Leicester. Ordish, O., (1978). Dancing & Ballet. Routledge & Kegan Paul, London. Rebling, E., (1977). Ballett A-Z. Henschelverlag Kunst und Gesellschaft, Berlin. Woodward, I., (1977). Ballet (Teach Yourself Books). Hodder and Stoughton, Sevenoaks. Hurok, S., (1955). The World of Ballet. Robert Hale Limited, London.



33





7


1

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



PRILOGE 4



34