Domoznanski oddelek 35 PTUJČPN 2002 POŠTNINA PLACAHA£&LgQŠTI 2250 PTU. 352(497.12 Ptuj) COBISS o 6005688,1 ;l!Hg IMI ir IT', P l' j 1. !l UK J ■ «a vjbi^ W&mjlRMB ßTfR NASLOVNICE 200 I od 20.00 do 1.00 šol Karnevalska dvorana od 20.00 do 1.00 NUDE, TABU PONEDELJEK, 11. FEBRUAR Karnevalska dvorana, od 16.00 do 18.00 SOBOTA, 9. FEBRUAR Mestni trg, od 11.00 do 12.00 • Gledališče Ane Monroe s predsta- • Etnografske skupine in kurenti vo PIKNIK 0 Etnografske skupine in kurenti Karnevalska dvorana, ob 18.00 ŠTAJERSKIH 7, FATA (gostja večera) TOREK, 12. FEBRUAR Mestni trg, od 18.00 do 19.00 # Eva Škofič - klovnesa Karnevalska dvorana, PARNI VALAK NEDELJA, 10. FEBRUAR Mestne ulice in trgi, 42. TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA POVORKA VAGABUNDI dvorana do 14.00 ' Pustno rajanje vrtcev in osnovnih Mestni trg, od 16.00 do 17.00 JERNEJ KUNTNER 0 POKOP PUSTA Ptujčan 11/2001 KURENTOVANJE2002 I Ptujčan 2/2001 Bejli žima, kneant. gre! www.ptuj.si Ptujčan 9/2001 Ptujčan 5/2001 ***** Jfecc* ***** NA PTUJU, OD 3. DO 12. FEBRUARJA PROGRAM PRIREDITEV ČETRTEK, 7. FEBRUAR Karnevalska dvorana, od 16.30 do 18.30 0 Pustni MAMBO ŽUR; glasbeni gost SEBASTIJAN Mestni trg, od 18.00 do 19.00 0 Artistična toaka z ognjem MEFISTO 0 Etnografske skupine in kurenti PETEK, 8. FEBRUAR Mestni trg, od 18.00 do 19.00 0 KUD Priden možic s predstavo TAXI 2 0 Etnografske skupine in kurenti Karnevalska dvorana, od 20.00 do 1.00 KRESLIN, LOVŠIN Ptujčan 6/2001 Ptujčan 8/2001 UVODNIK UREDNICE ZAKLJUČEK FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA tedništvu Ptujčana nas je zanimalo, kakšne naslovnice f lokalnega glasila bi izbrali tisti domačini ali obiskovalci našega mesta, ki imajo izostreno oko za zanimive, lepe ali še nepoznane motive in perspektive za fotografsko upodabljanje Ptuja in okolice ter v prvi vrsti obvladajo tehniko fotografiranja. Zato je lani drugič v sedemletni zgodovini izhajanja potekal fotografski natečaj za naslovnico Ptujčana. Sodelovali so lahko vsi tisti navdušenci nad umetnostjo fotografiranja, ki to počnejo ljubiteljsko. Ker fotografiranje že samo po sebi zahteva pozornejši odnos do objekta fotografiranja, smo z natečajem želeli vzpodbuditi Ptujčane, predvsem mlade (ti so se tudi najbolj odzvali), k opazovanju in prebujanju njihovega zanimanja za kulturno in naravno dediščino y mestu in okolici... Natečaj je bil razpisan za februarsko, majsko, junijsko, oktobrsko, novembrsko in decembrsko naslovnico. Ljubiteljske fotografe, ki so se odzvali na naše povabilo, so, kot se je izkazalo, najbolj navdušili stara ptujska arhitektura v mestnem jedru ali upodabljanje nikoli izčrpanega pogleda na veduto Ptuja preko Drave, narava v okolici Ptuja z idiličnimi ali propadajočimi stavbami, detajli na premični in nepremični spomeniški dediščini, objekti in predmeti, ki simbolizirajo obredje v določenem času, ali konkretni dogodki na tradicionalnih prireditvah. Na povabilo k sodelovanju se je odzvalo 7 4 ljubiteljskih fotografov, ki so poslali 59 fotografij. Izbori za naslovnico Ptujčana za posamezen mesec so potekali anonimno, zato so morale biti fotografije opremljene z gesli. Morda je bila izbira malce zahtevnejša zaradi težje primerljivosti po vsebini zelo različnih fotografij. Vsebinska tematika je bila namreč neopredeljena in prosta. Da bi bralcem osvežili spomin na izbrane in nagrajene fotografije, jih objavljamo na sosednji strani. Kot je bilo razpisano v natečaju, bo avtor tiste fotografije, ki jo bodo bralci izbrali za Naslovnico Ptujčana 2001, prejel fotoaparat Minolta v vrednosti 80.000 tolarjev. Fotoaparat, kot tudi vse mesečne nagrade (5 filmov znamke Fuji 200 s 24 posnetki in razvijanje slik) podarja sponzor natečaja Foto Langerholc. Spoštovane bralke in bralci, pišite nam in glasujte za tisto naslovnico v letu 2001, ki se vam zdi najlepša. Lepota je sicer tako zelo abstrakten pojem, da je razpravljanje o njej, še bolj pa izbiranje sila nehvaležen posel. Pravijo, da je lepota v očeh opazovalca, zato opazujte pozorno in izberite po svojem okusu. Izbirate lahko med šestimi na sosednji strani ponovno objavljenimi fotografijami, ki so krasile šest naslovnic v minulem letu. Zraven pripišite številko Ptujčana, v kateri je bila objavljena, in naslov fotografije. Upoštevali bomo vse predloge, ki bodo v uredništvo prispeli do konca februarja. Vse fotografije, ki so bile poslane na fotografski natečaj, bodo v marcu na ogled v razstavišču Mestne hiše. Kljub temu da v letošnjem letu fotografski natečaj ne poteka, vabim k sodelovanju vse tiste, ki imate tenak čut in dovolj potrpežljivosti za opazovanje okolice ter znate v fotografski objektiv ujeti tisto, kar želimo ukrasti minljivosti časa. Posebno zanimiv in izzivalen čas za fotografe je zdajle, to je pustni čas. Pokličite ali obiščite nas v uredništvu v Mestni hiši. Milena Turk, odgovorna urednica SPREHOD PO VSEBINI Kurentovanje 2002 ■ 2 * ) Haslovnite 2001 -2 Zaključek fotografskega natečaja ■ 3 L Iz sej mestnega sveta - 4, 5 Pred zakljvikom mandata svetnikov ■ S, 6 Odgovori na vprašanja svetnikov ■ 6,7 Stranke mestnega sveta sporoiajo • 7 Jože Slodnjak prejel pešat mesta Ptuja • 8 II Ml ■■ M II II I HI Kl Will MM Mirko Vindiš, vodilni športnik mesta Ptuja - S Ptujski športniki v minulem letu dosegli veliko uspehov • S Petal mesta Ptuja Bogomiru Vaupotiiu • 9 Novinarska Itonferemo Varnostnega sosveta - 9 Kurent tudi v ptujski knjižniti - 10 Viktorinovi večeri - 10 Društvo vinogradnikov in sadjarjev • 11 Pomen zdrave prehrane • 11 Kulturno društvo Rogoznico • 12 Kako do spričevala ICDl? • 12 Klub Obzorje ■ 13 Nove zaposlitvene priložnosti za težje zaposljive • 13 3. sestanek projektne skupine za ureditev CINO v Čajkah ■ 13 Dr. Alojzij Remec ■ ptujski župan med leti 1935 in 1941-14 Pisma bralrev ■ 15 Perutnina Ptuj je poslovala uspešno • 16 a Športno plezanje - 16 15 let KMN Poetovio Mila ■ 17 9 Gledalište ■ prireditve ■ za otroke ■ razstave ■ IB I I Dežurne lekarne • 19 K J J Zastonj pričakujemo lepšo bodočnost od spremembe zakonov, od izboljšanja državnih ukrepov. Temeljito ozdravljenje mora priti od znotraj! Anton Martin Slomšek // Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1. Ptuj. Ž.R. 52400-63020701. Odgovorna urednica: Milena TURK, tele______ fon: 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRATIS d.o.o, Požeg 4, Rače. teletbn 600-41-16, elektronska pošta: repro@gratls.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez ■ SLS, Milan Zupanc -DeSUS, Boris Gerì - ZC Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N .Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUjČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. rm 33. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA MO PTUJ ZAHTEVEN DNEVNI RED NA ZADNJI LANSKI SEJI SVETA, A KLJUB TEMU SLOVESEN ZAKLJUČEK DELA ZA ČLANE SVETA a 33* redni seji 21. decembra je mestni svet z upoštevanjem petih amandmajev o prerazporedi-/—"s I tyi sredstev med postavkami, ki jih je med obravnavo vložil župan, sprejel proračun v višini 4,2 ! milijardi tolarjev za to leto. Na dnevnem redu je bil osnutek proračuna, a so ga na predlog župana preimenovali v predlog proračuna in tako postopek sprejemanja skrajšali za eno fazo oziroma prihranili mesec dni časa. Po obravnavi delovnega gradiva o proračunu na novembrski seji namreč ni bilo predlogov za bistvene spremembe proračuna. S hitrim postopkom obravnave so omogočiti hitrejše, učinkovitejše in bolj racionalno izvajanje proračuna. Miroslav Letonja (SNS) in Ana Ostrman (ZLSD) se nista strinjala s takšnim, za eno obravnavo skrajšanim, načinom sprejemanja proračuna. Po prepričanju svetnice, bi si morali vzeti več časa za tako pomemben predpis, razrešiti nekatera vprašanja in ga sprejemati v treh fazah. M. Letonja pa je menil, da sprejem proračuna po hitrem postopku ni v skladu s poslovnikom mestnega sveta. Pravnica na občinski upravi MO Ptuj Helena Neudauer je pojasnila, da s pravnega vidika ni kršen noben predpis, ker trifazni postopek obravnave proračuna po poslovniku ni nujen, če za to ni potrebe. Tanja Farič (oddelek za finance) je povedala, da je v primerjavi z delovnim gradivom o proračunu spremenjen 3. člen odloka o proračunu, kjer je opredeljena namenskost sredstev za izgradnjo nove deponije odpadkov. Obrazložila je še, da so prihodki in odhodki v skupni masi zaradi sprememb v bilanci prihodkov in odhodkov višji za 678.214. tolarjev. Zato je za leto 2002 predlagan proračun v višini 4.183.775.686 tolarjev (Odlok o proračunu je bil objavljen v Uradnem vestniku MO Ptuj, številka 9, ki je izšel 24. decembra 2001). Za hiter postopek so se odločili tudi pri obravnavi in sprejemu odloka o spremembah in dopolnitvah dosedanjega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, da bi tako zagotovili nemoten pritok prejemkov iz tega naslova za naslednje proračunsko leto. Svetniki so soglasno potrdili cene odvoza, baliranja in začasnega deponiranja odpadkov, ki jih je pripravila družba Čisto mesto Ptuj in obravnavala komisija za preučitev zahtevkov in oblikovanj stališč glede povišanja cen. Potrjene cene se bodo pričele zaračunavati šele, ko jih bodo potrdile vse občine na območju Upravne enote Ptuj. Cena za zbiranje in odvoz odpadkov se bodo povišala za 9,9%, kar bo posamezno gospodinjstvo mesečno stalo 782 tolarjev. Stroški baliranja in skladiščenja ter stroški predelave odpadkov se bodo povišali za 5,92% in bodo znašali 228 tolarjev na gospodinjstvo mesečno. Sredstva iz naslova sanacije in zapiranja starega odlagališča in sredstva za izgradnjo nove deponije se bodo povišala za 12,84% in bodo znašala 1.097 tolarjev na gospodinjstvo mesečno. Cene za prevzem in nadaljnje ravnanje z odpadki za pogodbene in druge posamezne povzročitelje se bodo povišale v enakih odstotkih kot za gospodinjstva. Odobrili so tudi program o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov. Program so v novembru 2001 pripravili v Čistem mestu Ptuj. Upoštevali so odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami in drugo zakonodajo s tega področja ter odlok MO Ptuj o načinu upravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Sistem temelji na ločenem zbiranju, ki se začne na izvoru nastanka odpadkov, nato v zbiralnicah frakcij ter nazadnje na zbirnem centru - CERO Brstje. Program zajema lokacije zbiralnic ločenih frakcij odpadkov, zbirni center, količine zbranih odpadkov, ravnanje z njimi, vzdrževanje, delo z javnostjo kot zelo pomemben dejavnik in druge vsebine. Zbiranje na terenu se opravlja s posebnim vozilom za odvoz odpadkov in vozili samona-kladalci. Sistem kakovosti v podjetju je zasnovan v skladu s standardom ISO 9001, kar potrjuje tudi certifikat kakovosti, ki ga je Čistemu mestu podelila certifikacij-ska hiša BVQI. Družba Čisto mesto je izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju 15-ih občin (Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale) v podravski regiji. Ker morajo po zakonu o športu, ki je bil sprejet marca 1998, poleg države za uresničevanje javnega interesa na področju športa skrbeti tudi občine, so svetniki na tej seji dobili v obravnavo osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti Zavod za šport Ptuj. Nekdanja ptujska občina je v skladu z Zakonom o zavodih že leta 1994 ustanovila Športni zavod Ptuj, ki je pokrival območje Upravne enote Ptuj. Že naslednje leto je ptujska občina razpadla na 15 občin, ki pa ne izpolnjujejo sous-tanoviteljskih pravic in dolžnosti do zavoda. Zato je potrebno obseg delovanja zavoda uskladiti z dejanskim stanjem. Število športnih društev in klubov na Ptuju se je povečalo na 80. Zavod povezuje in spremlja športnike, zanje opravlja strokovne in administrativno finančne naloge ter upravlja športne objekte. Zavod za šport Ptuj bo postal pravni naslednik Športnega zavoda Ptuj in bo prav tako kot sedaj opravljal nekatere dejavnosti za ostale občine, denimo organiziral šolska športna tekmovanja. Vendar bo za vsak projekt podpisal pogodbo z vsako občino posebej. Svet je potrdil letni program športa za letošnje leto. Lokalne skupnosti morajo po Zakonu o športu izvajanje nacionalnega programa določiti z letnim programom športa, kjer je opredeljeno, kateri programi se sofinancirajo z javnimi sredstvi, obseg in vrsta dejavnosti. Sredstva se zagotavljajo za sofinanciranje naslednjih vsebin: 0 interesna športna vzgoja otrok in mladine, 0 športna vzgoja otrok in mladine, 0 športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami in dejavnost študentov, kakovostni in vrhunski šport, 0 športna rekreacija, šport invalidov, 0 šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov in 0 izgradnja ter vzdrževanje javnih športnih objektov. Izvajalci letnega programa po Zakonu o športu so: 0 športna društva, 0 športne zveze 0 zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu 0 vrtci, osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole in visokošolski zavodi. Svetniki so dobili v obravnavo dolgo pričakovan osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana (PUP). Gre samo za delne spremembe odloka zaradi gradnje nove deponije v opuščeni gramoznici Gajke v Spuhlji in odseka hitre ceste Hajdina-Ormož na območju MO Ptuj s priključnimi cestami, kot je v obširni obrazložitvi med drugim povedal predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast. Ostale spremembe in dopolnitve iz razgrnjenega osnutka se bodo sprejemale z odlokom, ki se bo nanašal na preostale spremembe in dopolnitve. Za predlagane spremembe PUP-a je bilo potrebno pri- MESTNI SVET SE JE NAZADNJE SESTAL 30. JANUARJA Ja 3+. redni seji mestnega sveta v sredo, 30. januarja, so /Isvetniki med pomembnejšimi občinskimi predpisi že Vdrugič razpravljali in tokrat s sedmimi amandmaji, ki jih je vložil župan, sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, ki se nanašajo na odsek hitre ceste Hajdina-Ormož s priključnimi cestami ter na center za ravnanje z odpadki v opuščeni gramoznici Čajke v Spuhlji. PRED ZAKLJUČKOM MANDATA SVETNIKOV šnje leto bo volilno. Razen predsednika države bomo volili ìe župane, občinske in mestne svetnike ter člane svetov nižjih okalnih teles. Volitve bodo tudi za državne svetnike. Pričakujemo, da bo tu in tam moteno koristno politično delovanje z vedno bolj pogostimi civilnimi ozadji. Tega ne bo toliko opaziti v našem mestnem svetu, morda več v nekaterih četrteh (okrog kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj, obvoznice in odlagališča). S sprejetimi amandmaji se je zmanjšala površina, namenjena za center za ravnanje z odpadki v Spuhlji. Dopolnila oziroma dodatne spremembe so bile potrebne zaradi sklepa, sprejetega na seji komisije Vlade Republike Slovenije za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občin s planskimi akti republike. Po hitrem postopku so potrdili spremembe odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj, ki so ga sprejeli 28. maja 2001. Hkrati so bili informirani o izvajanju ie-tega. Kot lani in predlani so tudi za letošnje leto sprejeli sklep o dodelitvi stanovanjskega posoji- dobiti devet soglasij, ki so pozitivna in podpirajo predlog sprememb z manjšimi popravki. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine oz. Ministrstvo za kulturo kljub dogovorom ni dalo pozitivnega mnenja za obvoznico v predelu na Bregu - med dravskim mostom in Rogaško cesto, za stavbo osnovne šole, ker meni, da je to spomenik državnega pomena. Potrebno bo tudi majhno dopolnilo o zaščiti vod, kot so sporočili iz varstva narave. V juniju in juliju 2001 je potekala javna razgrnitev sprememb in dopolnitev PUP-a za območje MO Ptuj. V času javne razgrnitve ni bilo podanih pripomb k centru za ravnanje z odpadki Čajke, podane pa so bile pripombe in predlogi k programskim zasnovam za lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož. K pripombam in predlogom iz javne razgrnitve je mestni svet sprejel stališča na seji julija 2001. Sprejeta stališča mestnega sveta so bila posredovana izdelovalcu programskih zasnov za lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož, ki je spremenil oziroma ustrezno la. Letos načrtujejo v MO Ptuj 15 milijonov tolarjev, ki jih bodo dodelili tistim občanom, ki bodo pridobili dolgoročna stanovanjska posojila iz Stanovanjskega sklada RS, in sicer v višini 50% zneska posojila, pridobljenega iz sklada. Posojila se bodo dodeljevala za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, adaptacijo ali novogradnjo stanovanjske hiše na območju MO Ptuj, in sicer pod enakimi pogoji, kot jih daje stanovanjski sklad. Pri točki volitve in imenovanja so v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dijaški dom Ptuj imenovali Rajka Fajta kot predstavnika MO Ptuj. Milena Turk dopolnil programske zasnove. Za center za ravnanje z odpadki Čajke je predvidena izdelava ureditvenega načrta, za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj pa je predvidena izdelava lokacijskega načrta. Zato so izdelane programske zasnove za ureditveni načrt za Čajke ter programske zasnove za lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju MO Ptuj ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj. Pri točki volitve in imenovanja so z 31. decembrom 2001 sporazumno razrešili Sama Strelca, dotedanjega direktorja Gledališča Ptuj. Na njegovo mesto niso imenovali nobenega izmed šestih prijavljenih kandidatov, marveč so na predlog komisije za volitve in imenovana za čas od 1.1 2002 do 30.9.2002 imenovali vršilca dolžnosti direktorja gledališča. Kot najprimernejšega kandidata so izbrali tridesetletnega diplomiranega režiserja Reneja Maurina iz Maribora. V svet Splošne bolnišnice dr. jožeta Potrča Ptuj so imenovali Mitja Mrgoleta. Milena Turk Če smo sledili razpravam (žal ob medijsko skopem in enostranskem poročanju), objavljenim sklepom in odlokom v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, smo lahko ugotavljali, da smo bili srednje uspešni. Delo župana, treh podžupanov in ostalih 26 izvoljenih mestnih svetnikov ter številnih članov svetov četrti boste, drage bralke in bralci Ptujčana, ocenili na jesenskih volitvah. V kratkem sprehodu skozi 34 dosedanjih sej mestnega sveta (MS) in velikega števila sej delovnih teles, lahko ugotavljamo, da smo bili uspešni tam, kjer je bilo delo odvisno od nas in od občinske oziroma županove uprave, manj pa na širšem področju, kjer smo odvisni od državne zakonodaje in včasih od dobre volje državnih funkcionarjev. Omenil bom le nekaj uspešnih rezultatov: • Prvič smo že v decembru sprejeli občinski letni proračun za naslednje leto 2002. Razprave o delovnem gradivu in pri osnutku v MS in v vseh delovnih telesih so bile z redkimi izjemami korektne, racionalne in enotne. 0 Ustanovili smo Skupno občinsko upravo z minimalnim številom delovnih mest za 12 občin. V začetku je bilo njeno delo manj uspešno pri iskanju nujno potrebne lokacije za odlagališče na Vurberškem. Daleč so priprave za lokacijo prepotrebnega odlagališča v Gajkah, potrebno bo doseči še nekaj dogovorov s posameznimi krajani, od katerih si nekateri želijo referendum, in s svetom MČ Jezero. Smo v fazi sprejemanja planskih dokumentov za del obvoznice s priključnimi cestami in Puhovim mostom ter za odlagališče v Gajkah. Dogovori tečejo z ministrstvi in z Darsom, da bi v letošnjem letu začeli s projektiran- jem in drugimi pripravami, leta 2003 pa z gradnjo mostu. 0 S številnimi odloki smo umirili mestni cestni promet in uredili številna parkirišča, katerih še vedno ni dovolj. 0 Odprli smo obnovljene prostore za knjižnico v Malem gradu in omogočili obnovo minoritske cerkve. Zgrajena je bila nova pošta s prostori za okrajno sodišče, za državno tožilstvo, za Telekom in številne druge. 0 Sprejeli smo odlok o upravljanju KTV Ptuj, ki pa doživlja velik odpor posameznikov v starem upravnem odboru in pri vodilnih v dveh mestnih četrtih. Upamo, da bomo v skladu z odlokom v letošnjem letu uredili statusno lastninsko strukturno preobrazbo in dosegli napredek v kakovosti tega medija. 0 Doživeli smo neurejeno poslovanje "opevane” turistične organizacije G IZ Poetovia Vivat. Morali smo ustanoviti novo lokalno turistično organizacijo - LTO Ptuj v skladu z zakonom in ptujskimi potrebami. Usoda nove LTO bo odvisna od iznajdljivosti vodenja in od razumevanja gospodarstva, Ptujčanov ter od razvoja Term. Zaključnega poročila o likvidaciji GiZ-a na MS še nismo prejeli. 0 Brez večjih razprav je odbor za gospodarstvo s pomočjo občinske uprave in župana uresničil na videz skromen projekt za izbiro kmetije leta v MO Ptuj. Pri tem spoznavamo, da v okolici mesta živijo številne kmečke družine in da nastajajo tudi sodobne kmetije kot znanilke nove Evrope. Za leto 2000 je bila izbrana kmetija Čeh iz Podvincev, lani pa kmetija Klemenčič iz Nove vasi. Pristopili smo k pripravam državnega programa Celostni razvoj podeželja in vasi. (nadaljevanje na 6. strani) • Temeljno nalogo občine za razvoj osnovnega šolstva izvajamo v okviru finančnih možnosti, ker država prispeva le dobro petino denarja. Od prejšnje občine smo prevzeli zapuščino, katere ne moremo rešiti v nekaj letih. Šole so bile zidane izven sedanje mestne občine (Markovci, Podlehnik, Videm, Hajdina), naše štiri OŠ pa nimajo pogojev za devetletko. Po letošnji dograditvi podružniške šole v Grajeni bo naslednje leto na vrsti obnavljanje OŠ Olga Meglič in nato še OŠ Ljudski vrt. Nekaterih nalog tudi ni bilo možno uresničiti. Nismo uspeli s kulturno kongresno dvorano, pridobili pa smo dvorano v novi Gimnaziji, ki je poleg potreb za dijake lahko koristna tudi za zahtevnejše kulturne in turistične prireditve. Manjkajo nam kolesarske steze, za katere nismo uspeli v MS niti z izdelavo kratkoročnega in dolgoročnega programa. Nekateri smo nezadovoljni z razvojem lokalnega medija Ptujčana (letošnji januar je prvi v sedmih letih izhajanja, ko ni izšla številka Ptujčana zaradi prenizkih proračunskih sredstev!). So še številne potrebe občanov, krajev in mesta, ki jih bo nujno potrebno rešiti, zlasti na področju infrastrukture, kulture, športa in sociale. Delo čaka nove mandatarje. Približujemo se tudi vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost in NATO. Malenkostno duhovno spremembo in približevanje Evropi smo začutili nekateri svetniki, ki smo prisostvovali podpisovanju listine o pobratenju z mestom Burghausen. Tamkajšnji župan je podelil našemu županu simboličen ček za obnovo Minoritske cerkve (ne za infrastrukturo). Začutili smo pogum za življenje v več milijonski Evropi, združeni pod modro zastavo z dvanajstimi zvezdicami. Obstali bomo kot narod, če se bomo spoštovali, če bomo kulturni, če bomo pametni in če bomo v svoji domovini razvijali dejansko demokracijo (ne samo populistično). Truditi se bomo morali za pravične socialne odnose! Takrat bo delo svetnikov v lokalni oblasti tudi lažje in uspešnejše. Slavko Brglez, svetnik Pobuda in vprašanje Ane Ostrman: 1. S pločnikov naj se odstranijo betonska korita in potopni valj. Odgovor: Pobuda, dana že v februarju, je bila v nekaterih delih mesta izvedena (Mestni trg, Raičeva ulica, Osojnikova cesta), v drugih delih pa nameravamo umakniti korita postopno, v skladu z navadami šoferjev in obvladovanjem prometa (Prešernova ulica). Odstranitev valja bi bila prav gotovo preuranjena poteza, saj bi se takoj povrnil promet iz časov, ko je še bila zapornica - torej popolna zatrpanost z avtomobili. Posledično bi bila prevelika obremenjenost na semaforjih za vstop na magistralno cesto. Tako kažejo tudi izkušnje v drugih delih mesta, kjer ni valjev ali pregrad (Vošnjakova ulica, Lackova ob začasnem odprtju, Ul. 25. maja itd.). V primeru, da bomo Ptujčani upoštevali prometne znake, so gotovo valji odveč. Stanislav Napast 2. Kdaj bo mestni svet dobil v obravnavo gradivo "Analiza stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj", saj je sklep 13. seje mestnega sveta MO Ptuj z dne 31.1.2000 ob obravnavi pisnega gradiva "Analiza stanja na področju socialnega varstva v MO Ptuj" tudi, da bosta oddelek za družbene dejavnosti in občinska uprava vsako leto podatke iz analize dograjevala z naslednjim letom zato, da bo mestni svet lahko spremljal smer razvoja na tem področju? Odgovor: Analiza in dopolnitev analize je izredno zahteven in obsežen strokovni projekt, pri katerem morajo sodelovati različne institucije in strokovnjaki. Priprava analize je zahtevala od oddelka izreden napor in povečanje obsega dela izven rednega delovnega časa. K sodelovanju bo potrebno povabiti strokovnjake in institucije in skleniti z njimi ustrezne pogodbe o delu ter poiskati potrebna sredstva. Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj ❖ ❖ ❖ Pobuda podžupana Milana Čučka, da se do naslednje seje pripravi operativni predlog potreb po dodatnih zaposlitvah na Skupni občinski upravi zaradi dodatnih del pri izdelavi planskih aktov in varstvu okolja. Odgovor: Povečan obseg del rešujemo z deli preko študentskega servisa in s pomočjo oddelka za gospodarstvo (mnenje in obrazložitve za posege na kmetijska zemljišča). Nove zaposlitve niso smiselne, ker je delo povečano zaradi izdelave planskih aktov, ki jih sprejemamo vsakih nekaj let. V naslednjem letu predlagamo zaposlitev še enega komunalnega inšpektorja v sodelovanju z ostalimi občinami. ❖ ❖ ❖ Pobuda Franca Štrucla, da naj bo prvih trideset minut parkiranja v modri coni brezplačnih. Odgovor: Pobuda bi bila smiselna le v primeru nizke zasedenosti modre cone. V Ptuju je zasedenost modre cone skoraj v vseh delih zelo dobra. V primeru, da bi pobudo uveljavili, bi v konicah modra cona pregorela. Torej bi bila polna in bi s tem izgubila svoj smisel. ^ ❖ ❖ Pobuda Vladimirja Čuša o sežigu olj v opekarni Žabjak in kafileriji na Bregu. Odgovor: Po preverjanju pri pristojnih inšpekcijskih službah smo ugotovili, da ima družba Opte vso potrebno dokumentacijo za obratovanje. Kafilerija na Bregu ima prav tako vso dokumentacijo za obratovanje, Perutnina Ptuj pa je v intenzivnem pridobivanju standarda ISO 14001. ❖ ❖ ❖ Pobuda Ignaca Vrhovška o spustu valjev v času božično-novoletnih praznikov zaradi prireditev, ki jih nameravajo organizirati podjetniki v Krempljevi ulici. Odgovor: Po tehnični plati pobude ni težko uresničiti. Menimo, da bi bil učinek zelo slab, saj bi bilo v Krempljevi ulici polno avtomobilov in tako prireditve ne bi mogli izvesti. Morda bi bilo smiselno pobudo uresničiti v naslednjem letu, vendar ne v času praznikov. Stanislav Napast %' Vprašanja in pobuda svetniške skupine ZLSD: 1. Zakaj se MO Ptuj preko Zavoda Bistra ne prijavlja na razpise PHARE za čiščenje voda (ogrožena podtalnica na Dravskem polju) in tako naredi korak naprej v razvoju infrastrukture na področju urejanja čistilne naprave in gradnje kanalizacije? Odgovor: Za prijavo v programe EU (ISPA - okoljska problematika) mora biti minimalna vrednost projekta več kot milijon eurov in mora zajeti čim širše območje reševanja problema. MO Ptuj se je skupaj z ostalimi nižinskimi občinami bivše občine Ptuj na sestanku z župani 15.11.2001 dogovorila, da se pristopi k skupnemu projektu "Zavarovanje kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja". Projekt obsega dograditev primarnega kanalizacijskega omrežja in nadgradnjo centralne čistilne naprave Ptuj, kakor tudi gradnjo lokalnih čistilnih naprav. 2. Kdaj bo zaradi varnosti šolarjev urejeno avtobusno postajališče na Potrčevi ulici, saj v delovnem gradivu proračuna ni zaslediti namere, da se to uresniči. Odgovor: V letu 2003 so predvidena finančna sredstva v višini 5 milijonov tolarjev. 3. V odgovoru 5. januarja 2001 o možnosti odprave arhitektonskih ovir v Mestni hiši je bilo navedeno, da je potrebno vključiti Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kakšen je odgovor zavoda in kakšni bodo ukrepi? Odgovor: Po telefonsko pridobljeni informaciji pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ne more podati generalnega navodila za odpravo teh ovir, temveč se bo poglobil v konkretno podane predloge rešitev. K ugotavljanju možnosti za odpravo grajenih ovir, ki otežujejo dostopnost funkcionalno oviranim osebam v Mestno hišo, smo povabili tudi našega arhitekta. Možnosti sta načeloma dve. Ali se na dvoriščni strani montira ustrezno dvigalo, ki omogoča dostop v višja nadstropja, ali pa se v delu pritličnega dvoriščnega objekta uredi prostor za sprejem invalidnih oseb, da se do njih potrudi župan ali občinski uradnik. V tem primeru se za dostop na višini tal tega trakta pripravi dvižna platforma. Možna je tudi nabava posebnega avtonomnega vzpenjalca (goseničarja z akumulatorjem). Za takšen način je potrebno še dodatno zaposliti osebo za vodenje naprave. Vsak način odprave arhitektonskih ovir pa je seveda iskanje kompromisov, kajti idealnega dostopa v obstoječo občinsko zgradbo ne bo možno urediti. 4. Na spomeniku padlim na mestnem pokopališču na Ptuju naj se uredijo kljuke za obešanje vencev. Obstoječi način obešanja na spomenik se ob vsakem vetru pokaže kot neprimeren, saj venci popadajo na tla in so prepuščeni vetru. Odgovor: Pobudo bomo uresničili v naslednjem letu. ^ ❖ ❖ Pobude Franca Štrucla: 1. Popravi naj se kanalizacija v Mlinski ulici, ki je povezana s kanalizacijo na Mariborski cesti. Pri večjih nalivih pride do izstopa vode pri jaških ter v stanovanjskih objektih preko kanalizacijskih hišnih priključkov, s čimer nastaja velika materialna škoda. Na že podani zahtevek pred več kot letom dni za sanacijo tega se oddelek za gospodarsko infrastrukturo ni odzval. Odgovor: Oddelek je pri pripravi proračuna upošteval pobudo pred letom dni, vendar zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev pobude v letu 2002 ni možno uresničiti. 2. Na celotnem območju Ptuja naj se popravijo in uredijo avtobusna postajališča. Na Turnišču naj se zamenja polomljena plastika, pri Suhi veji pa namestijo manjkajoči sedeži. Odgovor: Avtobusno postajališče na Turnišču je bilo že večkrat popravljeno, vendar ga vedno znova polomijo in uničijo. Avtobusna postajališča bomo v letu 2002 v celoti popravili in v Sodnicah namestili sedeže, ki sedaj niso bili predvideni. 3. Zakaj v skladu z dogovorom niso gramozirane ceste v Turniški ulici, opravljeno dokončno gramoziranje od Pinčarjevega mlina do parka v Turniščah oz. še niso zapolnjene udarne jame na cesti levo proti Sodnicam do hišne številke 15. Odgovor: Pobuda je realizirana. ❖ ♦ Pobuda Konrada Rižnera: Na cesti na vpadnici proti Dornavi, kjer je odcep za opuščeno gramozno jamo Čajke, naj se iz smeri Ptuja, mimo rogozniškega pokopališča, pred odcepom za Čajke postavi usmerjevalna tabla za smer Ormož in Spuhlja. Odgovor: Ker je cesta v pristojnosti Direkcije RS za ceste, bomo pobudo posredovali njej, da postavi ustrezno usmerjevalno tablo. ❖ ❖ Pobuda Mirana Šalamuna: Kje je dokumentacija za pločnik za Novo vas? Odgovor: Dokumentacija je v revizijskem postopku in jo je potrebno glede na dane pripombe popraviti. ❖ ^ ❖ Vprašanje Vladimira Aracki: Kdo odloča o pravici oz. upravičenosti postavitve betonskih cvetličnih korit na desni strani Prešernove ulice? Čez ta korita je bilo že kar nekaj padcev, ker so postavljena prečno. Odgovor: Korita so postavljena brez soglasja. Stranka je bila že opozorjena. Ponovno bo ukrepal komunalni inšpektor. ♦ * ♦ Pobuda Maksa Ferka: Praznična okrasitev ulic naj se izvede tudi na desnem bregu Drave v MČ Breg, saj se Ptuj ne konča na dravskem mostu. fPräziptgwlkB sßtrmoolk sbčankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo za območja Ptuja. O' fslàvenski kulturni praznik 8. svečan. Herbert Glavič V Občinski odbor Ptuj \ J SPREJEMI PRI ŽUPANU JOŽE SLODNJfiK PREJEL PEČAT MESTA PTUJA e m, ko je ptujski župan v prvih tednih letošnjega leta sprejel lilne delavce v gospodarstvu, kulturi, šolstvu, predstavnike civilne zaščite, varnosti in humanitarnih organizacijah ter župnike, je 18. januarja pripravil sprejem tudi za novinarje in predstavnike javnih medijev, ki delujejo na področju ptujske mestne občine. Na ponovoletnem sprejemu novinarjev 17. januarja je župan Miroslav Luci novinarju Večera jožetu Slodnjaku podelil pečat mesta Ptuja z likom sv. jurija. V uvodu se je župan Miroslav Luci novinarjem zahvalil za poročanje o delu Mestne občine Ptuj in dodal, da sodelovanje z mediji ter obveščanje javnosti že nekaj let poteka na ustaljene načine, vendar so dobrodošli predlogi in pobude novinarjev, ki bi prispevali k še hitrejšemu in izčrpnejšemu pretoku informacij med občino in mediji, kakor tudi kritike. Na sprejemu je jože Slodnjak ob 35-letnici novinarskega dela pri Večeru in ob 60. rojstnem dnevu prejel pečat mesta Ptuja z likom sv. jurija. Znano je, da je po delovnem stažu najstarejši še delujoči ptujski novinar in da je pisal tudi pesmi (ljubezenske, socialne in šaljive - za slednje je prejel več prvih nagrad na ptujskih festivalih). Zatorej se je za priznanje zahvalil v svojstvenem stilu - v prleškem narečnem jeziku. Sproščen in hudomušen je j. Slodnjak drugi del srečanja z županom in kolegi novinarji začinil z nekaj rimami, ki jih je kar stresal iz rokava. Rodil se je med drugo svetovno vojno v Bodkovcih pri juršicih, v isti kmečki hiši, kjer je luč sveta zagledal njegov stric, znan slovenski jezikoslovec in romanopisec prof. dr. Anton Slodnjak. Svoje prve novinarske poskuse je že kot kratkohlačnik objavljal v reviji Lovec, v Pionirskem listu, Anteni in Mladini. Službovati je začel kot pravni zastopnik v ptujski kmetijski zadrugi. Nato se je zaposlil pri Ptujskem tedniku kot novinar dopisnik za ormoško in lenarško področje. Ker se je rodil v vihri druge svetovne vojne, sam zase pravi, da je otrok vojne in je menda zato vselej pripravljen z novinarskim peresom boriti se za pravice malega, a po duši velikega človeka. Milena Turk MIRKO VINDIŠ. VODILNI ŠPORTNIK MESTA PTUJA O m Miroslav Luci je 18. decembra s sodelavci sprejel sijajnega /ptujskega atleta Mirka Vindiša z bogato, 20 let dolgo atletsko 3riero. Nagovoril ga je z naslednjim besedami: "Ste sinonim za Ptuj in za vzdržljivost. Ta sprejem je namenjen vašemu zadnjemu uspehu, bronasti kolajni na evropskem prvenstvu na Nizozemskem v teku na 100 kilometrov. Ponosni smo na vaše delo, na vaš način življenja. Skrbite pa tudi za druge in jih pripravljate na čim boljše rezultate. " Od leve proti desni: Milan Čuček, Mirko Vindiš, Miroslav Luci in Ervin Hojker. 3 8-letni Mirko Vindiš, ki se je ovenčal že z okoli 50 naslovi državnega prvaka in v nekdanji jugoslaviji prejel tudi zlato knjigo, je v Mestni hiši skromno dejal: "Prvič sem tekel na tako dolgi progi. Z doseženim rezultatom ne evropskem prvenstvu sem presenetil športno javnost, pa tudi sebe. Moral sem poskusiti, kaj pomenijo uspehi Dušana Mravljeta. V ta uspeh je vloženo delo 20-ih let, ne le treh mesecev. Sam sebi sem vrgel kost in mogoče bi lahko bil prvi. Če bi bil za spoznanje bolje pripravljen. Zato me mika, da bi še poskusil. 38 - to so že leta, a v teh vztrajnostnih disciplinah ne pomenijo veliko. Največ se pripravljam v kidričevskih gozdovih. Zahvaljujem se sponzorju, družbi Talum, brez njihove pomoči namreč ne bi nastopil. Ko je bil denar enkrat nakazan, sem moral iti, ni bilo več poti nazaj. " Z Mirkom Vindišem sta se v Mestni hiši srečala tudi podžupana Ervin Hojker in Milan Čuček. Evropsko prvenstvo v teku na 100 kilometrov je potekalo 29. septembra na Nizozemskem. Udeležilo se ga je kar 372 tekmovalcev (ekipno po 7 oziroma 8 tekmovalcev), tek pa je trajal 6 ur in 52 minut. Tekmovalci niso razporejeni po starostnih kategorijah. Milena Turk PTUJSKI ŠPORTNIKI SO V MINULEM LETU DOSEGLI VELIKO USPEHOV ski športniki so v minulem letu dosegli toliko izvrstnih uspehov, rso se v decembru v Mestni hiši vrstili sprejemi le-teh kot še nikoli doslej. 19 decembra je župan Miroslav Luci sprejel judoistko Tanjo Žuran Putura, državno prvakinjo članic v judu, mlado ptujsko plezalko Mino Markovič, peto na svetovnem prvenstvu in četrto na evropskem prvenstvu v plezanju, plesalca Majo Kaisersberger in Miljana Nojiča, državna prvaka v standardnih plesih in 20. na svetovnem prvenstvu v konkurenci mladincev. Povabljen je bil tudi član ptujskega aerokluba Igor Kolarič, ki je dosegel 14. mesto na svetovnih letalskih igrah v Španiji. Zaradi njegove odsotnosti ga je na sprejemu zastopal in priznanje sprejel Stanko Čuš. "Visoki uspehi v športu so ponavadi rezultati ne le sposobnih športnikov, temveč tudi dobrih organizacij in sposobnih trenerjev. Za doseganje uspehov je potrebno veliko odrekanj. Uspešni športniki so tudi sicer uspešne osebnos- ti, s trdnim in močnim značajem, navajene sprejemati poraze, ne le zmage, " je med drugim povedal župan. Stanka Clažarja, direktorja ptujskega športnega zavoda, ki se ponavadi udeleži vsakega sprejema športnikov v Mestni hiši, je še posebej razveselilo, da so se tega sprejema udeležili tudi člani odbora za družbene dejavnosti oziroma člani ptujskega mestnega sveta, ki bodo po njegovem mnenju ob sprejemanju občinskega proračuna gotovo mislili tudi na uspešne tekmovalce in trenerje. Sam je prepričan, da je delo v klubih dobro organizirano in je zato športnikom ter tistim, ki se z njimi trudijo, izrekel zahvalo. Prav tako se je povabljenim zahvalil predsednik odbora za družbene dejavnosti Vladimir Čuš ter dodal, da imajo člani mestnega sveta in župan težko delo, ko morajo skromna finančna sredstva razdeliti med vse dejavnosti in področja, vendar imajo pri tem opravilu vedno posluh za šport. Milena Turk IZ MESTNE HIŠE OB 50 LETNICI GLEDALIŠKEGA DELA PEČAT MESTA PTUJfi BOGOMIRU VAUPOTIČU letfzga februarja je župan Miroslav Luci na slovesnosti v grajenski dvorani Bogomirju Vaupotiču ob njegovi 50-letnici ■ uspešnega gledališkega dela podelil spominsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. jurija. B. Vaupotič, ki je leta 7 963 nastopil službo učitelja v grajenski šoli, je močno zaznamoval kulturno življenje v Grajeni. Z gledališkim ljubiteljskim delom je začel v sezoni 7 951/52, ko se je še kot dijak vključil v gledališko skupino Selnica ob Dravi. Oblikoval je okrog 7 000 gledaliških likov. Bil je tudi mentor več gledališkim skupinam v okolici Ptuja. V kulturnem društvu Grajena, katerega predsednik je bil več let, deluje že 38 let. Ves čas je bil umetniški vodja dramske skupine in je vodil še ljudsko knjižnico. Prizadeval si je tudi pri ustanoviti moškega pevskega zbora. Dramska skupina Kulturnega društva Grajena je minulo nedeljo v' krajevni dvorani jubilantu posvetila premierno uprizoritev kmečke burke Trije vaški svetniki. Milena Turk Bogomir Vaupotič v vlogi Miata v komediji Pera Budaka Klopčič, Gledališče Ptuj, fotografija iz zasebne zbirke B. Vaupotiča. NOVINARSKA KONFERENCA VARNOSTNEGA SOSVETA POROČILO O DELU IN OCENA VARNOSTI ~\Mesthi hiši je bila 17. januarja novinarska konferenca, na -J jkateri sta Miroslav Luci, župan MO Ptuj in predsednik varnos-7 tnega sosveta (VS), ter Darko Najvirt, komandir Policijske postaje Ptuj (PP) in podpredsednik VS, podala poročilo o delu tega organa v lanskem letu. Na novinarsko konferenco so bili povabljeni tudi mag. jurij Ferme, direktor Policijske uprave v Mariboru, in člani varnostnega sosveta. Župan je po predstavitvi dela v lanskem letu nakazal usmeritve v bodoče. Uspešnost dela in samo delo VS lahko merimo skozi: 1. neposredno uresničevanje programa, 2. nekatere statistične podatke, 3. pa tudi skozi oceno stanja varnosti, na katero vplivajo številne službe in dejavniki. VS je na začetku leta naredil vse potrebno za ustanovitev, imenovanje članov sveta, sprejel poslovnik o delu ter oblikoval program dela. Med konkretnimi programskimi usmeritvami je več aktivnosti posvetil vandalizmu kot vedenjskemu vzorcu, ki ogroža mestni mir in red, pa tudi kazi zunanji izgled ter povzroča veliko škode. Izdana zloženka je imela mnogo pozitivnih odmevov, po njej so prispele tudi nekatere dobre pobude, ki jih bodo upoštevali pri delu VS. Zloženka o vandalizmu v MO Ptuj je bila posredovana vsem gospodinjstvom, v osnovne šole in v srednješolski center. Mnoge organizacije, službe in občani so na MO Ptuj in PP Ptuj poiskali nasvete, iskali informacije in javili nepravilnosti na področju varnosti. Na ptujski kabelski televiziji je bil v zvezi z vandalizmom objavljen preventivni posnetek, ki naj bi prispeval k informiranju in usmerjanju občanov ob možnih ogrožanjih. Sprejet je bil odlok o javnem redu, ki ureja ta vidik varnosti, vendar bo za popolno uresničevanje potrebno urediti tudi nadzor. Med večjimi preventivnimi akcijami je bila skupna akcija policije in inšpekcijskih služb pri nadzoru odpiralnih časov lokalov. • 5 pripravami v avgustu in realizacijo v septembru je vidno skupno uspešno sodelovanje PP in SPVCP ter šol. • V času pred in ob dnevu mrtvih je bil s strani PP povečan nadzor pokopališč in spominskih obeležij. • Izpeljali smo skupno akcijo s podjetji in zavodi - predstavniki ptujskega gospodarstva pri nakupu petih koles za policiste in mestne redarje in s tem prispevali k večji operativnosti dela. » Ob evropskem dnevu brez avtomobila smo pripravili skupno akcijo - za avtomobilski promet smo zaprli del mesta in izvedli skupinsko kolesarjenje izpred mestne hiše do ptujskih toplic. Obe akciji sta primerno uspeli. VS je neposredno deloval na sejah, kjer se je opredelili do nekaterih akcij, sprejel tudi nekatere usmeritve in pobude, ki so jih določene službe vključile v svojo dejavnost. Največ dogovorjenih akcij se je uresničilo z delom policijske postaje in mestne občine, ob tem pa smo vključili še mnoge druge subjekte. Nekateri statistični in strokovni podatki PP Ptuj, ki so sestavni del skupnega poročila, prikazujejo dejavnost policije in hkrati kažejo pozitivne učinke dejavnosti VS. Ocena varnosti v MO Ptuj, ki je odraz količinskih in kakovostnih kazalcev varnosti ter predstavljajo določeno stanje za kar največje število občanov, je vsekakor ugodna. Kljub temu splošna ocena za vse občane in za vsa okolja ne pomeni enakega stanja varnosti. To hkrati pomeni izziv za vse pristojne službe, da se v kar največji meri aktivirajo in vključijo v preventivne in kurativne ukrepe za zagotavljanje varnosti. Vsekakor MO Ptuj tu ni izjema v slovenskem prostoru, kot ne Republika Slovenija v globalnem svetovnem prostoru. Oblike ogrožanj so tako odraz globalnih ekonomskih, sistemskih, socialnih in drugih dejavnikov. Ob opravljenem delu vidimo tudi možnosti za nadaljnje aktivnosti VS: m okrepljeno delovanje služb, ki zagotavljajo varnost v državi: policije, inšpekcijskih služb, pravosodnih organov... 0 skozi nekatere konkretne akcije sosveta, kot so izdaja zloženke, objave v Ptujčanu, na lokalni televiziji in v drugih medijih, 0 z vključevanjem šol tudi z vzgojno, varnostno in zaščitno problematiko, 0 preventivni ukrepi so tudi v večanju možnosti za zaposlitev mladih v prostem času skozi dejavnosti CID-a, v delu športnih in kulturnih društev, v drugih organiziranih dejavnostih, 0 z delovanjem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, aktivno vlogo Centra za socialno delo, 0 z vzpodbujanjem staršev in družine pri vzgoji mladine, 0 z vzpodbujanjem občanov, da se aktivno vključijo s predlogi in odzivi na vse oblike ogrožanj. Predstavnika policije sta prikazala nekatere konkretne rezultate, ki so izraz skupnega uspešnega dela VS in vseh vključenih služb, izpostavila pa sta tudi nadaljnjo pripravljenost policije, da sodeluje z lokalnimi skupnostmi, kot tudi z vsemi drugimi službami in občani pri vzpostavljanju varnosti. Ob vsem opravljenem delu obstaja tudi vizija dela VS, ki bo v situacijski preventivi, v odpravljanju vzrokov in vzvodov za ogrožanje naše varnosti. Na koncu so prisotni novinarji postavili županu in komandirju policije nekatera dodatna vprašanja o stanju varnosti in možnih ukrepih na tem področju. mag. Janez Merc KULTURA KURENT TUDI V KNJIŽNICI IVANA POTRČR PTUJ [amerno smo čakali pustni čas, da bi z veseljem lahko predstavili knji-s—^ /1 go, ki je sicer v založbi Slovenske knjige izšla v lanskem letu. Naša I sodelavka Liljana Klemenčič je napisala pravljico, ki ji je nadela preprost, a dovolj poveden naslov Kurent. Zgodba je nastala na podlagi temeljitih študij ljudskega izročila. Delo bogati literarno vrednost književnosti, dragoceno pa je tudi zato, ker nam odstira lik kurenta v drugačni podobi. Kurent je deček, ki je živel takrat, ko so bili naši gozdovi še tako gosti, da so v njih prebivali škratje in vile. Dobrodušen, nasmejan in mehkega srca je živel tako, da je bogatil življenje sebi in drugim. Že vrsto let je na mesecu in lepo se ga vidi, če je noč jasna. Toda vsako leto, od svečnice so pepelnice, se vrne na Zemljo, da preganja zimo. Pravljica je imenitna tudi zavoljo odličnih slik priznanega mojstra ilustracije Matjaža Schmidta. Slika na naslovnici knjige Kurent, avtorica Liljana Klemenčič, ilustrator Matjaž Schmidt Avtorica in ilustrator se bosta predstavila na razstavi, ki je na ogled v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Razstava je zasnovana po vsebini pravljice, obiskovalec pa ima izjemno priložnost doživeti originalne ilustracije, kjer lahko na drugačen, bolj pristen način kot v knjigi opazuje povednost slik in slikarsko tehniko. Tokrat in ob tej priložnosti naj predstavimo ilustratorja. Akademski slikar Matjaž Schmidt je Ljubljančan, ki se je sprva namenil študirati arhitekturo, a jo je v tretjem letniku zapustil in se vpisal na likovno akademijo. Leta 1974 je postal specialist. Od leta 1978, ko je začel s plodnim ilustratorskim delom, je samostojni umetnik. Čeprav deluje tudi kot oblikovalec, Matjaža Schmidta največkrat srečamo kot ilustratorja, saj je likovno opremil prek stopetde-set knjig. Omenimo naj Pravljico za leto in dan, Peter in volk, kot pisatelj in ilustrator pa je nastopil v knjigah Nejčev prvi leksikon in Nejčev drugi leksikon. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med najprestižnejše štejemo Levstikovo in Kajuhovo ter priznanje na bienalu slovenske ilustracije leta 1999. Matjaž Schmidt rad ilustrira psihološko obarvane knjige in dialoge, tudi znanstvena fantastika mu ni tuja, ' pogreša pa ilustracije za odrasle, ki so žal pri nas zamrle. Sicer pa lahko trdimo, da je za celoten ilustratorski opus Matjaža Schmidta značilen tematski svet narave ter z njo povezanih živali in različnih pošasti, ki pa so vselej dobrodušno sproščene, celo humorne. Avtor ceni zapuščino ljudskih umetnikov in domačo tradicijo. Prizna, da najraje ilustrira fantazijske pripovedke in pravljice, ker se ob njih ponuja velika mera domišljije, in prav to mu je bilo ponujeno v knjigi Kurent. Avtor tehniko dela prilagaja besedilu. Sam pravi, da slikarska tehnika daje več lirike, risba in tuš pa narekujeta dramatičnost. Za ilustracije knjige Kurent se je avtor odločil za izjemno zanimivo mešano tehniko, ki obsega vse, od akvarela do tempere, oglja in celo barvnega svinčnika. Tako je z izjemno tenkočutnostjo uspel pripoved kurenta ujeti v sliko. Tjaša Mrgole Jukič OB 100. VIKTORI NOVEM VEČERU NA PTUJU 7^\\statiovitev Dr y B/iujskega 26. f fotaaniziranjo ■ Društva izobražencev Viktorina 26. februarja 1993 je tudi začetek fganiziranja prireditev pod imenom Viktorinovi večeri. V objemu minoritskega samostana smo v devetih letih organizirali že 100 Viktorinovih večerov, na katerih je sodelovalo 97 predavateljev, 207 mladih glasbenikov z glasbenimi utrinki, pripravili smo 9 božičnih in 8 samostojnih koncertov z zbori in solisti ter 4 gledališke predstave. Besede in pesmi, ki so jih prinašali sodelujoči in nastopajoči na Viktorinovih večerih, so nas bogatile in prinašale veselje med nas. Cost 100. Viktorinovega večera 25. januaja 2002 dr. Franc Perko, upokojeni beograjski nadškof, je ob priliki zapisal: "Veselje se pomnoži, če ga podeliš. Hvaležni smo zvestim obiskovalcem naših prireditev, saj smo lahko skupaj delili veselje. " Minoritski samostan je mesto dogajanja duhovnih in kulturnih prireditev na Ptuju, zato smo hvaležni bratom minoritom za vso gostoljubnost in odprtost. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki kakor koli podpirate delo društva izobražencev Viktorina Ptujskega. Zahvala velja Mestni občini Ptuj za finančno podporo in pozornost, ki jo je izkazala s podelitvijo oljenke ob kulturnem prazniku 8. februarja 2000 za uspehe, dosežene na kulturnem področju. Zagnanost za delo je ob odzivih zvestih obiskovalcev in pozornostih okolja tudi vzpodbuda za naprej in zahvala za vložene ure dela. Ptuj ima bogato duhovno in kulturno zgodovino, danes pa potrebuje več družbenega dogajanja, da bomo to zgodovino znali tudi ceniti. Društvo izobražencev bo z organizacijo Viktorinovih večerov še naprej del dogajanja na Ptuju in prepričani smo, da nam bo sv. Viktorin Ptujski velik vodnik na tej poti. Peter Pribožič, podpredsednik društva 101. VIKTORINOV VEČER ■fštvo izobražencev Viktorina Ptujskega pripravlja ob slovenskem kulturnem prazniku predstavitev antologije slovenskega duhovnega pesništva. Knjigo z naslovom Slovenska duhovna pesem in s podnaslovom Od Prešerna do danes je uredil France Pibernik, ki bo knjigo tudi predstavil. V njej je 152 pesmi osemdesetih avtorjev od Prešerna in Gregorčiča do Pavčka in Kuntnerja. Leta 1928 je pesnik France Vodnik izdal antologijo z naslovom Slovenska religiozna lirika ter religioznost opredelil kot bogoiskateljsko, harmonično, optimistično, krščansko vedro, pa tudi polno dvoma ter včasih globoko tragično. Pibernik je pesmi razdelil na spoz-navalske, refleksivne ter hvalnice. Ob predstavitvi knjige bodo predstavljene tudi nekatere pesmi iz antologije. Viktorinov večer bo v petek, 15. februarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana. Vljudno vabljeni! Nada Jurkovič PREDSTAVLJAMO DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV OSREDNJE SLOVENSKE GORICE starosta slovenskih mest, ni le biser zaradi kulturnih in kovinskih spomenikov, temveč je s svojo okolico izvirno mesto trte in vina. V njegovih nedrjih se raztezajo velike obokane vinske kleti, na grajskem hribu mestni vinograd, smerokazi iz središča pa vodijo na slovenjegoriško vinsko cesto, ki povezuje številne vinograde in sadovnjake od Mestnega vrha proti Vurberku, Destrniku in Juršincem. Na pobočjih gričevnatega sveta in obronkih Slovenskih goric so izvrstne lege za sadovnjake in vinograde, na katerih je mogoče ob ugodnih podnebnih in talnih razmerah ter drugih naravnih danostih uspešno pridelovati visoko kakovostno sadje in grozdje. Da bi se lažje spoprijeli z novimi izzivi in sledili strokovnim, tehnološkim in ekonomskim dosežkom, še posebej na področju vinogradništva, vinarstva in promocije vin, so se pred petimi leti v društvo povezali tržni in ljubiteljski pridelovalci sadja in grozdja z območja Slovenskih goric med mestom Ptuj in Destrnikom ter rekama Dravo in Pesnico. Društvo si je med programske zasnove zadalo predvsem pridobivanje novih znanj in izkušen pri pridelovanju sadja in grozdja, z nastopanjem in promocijo se izviti iz anonimnosti ter poleg strokovne poglobiti družabno dejavnost. Zavedajoč se, da je kakovost vina odvisna od kakovosti pridelanega grozdja in dobre nege vina, vinogradniki pridobivajo izkušnje in znanje na društvenih predavanjih in praktičnih prikazih, od rezi, prehrane, obdelave in varstva vinske trte pred boleznimi in škodljivci do trgatve in prešanja, čemur velja še posebna pozornost. Uspešnost in koristnost delovanja društva na področju strokovnosti ni izostala. Društvo je minulo leto izvedlo že četrto ocenjevanje vin, na katerem je bilo od 82 predloženih vzorcev ocenjenih in nagrajenih: 25 z zlatim, 33 srebrnim in 18 z bronastim odličjem, kar je nedvomno pomemben dosežek za uspešnejšo ponudbo in trženje. Društvo skrbi za promocijo pridelkov in proizvodov tega območja tudi na različnih strokovnih javnih prireditvah in Društveno ocenjevanje vin, april 2000 Foto: Andrej Polanec predstavitvah: na radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu, na razstavah dobrot slovenskih kmetij ter ob drugih medobčinskih in lokalnih srečanjih ter priložnostih. Društvo pripisuje velik pomen strokovnim ekskurzijam, kjer si člani z ogledom in izmenjavo strokovnih izkušenj poglabljajo znanje. Obredli smo pomembnejše vinorodne okoliše v vseh treh vinorodnih deželah Slovenije: na Primorskem, Dolenjskem, Bizeljskem in Goričkem ter Štajerskem v sosednji Avstriji. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice povezuje tržne in ljubiteljske sadjarje in vinogradnike, ki pa se ne družijo le iz strokovnih, ampak tudi iz družabnih nagibov. Na vseh srečanjih, predstavitvah in zborih so še kulturni programi, na katerih sodeluje šolska mladina in marljive kmečke gospodinje. Miran Glušič POMEN ZDRAVE PREHRANE u. očitnost minulega 20. stoletja je zagotovo intenzivni razvoj tehnike na domala vseh področjih človekovega življenja. Navkljub Sem civilizacijskim pridobitvam so kot rezultat razvoja v današnjem življenju prisotni tudi mnogi negativni pojavi. Človekovo zdravje je zagotovo tisto področje, ki je v zadnjem stoletnem obdobju zaznamovano z mnogimi t. i. boleznimi civilizacije, ki jih ljudje pred 100 ali ISO leti niso poznali. Če naštejemo le nekatere: različne oblike revmatičnih obolenj, sladkorna bolezen, multipla skleroza, alzheimerjeva bolezen, alergije, kancerogena obolenja idr. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje, kako je to v času vsesplošnega napredka in blaginje sploh mogoče? Tako danes razviti svet namenja v raziskovalne namene, v izgradnjo sodobnih medicinskih laboratorijev ogromna finančna sredstva s ciljem odkrivanja vzrokov za naštete bolezni. Na drugi strani prav tako odkrivamo, da ljudstva in plemena, kot so na primer Hunze v severnem delu Pakistana, Indijanci Tarahumara v Meksiku, nekatera plemena v Afriki, ki še zmeraj živijo naravno, v skladu s svojo stoletno tradicijo, bolezni praktično ne poznajo. Razlika med narodi t. i. zahodne civilizacije in naštetimi ljudstvi, je seveda predvsem v načinu življenja, pri tem mislimo na tem mestu predvsem na način prehranjevanja. Znano je, to nas uči tudi sodobna teorija, da so za zdravo prehrano življenjskega pomena mikroelementi, kot so vitamini, encimi, minerali..., vendar pa so mnogi, ki so se ukvarjali in zagovarjali zdrav način prehranjevanja, slutili, da pri tem manjka še nek nepojasnjen element. Omenjena ljudstva (Hunze, Tarahumara) se iz vidika biološko-kemične sestave živil, ki jih uživajo, prehranjujejo pomanjkljivo in preskromno, vendar je takšno gledanje potrebno osvetliti tudi iz drugega zornega kota. Pri tem nam služi naslednji primer. Če na primer zrno žita izpostavimo minimalnemu radioaktivnemu sevanju, bo to zrno ohranilo enako kemično zgradbo, vendar bo pri tem izgubilo življenjsko energijo. Tako imenovana živost je odločilni vidik vsakega živila. S pomočjo fizikalnih raziskav lahko v vsakem živilu dokažemo t. i. fotonsko aktivnost. Ugotovljeno je, da je ta fotonska reaktivnost živila večja, bolj ko je živilo naravno pridelano. Tako imenovani fotoelektričen efekt je fizikalen pojav, ki lahko poteka v vsaki snovi. Gre enostavno za to, da snov najprej absorbira svetlobo (fotone helija) in jih pozneje ponovno odda. Pojav poteka tako, da elektroni najprej posrkajo določeno količino fotonov, pozneje pa te fotone ponovno oddajo. VLOGA ŽIVIH MAKROMOLEKUL V ČLOVEŠKEM ORGANIZMU Zgoraj opisan pojav se odvija v prehrani tako, da bodo molekule, ki so nosilke "fotonske energije", oddale zalogo fotonov. Ta pojav se imenuje fotoresonanca. Molekule, ki so pri tem aktivne, niso nič drugega kot najmanjši nosilci življenja in so prisotne praktično skozi vso evolucijo razvoja življenja na zemlji. Te molekule imenujemo "žive makromolekule" (ŽM) in so za življenje vsake celice bistvenega pomena. K ŽM spadajo molekula DNA (nosilka dednega zapisa), molekula RNA (prenašalka dednega zapisa), razni virusi, bakterije, klorofil idr. Skupaj poznamo več kot milijon različnih "živih" makromolekul. Sinteza beljakovin je samo en primer presnovnih procesov v človekovem organizmu, kjer so potrebne žive makromolekule. Ne obstaja noben presnovni proces v celicah človeškega organizma, kjer t. i. fotoresonanca ne igra pomembne vloge. To pomeni, da je prisotnost fotoreso-nance pogoj, da lahko pravilno poteka tudi snovna presnova. Če je fotoresonanca dalj časa porušena, lahko to kot posledica vodi v bolezensko stanje. Če so za življenje potrebne molekule, ki so prisotne v procesu presnove, izčrpale "fotonske" zaloge, postanejo biološko brez vrednosti oz. so biološko neučinkovite. Do sedaj še ni povsem jasno, zakaj molekule, ki so v celicah, natančno vedo, katero nalogo morajo opraviti. V vsaki človeški celici lahko v vsakem trenutku poteka tisoč biokemičnih procesov. Za krmiljenje in koordinacijo vseh, med seboj odvisnih in prepletenih procesov je potreben element, in ta element je prav "živa makromolekula". POVZETO PO: Chistian Opitz (1993): Fit und Gesund, mit Lebenden Makromolekülen. Verlag Bewusstes Dasein, Turmstr. 6, CH-8952 Schlieren. Lovro Beranič (nadaljevanje prihodnjič) KAKO DO EVROPSKEGA RAČUNALNIŠKEGA SPRIČEVALA ECDL NA PTUJU? /e*že bilo zapisano v prejšnjih številkah Ptujčana, se je Ptuj pridružil evropskim in sve-ovnim mestom, kjer je možno pridobiti Evropsko računalniško spričevalo ECDL, ki je dina mednarodno priznana listina za dokazovanje splošne računalniške usposobljenosti (pismenosti). Večina ljudi se ob imenu ECDL in razsežnosti programa kar zgrozi, postane jih celo strah, ko slišijo besedo izpit. Ta strah je seveda povsem odveč, saj je spričevalo namenjeno dokazovanju splošne in ne specialne računalniške usposobljenosti in ga ali ga še bodo potrebovali vsi, ki delajo na informatiziranem delovnem mestu (z računalnikom). IOVi ledii KULTURNO DRUŠTVO ROGOZNICA , j\jafže res davnega leta 1977 je s prenehanjem delovanja mešanega pevskega C/\zbora "Alojz Arnuš" na Rogoznici zamrla vsaka kulturna dejavnost. Kaj je bil vzrok, da se je nekoč zelo razgibana kultura pogreznila v pravo mrtvilo, pravzaprav ni pomembno. Skoraj pol desetletja se, razen redkih prebliskov, ni dogajalo v znamenitem "karuzjaku" nič. Prvi so se zbudili, kakšna simbolika, kurenti. Organizirani v svojo sekcijo pri kulturnem društvu Rogoznica so nekakšen nov začetek. V glavnem s prostovoljnim delom jim je uspelo urediti prostor v kleti in ohranjati neke vrste kulturni utrip. Mogoče je ravno to ali brezmejna človekova želja po petju, spodbudila Franca Ornika in prijatelje, da pri Društvu upokojencev Rogoznica ustanovijo kvintet. Uspel jim je marsikateri nastop, uspelo jim je ohraniti petje kot del tradicije, uspelo jim je marsikaj, ni jim pa uspelo najti v domu krajanov prostora za svoje potrebe. Prostori, namenjeni skupnim potrebam občanov, so zaradi slabega gospodarjenja in še marsičesa drugega propadli, tako da niso bili več uporabni. Niso pa propadle želje, te so večne, da kraj in stavba ponovno zaživita, tokrat mogoče času in potrebam primerno življenje. Nekaj več kot tri leta je minilo od imenovanja Marjana Cajnka za predsednika enajstčlanskega upravnega odbora Kulturnega društva Rogoznica, malenkost več pa od prve vaje moškega pevskega zbora in po dolgih letih je ponovno zadonela pesem. Tista ista pesem, ki jo je vsa leta vsak zase prepeval sam, zato ker ni bilo prostora, da bi jo zapel skupaj s prijatelji. Nimajo pa pevci v zboru samo posluha, imajo tudi veliko dobre volje in delovnih navad. Cilj, ki so si ga postavili, obnoviti kulturno dvorano tako, da bo uporabna vse leto, so dosegli malo pred silvestrovanjem, ko so se lahko ogreli ob toplem radiatorju. Seveda brez pomoči sveta PMČ Rogoznica in predsednika Kolariča ter MO Ptuj ne bi bilo vsega tega. Za leto 2002 načrtuje UO dokončanje sobe, ki je bila pridobljena s preureditvijo odra. Ta prostor bi pevci koristili za vaje, namenjen bo tudi nekaterim drugim dejavnostim, saj je vse več občanov in občank, ki se želijo interesno družiti in delovati. Z relativno malo denarja je bilo narejenega ogromno. Pa ni vsa lepota v zidovih in toplih radiatorjih, lepa je toplina v srcu, ki jo vsak občuti ob zavedanju, da je sodeloval pri nastajanju ali ohranjanju slovenske kulture. Niso potrebni "mega" projekti, niti gore denarja, samo malo posluha pri željah ljudi, in vse je drugače. "Načrtov imajo dovolj, " ima navado reči gospod Bagar, "denarja bo pa tako in tako stalno premalo, " pripomni Ivana Toplak, blagajničarka KD Rogoznica na koncu vsakega sestanka. "In ker se tega zavedamo, nam bo počasi uspelo, " so prepričani vsi. Ignac Vrhovšek Se več. Po zadnjem poročilu Delovne skupine za strokovna znanja in mobilnost (ES High Level Task Force for Skills and Mobility), ki deluje znotraj Evropske unije, bo v kratkem spričevalo ECDL postalo t. i. e-evropska diploma, ki bo vsem zaposlenim v državah ES zagotavljala številne prednosti, na primer boljšo izobraženost na področju informacijske tehnologije, večjo poklicno in geografsko mobilnost ter večjo prilagodljivost. Prednosti bodo lahko izkoristili tudi nezaposleni, saj jim bo pridobitev ECDL spričevala znatno povečala možnosti za njihovo zaposlitev. Dodatne informacije so na voljo na Ministrstvu za informacijsko družbo oz. na njihovem spletnem naslovu www2.gov.si/mid/mid.nsf. V nadaljevanju članka bom v nekaj stavkih poskušal predstaviti vsebino programa ECDL (module). Ob tem naj vas spomnim, da je za pridobitev spričevala ECDL potrebno opraviti izpite iz vseh sedmih modulov, kdor pa opravi izpite iz štirih, poljubno izbranih modulov, pridobi spričevalo ECDL Start. Modul I. - Osnovni koncept informacijske tehnologije (IT) zahteva od kandidata poznavanje osnovne zgradbe osebnega računalnika, razumevanje osnovnih konceptov informacijske tehnologije, kot so pomnilniški mediji, uporaba računalniških aplikacij v družbi, uporaba informacijskih omrežij ipd. Kandidat mora biti prav tako seznanjen, kako se IT sistemi uporabljajo v vsakdanjem življenju, kakšni so zakonski predpisi uporabe računalnikov in opreme in kako lahko računalniki in oprema vplivajo na naše zdravje. Modul 2. - Uporaba računalnika in upravljanje z datotekami (poznavanje operacijskega sistema Windows) zahteva znanje uporabe osnovnih funkcij osebnega računalnika in operacijskega sistema. Kandidat mora biti sposoben upravljati in organizirati datoteke in mape ter znati kopirati, premikati in brisati datoteke in mape. Poleg tega mora biti sposoben manipulirati z okni in namiznimi ikonami, poznati orodja za iskanje, urejanje in tiskanje znotraj operacijskega sistema. Modul 3. - Urejanje in obdelava besedil (uporaba programa Word) zahteva demonstracijo praktičnega znanja pri oblikovanju in izdelavi besedilnega dokumenta tako, da je izdelek uporaben za distribucijo. Prav tako mora znati oblikovati tabele, uporabljati slike in diparte v dokumentu ter uporabljati pripomočke za spajanje dokumentov. Modul 4. - Preglednice (uporaba programa Excel) zahtevajo od kandidata razumevanje in obvladovanje osnovnih operacij pri razvoju, oblikovanju in uporabi preglednic. Kandidat mora biti sposoben izvrševati standardne matematične in logične operacije z uporabo osnovnih formul in funkcij. Znati mora uporabljati tudi dodatna orodja, kot so vstavljanje objektov in izdelavo grafikonov in diagramov. Modul S. - Podatkovne baze (uporaba programa Access) zahtevajo od kandidata poznavanje osnovnih konceptov urejanja baze podatkov. Modul je razdeljen na dva dela, in sicer v prvem modulu se preveri razumevanje in zmožnost načrtovanja preproste podatkovne baze, v drugem delu pa poznavanje orodij za poizvedbe, izbor in razvrščanje informacij v obstoječi bazi ter izdelavo in spreminjanje poročil. Modul 6. - Predstavitve (uporaba programa PowerPoint) zahtevajo od kandidata poznavanje orodij za elektronsko predstavitev. Zato je potrebno izdelati, oblikovati in pripraviti predstavitve za različne ciljne skupine in situacije. Kandidat mora biti sposoben osnovno predstavitev nadgraditi z grafikoni in diagrami ter pri tem uporabljati različne vizualne in zvočne efekte. Modul 7. - Informacija in komunikacija (Uporaba programov Internet Explorer in Outlook Express) je razdeljena na dva dela. Prvi del zahteva poznavanje osnovnih programov (Web browser application) za brskanje po medmrežju, poznavanje uporabe iskalcev (Search Engine) in osnovnih ukazov (shranjevanje strani, tiskanje strani ipd.). Drugi del zahteva od kandidata uporabo programa za elektronsko izmenjavo informacij (E-mail). Zato mora biti kandidat sposoben pošiljati in sprejemati sporočila, k sporočilom pripenjati druge dokumente (datoteke) ter organizirati in upravljati mape v programu za elektronsko pošto. Kdor meni, da mu zgoraj navedena vsebina ni tuja, se lahko odloči za opravljanje izpitov in pridobitev evropskega računalniškega spričevala. Na Ptuju je to možno pridobiti pri pooblaščenem izobraževalnem in izpitnem centru ECDL Ivanuša Contactum, ki pokriva Ptuj in Spodnje Podravje. Dodatne informacije o programu ECDL in izpitih (podroben pregled zahtevanega znanja - Syllabus, vzorčna vprašanja, prijavnice za izpit, o pripravah na izpite, šolanju ipd.) lahko dobite v izpitnem centru ali na spletnem naslovu www.ivanusa-contactum.si. Redni izpitni roki so vsak četrtek dopoldan. Takrat je možno ob predhodni najavi opravljati tudi vzorčno testiranje za module 2, 3 in 4. Vsi, ki potrebna znanja želijo šele pridobiti, se lahko vključijo v šolo za pridobitev evropskega računalniškega spričevala ali udeležijo priprav na izpite. Robert Ivanuša, član koordinacijskega odbora ECDL Slovenija Marjan Cajnko ZAPOSLITVENE PRILOŽNOSTI ZA TEŽJE ZAPOSLJIVE J Čanje zaposljivosti žensk in 'gih težje zaposljivih brezposelnih oseb v Upravni enoti Ptuj se imenuje projekt, ki so ga pripravili v Animaciji plus - zavodu za izobraževanje, saj so na osnovi analiz prišli do ugotovitve, da obstaja neskladje na področju ponudbe in povpraševanja po delovni sili v kovinarsko predelovalni panogi. Projekt rešuje strukturno brezposelnost, ker je na strani ponudbe dela prijavljeno veliko število žensk in drugih težje zaposljivih brezposelnih oseb ter dolgotrajno brezposelnih oseb, ki imajo zelo majhne možnosti za zaposlitev v svojih poklicih. Na drugi strani pa ostaja velik del potreb po delavcih s poklici kovinarstva nezaseden. Zaradi navedenega se bodo morale dolgotrajno brezposelne osebe s poklici, v katerih imajo minimalne možnosti zaposlitve, preusmeriti na področja, kjer imajo večje možnosti. Prav tako velja za delodajalce, da bodo morali nove sodelavce iskati izven tradicionalnih skupin delavcev, če bodo želeli uspešno delovati. Vključitev v projekt je zanimiva priložnost predvsem za brezposelne ženske, ki ne najdejo ustrezne zaposlitve in bi bile pripravljene delati v kovinarsko predelovalni industriji. Zadnje čase je opazna usmeritev, da želijo delodajalci zaposlovati ženske na določenih delovnih mestih v kovinarstvu, kjer so pomembne ročne spretnosti, natančnost, hitrost, vztrajnost in ne toliko fizična moč. Projekt bo potekal v sodelovanju s partnerji: delodajalci s področja kovinarstva, Zavodom za zaposlovanje - Območna služba Ptuj, Animacijo plus, ZRS Bistra Ptuj, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Šolskim centrom Ptuj, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije. Pomemben del projekta je usposabljanje, ki bo trajalo do 6 mesecev. Prilagojeno bo predznanju in izkušnjam ter konkretnemu delovnemu mestu pri delodajalcih. Tako se bodo kandidati seznanili z delovnimi mesti v kovinarsko predelovalni stroki, pridobili nova znanja in izkušnje, povečala se bo možnost za zaposlitev. Vabimo delodajalce, ki potrebujejo delavce za dela v kovinsko predelovalni stroki, da se nam pridružijo v projektu in s pomočjo usposabljanja pridobijo ustrezno kvalificirane delavce za konkretno delovno mesto. Pokličite na Animacijo plus na telefon 02/749 34 60 za obširnejše informacije. Staša Cafuta V KLUBU OBZORJE tujskem klubu Obzorje na Potrčevi V4, tu delujemo v okviru Animacije Plus, smo se posebej pripravili za dejavnosti v zimskem času. Program dela našega kluba je zanimiv in pester. Ob ponedeljkih se izvajajo ročna dela (kvačkanje in vezenje, pa tudi pletenje), ob torkih se učimo nemščino, ob sredah se nadaljuje študijski likovni krožek, ob četrtkih slikanje na steklo in keramiko, ob 17. uri klekljanje. Pohodniško literarna skupina Zreli vedež se občasno srečuje ob četrtkih, vsak prvi petek v mesecu se srečujejo zeliščarji, sicer pa se ob petkih pogovarjamo o pripravi jedi in recepte tudi praktično preizkusimo. Vse naštete aktivnosti se odvijajo v dopoldanskem času, če je zanimanje, pa tudi popoldan. Udeležba je brezplačna. Pri aktivnostih se prispeva le za porabljeni material. Za popoldanski čas smo pripravili še dva študijska krožka, in sicer Človek in barve ter Ženska kot podjetnica. Klub Obzorje vam posreduje informacije o prostih delovnih mestih (ob torkih in petkih), imate možnost prelistati dnevni tisk ter dobiti informacije o drugih dogodkih v mestu in okolici. Mentorji kluba iskalcem zaposlitve pomagajo pri sestavi in pisanju ponudb in prošenj. Prav tako so pripravljeni pomagati pri izpolnjevanju raznih obrazcev, vlog in prošenj. V klubu Obzorje je tudi knjižni kotiček z leposlovno in strokovno literaturo. Obiskovalci lahko v miru uživajo v branju in pogovoru z mentorji. Starši, ki nas zaradi majhnih otrok ne bi mogli obiskati, so lahko brez skrbi, ker znamo poskrbeti tudi za varstvo otrok. V klubu Obzorje smo uredili mini oglasno desko za interne male oglase (prodam, kupim, zamenjam, potrebujem). Za obiskovalce kluba so mali oglasi brezplačni. V prostorih kluba deluje tudi "Središče za samostojno učenje", kjer lahko s pomočjo računalnika dopolnjujete svoje znanje angleškega, nemškega in italijanskega jezika. Prav tako se lahko začetniki naučite osnov urejevalnika besedil Microsoft Word in urejevalnika tabel Microsoft Excel ter poglobite znanje le-teh. Tisti, ki se še niste odločili, kakšen poklic bi vam najbolj ustrezal, lahko v našem središču preizkusite računalniški program Zavoda RS za zaposlovanje Kam in kako, ki vam bo na vprašanja v zvezi s poklici ponudil številne odgovore. Obiskovalci kluba, pa tudi novi obiskovalci, nas lahko obiščejo od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, v torek in četrtek tudi do 19. ure. Možnosti za aktivnosti je veliko, samo odločiti se je potrebno in narediti prvi korak. Sporočilo za javnost iz kluba Obzorje S 3. SESTANKA PROjEKTNE SKUPINE ZA UREDITEV CERO V ČAJKAH PREDSTAVITEV IDEJNEGA PROJEKTA anoarju se je v Mestni hiši na Ptuju tretjič sestala 13-članska projektna skupina za izvedbo projektne naloge za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki (CERO Cajke) na lokaciji opuščene gramoznice Čajke v Spuhlji. Projektantka Darinka Ignjatovič je predstavila idejni projekt ureditve centra za ravnanje z odpadki v Čajkah, kjer so razen kompostiranja natančneje opredeljeni tudi tehnološki postopki ravnanja z odpadki. Za sortiranje bosta uvedeni dve sortirni liniji, ena za ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, drobno kovinsko in plastično embalažo ter tekstil), druga pa za obdelavo preostalih odpadkov (mehansko izločanje biološko razgradljivih odpadkov, ki se bodo ločeno kompostirali, kompost pa uporabil za prekrivne sloje deponije). V obeh primerih se bodo na koncu odpadki stiskali v bale, s prve sortirne linije se bodo odvažali k predelovalcem, z druge sortirne linije pa se bodo odlagali. Uvedli naj bi: zaprt sistem kompostiranja, odvodnjavanje meteornih vod in kanalizacijo za izcedne vode ter približno en hektar odlagalnega polja, da bodo lahko čim prej odložili obstoječe bale. Po daljši razpravi o predstavljenem idejnem projektu so bili izoblikovani naslednji predlogi in ugotovitve: • Nerealno je pričakovati, da se bodo količine odpadkov v 30 letih zmanjšale za 70%, zato je potrebno to vrednost v idejnem projektu primemo popraviti. • Navedbo, da se bo na CERO Čajke obdelovalo tudi blato iz čistilnih naprav, je potrebno obrazložiti in opredeliti, kako se bo obdelovalo in iz katerih čistilnih naprav. • Opisati je potrebno kakovost nadomestnega tesnilnega sloja in načrtovati kontrolni drenažni sloj pod talnim tesnjenjem. 0 Odpadne meteorne vode naj se, tako kot izcedne, speljejo v kanalizacijo. m O končni višini telesa odlagališča bodo razpravljali člani pogajalske skupine Mestne četrti jezero na naslednji seji te skupine. 0 Natančneje je potrebno opisati biofilter, na katerem se bo čistil odvod zraka iz kompostarne. Biolog jorg Hodalič, izdelovalec presoje vplivov na okolje (PVO), je povedal, da bo dokončno poročilo o vplivih na okolje lahko predstavil šele, ko bo končan idejni projekt ter bo dokončno izbrana tehnologija ravnanja z odpadki, medtem ko je bilo delno poročilo o vplivih na okolje podrobno obravnavano že na prejšnjem sestanku lani oktobra. Marjan janžekovič iz Mestne četrti jezero je izrazil dvom v izbrano metodo meritve smradnih izpustov na obstoječem odlagališču v Brstju. Zato je v decembru in januarju 26 dni meril in opazoval širjenje smradu z odlagališča v naselju Brstje ter članom pisno posredoval rezultate. Izdelovalca presoje vplivov na okolje j. Hodaliča so zadolžili, da do naslednje seje pripravi ustrezno obrazložitev oziroma rešitve, ki ne bodo dopuščale nobenih dvomov ali odprtih vprašanj. Milena Turk IZ PTUJSKE ZGODOVINE DR. ALOJZIJ REMEC - PTUJSKI ZUPAN MED LET11935 IN 1941 PRED 50. LETI JE UMRL DR. ALOJZIJ REMEC, PTUJSKI ŽUPAN, ODVETNIK, PISATELJ, DRAMATIK, SLOVENSKI DOMOLJUB IN PTUJSKI MEŠČAN V/ se je 10. aprila 1886 v Trstu. Zaradi bolezni je prebil otroška •ta v vasi Osek v Vipavski dolini, "kjer ga je stari oče, kremenit iečki očanec, vzgajal v ljubezni do boga, narave in ljudi". Biografski podatki so povzeti po koledarju Ptuj, Poetovio za leto 1993. Koledar je oblikoval, naslikal umetniške slike in dodal spremno besedilo njegov sin Marijan Remec, akademski slikar. Izbor verzov iz pesniškega cikla Pozne rože - pretresljiv venec ljubezenskih pesmi - je delo drugega sina Mihe Remca, pisatelja in novinarja, izdala in založila ga je Občina Ptuj. Oče Valentin je bil poštar v Trstu, mama, rojena Rožič, pa iz kmečke družine v Oseku. Leta 1894 je začel obiskovati ljudsko šolo v Trstu, in sicer slovensko šolo Družbe sv. Cirila in Metoda, nato pa nemško gimnazijo - od leta 1898 do 1906, kjer sta bila profesorja slovenskim učencem za slovenski jezik slovstveni zgodovinar dr. Karel Glazer in prvi Cankarjev kritik dr. Ivan Merhar. Po maturi se je odločil za študij bogoslovja v Gorici, vendar ga je po treh letih zamenjal za študij prava v Gradcu in ne na Dunaju, kot je zapisano v Mohorjevem koledarju. Sredi prve svetovne vojne je leta 1916 diplomiral. Kot odvetniški pripravnik je svojo kariero začel v Ljubljani, leta 1927 se je priselil z družino na Ptuj, kjer je začel s samostojno advokaturo. Po mnenju sina Miha se je preselil na Ptuj zaradi ekonomskih razlogov Leta 193S je postal ptujski župan in s kratko prekinitvijo leta 1940 ostal do leta 1941, "zadnji pred vdorom nemških okupatorjev". Nemci so ga aretirali 15. aprila, zaprli na Ptuju, nato do srede maja 1941 poslali v taborišče na Borlu, odtod pa v izseljeniško taborišče Brestanica/Rajhenburg. Od tu je bil skupaj z družino izseljen z zadnjim transportom S. julija 1941 v Srbijo, v Vrnjačko Banjo, od koder se je ob koncu vojne 15. julija 1945 vrnil na Ptuj in nadaljeval z odvetniškim poklicem. Mučenje v gestapovskih zaporih, lakota v izgnanstvu in razočaranje nad osvoboditelji so ga pahnili v resignacijo, bolezen in smrt. Umrl je v ptujski bolnišnici 21. novembra 1952. Portret dr. Alojzija Remca, slika iz Koledarja družbe Sv. Mohorja, 1953 Nagrobnik družine Remec na starem ptujskem pokopališču "Večerna luč. Zaton. Med sladko melodijo kramljanja tvojega mi zre oko na grad, na stolpe, strehe, ki kipijo nad mestom v mrak toneče že nebo. " (Dr. A. Remec, prvič objavljeni verzi pesniške zbirke Pozne rože, 1951 -52) Pokopan je na nekdanjem ptujskem mestnem pokopališču - danes spominski park - skupaj s soprogo Anico, rojeno leta 1890 v Kostrivnici (južno od Šentjurja pri Celju). Spoznala sta se v Gradcu, kjer se je Anica učila za šiviljo. Skupaj sta delala v Slovenskem katoliškem društvu Kres. Preprosti kamniti križ in napisna tabla ob mogočni cipresi sta nemi priči dveh življenj, ki sta zagledali luč sveta eno ob morju, v Trstu, v mestu, ki je na prelomu stoletja imelo največji delež slovenskega prebivalstva, in drugo na Štajerskem v Kostrivnici, zaključili pa sta se na robu panonske nižine, v našem mestu Ptuju. Osebnostna podoba - skromen, preprost, dobronameren (Leta 1936 je akademski slikar France Mihelič prišel na Ptuj za profesorja risanja na ptujsko gimnazijo. Zdelo se mu je potrebno, da se predstavi županu dr. Aloziju Remcu. Po protokolarni predstavitvi je župan novodošlega profesorja potolažil in mu velel: "Kar Lojzek mi reci. "), a vendarle odločen, kar je na primer razvidno iz njegove reakcije leta 1937, seja mestnega sveta, na neutemeljen in zloben napad nanj in na mestno upravo v Večerniku. Njemu in mestnemu svetu se je očitala nelojalnost ob proslavi kraljevega rojstnega dne za neizpol- njeno baklado, o kateri ni bil obveščen ne on in ne mestna uprava. Podobno se vidi iz naslednjega spisa: dr. Remec je pri prof. Miheliču naročil diplomo za častnega občana g. Bana. Mojster ni spoštoval vsebine naročila, da bi na diplomi bil motiv Ptuja, in je upodobil Haloze. Župan Remec s sliko ni bil zadovoljen in je pri mojstru ponovno naročil za že izplačani denar drugo diplomo z upodobitvijo mesta Ptuja. (Ptuj, 21.12.1940) Kje so razlogi, da se je okupator 15. aprila 1941 tako grobo znesel nad dr. Remcem. Morda tudi v dejstvu, da je bil dr. Remec po prelomu podpisanega akta z Nemčijo soorganizator prireditve pred Mestno hišo. "Kakor ognjena reka so se bakle stekale na Florijanov trg. Ljudi se je trlo. Vsi spori so bili pozabljeni, še Sokoli in Orli se niso gledali sovražno in so se pomešali. Mestni župan, čigar plešasta glava se je svetila v svitu bakel, je na koncu domoljubnega govora z balkona mestnega magistrata, kolikor mu je sapa dopustila, kriknil Prešernov verz: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi! Godba na pihala je zaigrala državno himno in Hej Slovani in zraven je zapel ves trg. Marsikomu so se orosile oči. Civilno oblast je prevzel Weingerl, prejšnjega župana pa so zaprli in izvedeli smo, da so ga zverinsko pretepli. Nenadoma je skoraj izginila slovenska govorica in na cesti je bilo slišati samo prusko pohrustavanje in popačeno nemščino domačinov, ki so čez noč pozabili slovenščino. Prepleskali so vse slovenske napise in napisali nove, nemške. Marsikje je bodla v oči obsekana gotica. Kmalu potem je prišel gestapo, nemški uradniki, nemški časniki, nemški filmi, nemško blago in nemški denar. Z grozo sem gledala, kako se Ptuj spreminja v Pettau. Po Hitlerjevem ukazu je bila spodnja Štajerska priključena k vsenemškemu rajhu. "(Miha Remec, Veliki voz, 1986, napisan že leta 1952 na Ptuju) Slovenski domoljub Zakaj se je "Pri more prijel” pri nas na Ptuju, v mestu, ki je le dve desetletji prej veljalo kot nemška trdnjava, kot nemški otok sredi slovenskega morja. Dr. Remec je bil zavedni Slovenec, vajen tujerodne nadvlade Italijanov V jubilejnem zborniku je zapisal, da se je "slovenski človek, ki je nekoč bil gospodar tega mesta, globoko zakoreninil v to zemljo in čeprav je izgubil svojo državno svobodo, nikdar in nikoli ni izgubil svojega jezika, svoje miselnosti, svojega notranjega bistva, ki je bilo in ostalo - slovensko. In čeprav je vse javno življenje v upravi, sodstvu in kulturi in celo v cerkvi bilo na zunaj samo nemško, je slovenski človek "prestal navale Bavarcev in Madžarov, pretrpel turške vojne, se prebil skozi fevdalne poboje svojih malih gospodov in se rešil sistematično zasnovanega ponemčenja iz zadnjih dob Avstrije v jugoslavi jo", (lubilejni zbornik 19221932 društva jugoslovanskih akademikov na Ptuju, dr. Alojzij Remec) Odvetnik Odvetniško pisarno je imel na Ptuju v času med obema vojnama na Minoritskem trgu. V ZAP je v fondu Mestna občina Ptuj ohranjen sveženj spisov za leta 1936-1938, ki govorijo o Remcu kot pravnem zastopniku raznih strank, predvsem v zadevah neplačanih dolgov, odpovedi stanovanj zaradi neplačevanja ter prisilnih izselitev, predvsem iz občinskih hiš. "Preprosti ljudje Prlekije in Haloz so ga imeli radi, njegova pisarna je bila pogosto zatočišče revežev in brezprizornih, ki so iskali pravico, a so imeli premalo denarja, da bi zmogli plačati odvetnika". (Koledar Ptuj, Poetovio za leto 1993) Kristina Šamperl Purg Zgodovinski arhiv Ptuj (nadaljevanje v prihodnji številki) PISMA BRALCEV Jgki NAŠE MESTO PTUJ POSTAJA VSE LEPŠE w IN ČISTEJŠE ^~\J@rrytrenutku, ko pišem J našemu Ptujčanu, saj / veste, da imam v mislih občinsko glasilo, so mestne ulice, trgi pa tudi naše podeželje prekriti s snežno odejo in tedaj pravimo, da sneg zakrije vso nesnago po mestnih ulicah in ne nazadnje tudi na naših kmečkih dvoriščih. Majhna odjuga bo hitro pobrala sneg in tedaj se bodo ponovno pokazale mestne ulice in trgi v vsem svojem sijaju, kajti moram zapisati, da se je vodstvo mestne komunale neznano kdaj in po čigavi direktivi, da ne rečem kar samoiniciativno odločilo, da bo s svojimi delavci odločno poskrbelo, da bo naše mesto od jutra do noči res čisto. Kajti ponoči žal pridejo iz svojih skrivališč vsemogoči razgrajači in uničevalci uličnih smetnjakov. Pa ne samo to. Lotijo se tudi uničevanja prometne signalizacije, za kar v posredni zvezi poskrbijo nočni klubi oziroma, da sem bolj neposreden, kar zaužiti alkohol, povezan z objestnostjo in neke vrste heroizmom. Smeti iz koša raztrosijo po poti, kjer hodijo. Tudi svoje žepe praznijo med potjo, zlasti z odmetavanjem cigaretnih škatel, vžigalnikov. Vmes odvržejo še kakšno steklenico, da pošteno poči in drobci stekla letijo naokoli. Vse to je za mnoge mlade poseben užitek. Ko delovni ljudje še sanjajo lepe sanje, če že njihovo življenje ni preveč lepo, in ko gredo na delo, so mestne ulice običajno že počiščene, kar opravijo smetarji oziroma čistilci mestnih ulic, trgov v zgodnjih jutranjih urah. Neredko tudi podnevi starejši ljudje odvržejo na ulico razne žepne rekvizite. Zato je tudi na ulicah videti čistilce, ki vse to sproti odstranjujejo. Menim, da lahko ne samo v svojem imenu, ampak tudi mnogih kulturno vzgojenih meščanov in ne nazadnje tudi ljudi, ki v mesto prihajajo z našega podeželja, zapišem, da si vodstvo naše komunale v tem primeru resnično zasluži vso pohvalo, razumljivo, da skupaj z delavci, ki dan in noč skrbijo, da je naše mesto sproti očiščeno vse navlake, nesnage. Kajti čisto mesto je ogledalo naše kulture, kulture ljudi tretjega tisočletja. Prepričan sem, da o čistem Ptuju radi spregovorijo tudi turisti, ki leto in dan prihajajo v naše mesto, kjer si v prvi vrsti ogledajo več kot tisočletno zgodovino našega najstarejšega mesta ob Dravi, kako meščani Ptuja skrbijo za vedno lepo urejeno mesto. Naj dodam, da v poletnih mesecih zato še posebej poskrbijo vrtnarji, cvetličarji, pa še bi lahko našteval. Pri vsem tem ni odveč, če dodam, da po svoje še posebej poskrbi stanovanjski servis, ki vsako leto "preobleče" kar nekaj starih mestnih hiš, ne samo tistih, ki so zgodovinsko zaščitene, ampak tudi mnoge druge. Tudi razni mali trgovci, "kofetarji" po svoje poskrbijo, da kakšna hiša dobi od zunaj in od znotraj mladostno - svežo podobo. Mimogrede naj še zapišem, kajti vsem nam je znano, v kako razpadajočem stanju je bil sklop hiš na začetku Vošnjakove ulice. Vse je bilo zrelo za rušitev, pa se to ni zgodilo. Kajti kolektiv mesne industrije pod vodstvom Toneta Žeraka iz Podlehnika se je odločil, da bo hišo temeljito obnovil in spodnji del spremenil v sodobno trgovino, kjer je zdaj mogoče poleg mesnih izdelkov kupiti še marsikaj drugega. In kar je še pomembno, tudi cene so v tej sodobni trgovini zelo konkurenčne. Pa še bi lahko naštevali. Iz vsega zapisanega lahko zaključimo, da naše mesto dobiva vse lepšo podobo, vse od tal pa kar do najvišjih streh. Zato smo lahko Ptujčani resnično ponosni, da živimo v lepo urejenem mestu sredi žitnih polj, obdanih s haloškimi vinorodnimi griči. Škoda le, da je reka Drava vse bolj umazana. Franjo Hovnik O AKTUALNI GRADBENI PROBLEMATIKI V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU V PTUJU ^~\epjetfio se razmere na območju z ustreznimi /spomeniškovarstvenimi odloki opredeljenega in načeloma / tudi zaščitenega mestnega jedra Ptuja ne bodo izboljšale zgolj zaradi dopisovanja med g. Stanislavom Napastom in podpisanim. Gotovo bosta oba, pa tudi bralci Ptujčana na omenjenem območju, žal dočakala se kako problematično gradnjo, ki bo spodbudila javno polemiko in uradna pojasnila pristojnih. Upati je, da bodo takrat besede namenjene predvsem vsebini in ne toliko odvračanju pozornosti javnosti od dejanskih problemov, bodisi s sprenevedanjem bodisi z namigovanjem. G. Stanislava Napasta nisem naprosil, naj pojasni svoj odgovor na vprašanje svetnice ptujskega mestnega sveta, kot je to zapisal v decembrski izdaji Ptujčana. Naprosil sem ga in ga ponovno naprošam, naj vendarle argumentirano pojasni svoj nedvoumni in v odgovoru svetnici izpostavljeni namig o "naročniškem ozadju" nastanka besedila, s katerim sem pred časom opozoril na načrtovano novogradnjo na lokaciji Novi trg 7 (Tednik, 7. junija 2001), ali pa se podpisanemu javno opraviči. Ljubljana, 16. januarja 2002 mag. Igor Weigl BARBARSTVO V SPUHLJI ^ euurkar se je zgodilo naši družini v noči od 26. na '/7.I2.2OOI ne privoščim nikomur. Vandali (trije različni /_ odtisi škornjev v snegu) so nam na sedem stopnic, na balkon pred vhodna vrata, nanosili več kubičnih metrov snega iz dvorišča. Pred vrati je bila snežna stena visoka skoraj dva metra. Ne bi bila tako prizadeta, če ne bi imeli pri hiši bolnika z rakom na pljučih. To jim še ni bilo dovolj, zato so nam 15. januarja 2002 okrog 19. ure v okno in na fasado metali snežne kepe. Soudeleženi naj bi bili, po govoricah, mladi iz "Sigeta". Marjeta Kukec, Spuhlja 88, Ptuj GOSPODARSTVO ŠPORT PERUTNINA PTUJ JE V PRETEKLEM LETU POSLOVALA USPEŠNO PERUTNINA PTUJ SE VZTRAJNO UVELJAVLJA TAKO NA DOMAČEM KOT NA TUJIH TRGIH ja tradicionalni ponovoletni novinarski konferenci Perutnine Ptuj, ki so jo tv /—> ijanuarju pripravili v svojem poslovnem centru v Ljubljani, je uprava te Idružbe predstavila rezultate poslovanja v preteklem letu. Perutnina Ptuj, ki je lani korenito posegla v mednarodni poslovni prostor, tako z bistvenim povečanjem izvoza, kot z lastniškim povezovanjem na Hrvaškem, je utrdila svoj poslovni položaj tudi v Sloveniji. V povprečju je obseg poslovanja povečala za dobro desetino, povezovalni učinki širitvene strategije, temeljitega posodabljanja vseh faz proizvodnje in približevanja pričakovanjem potrošnikom, tudi s prenovo serije perutninskih izdelkov, pa se bodo na poslovanju Perutnine Ptuj temeljiteje odrazili še v naslednjih letih. V minulem poslovnem letu je Perutnina Ptuj zaključila eno od strateških vlaganj. V svoji mesni industriji je namestila najsodobnejšo tehnološko linijo za obdelavo perutninskega mesa v vrednosti nekaj več kot deset milijonov evrov. Ta posodobitev je Perutnino Ptuj umestila med najbolje opremljene perutninske obrate v Evropi, poleg številnih racionalizacij in izboljšanja delovnih pogojev zaposlenih. Tehnološka linija omogoča tudi popolno sledljivost in druge, za odločitve potrošnikov pomembne kazalce. Na Hrvaškem, kjer je prvo poslovno leto zaključilo podjetje Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec, katerega večinski lastnik je Perutnina Ptuj postala ob koncu leta 2000, je v minulem letu prišlo do združitve vseh Perutnininih prodajnih in proizvodnih zmogljivosti. Tako se je Perutnina Zagreb, specializirano podjetje za trženje mesa in izdelkov, združilo s Perutnino Ptuj - Pipo Čakovec, s čimer se je lastniški delež v drugem največjem perutninskem podjetju na Hrvaškem povzpel na dobrih 63 odstotkov. Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec tako zdaj obvladuje približno petino hrvaškega trga s perutninskim mesom in izdelki. ’Pričakovanja slabih poznavalcev potrošniških nakupnih navad so pred letom na osnovi nesreče, ki se je pripetila govedorejski panogi, perutninski panogi napovedovala bistveno povečanje povpraševanja. To se ni zgodilo, je pa res, da se potrošnja perutninskega mesa in izdelkov na svetovni ravni že vsaj dve desetletji stalno dviguje. Pred kratkim se je ta usmeritev dotaknila tudi Slovenije in računamo, da se bo nadaljevala v države, nastale na ozemlju nekdanje jugoslavije, in še naprej proti vzhodu in severu Evrope. C re namreč za meso in izdelke, ki zaradi svoje strukture, okusa in neizmerne širine možnosti priprave, predstavljajo beljakovinsko bogato prehrano za sodobni življenjski stil, " je na novinarski konferenci ponazarjal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Closer. Prvič je javno tudi razgrnil poslovne dosežke Perutnine Ptuj v minulem letu. Družba je dosegla več kot 16,4 milijard celotnih prihodkov in tako za 1S odstotkov povečala obseg finančne realizacije glede na leto prej. Konsolidirana bilanca doseženih rezultatov, v katero so vključena vsa povezana podjetja, za preteklo leto znaša 23,6 milijard tolarjev, kažejo nerevidirani rezultati poslovanja Perutnine Ptuj za preteklo leto. Ugodni so tudi kazalci fizičnega obsega proizvodnje, vzreje in predelave v Perutnini Ptuj v preteklem letu. ’Znano je, da je Perutnina Ptuj eno redkih integriranih perutninskih podjetij v Evropi, kar pomeni, da v svoji vertikalno strukturirani organizaciji obvladujemo vse faze, potrebne za vzrejo in predelavo perutninskega mesa, vključno z lastno mešalni-co krmil, tesno povezavo s perutninsko zadrugo, ki skrbi za rejo piščancev v ekološko neobremenjenem štajerskem okolju, lastnim logističnim centrom, ki s svojo infrastrukturo omogoča dostavo svežega mesa in izdelkov na sleherni konec Slovenije, ter drugimi službami, vključno z lastnim kemijskim in bakteriološkim laboratorijem. Tako smo v Tovarni krmil v preteklem letu proizvedli za 17 odstotkov več krmil kot leta 2000, v valilnici se je zvalilo za dobrih 12 odstotkov več dan starih piščancev, nekoliko nižji so deleži povečanja pripravljenega perutninskega mesa za trg in prodanih mesnih izdelkov. V grobem smo z doseženimi rezultati zadovoljni, saj smo kljub izjemno zahtevnim naložbam donos na kapital obdržali na približno enaki ravni kot v preteklih letih. Ker imamo v naših načrtih zaključitev investicijskega ciklusa do leta 2003, nas čaka še gradnja novega obrata za predelavo perutninskega mesa v mesne izdelke. Zanj bomo letos in deloma še v naslednjem letu morali nameniti skoraj 13 milijonov evrov, " je strnil kazalce poslovanja Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor družbe. Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj ŠPORTNO PLEZANJE KONEC DRŽAVNEGA PRVENSTVA 2001 ZAČETEK MAJA V KRANJU, KONEC PA KOT ŽE SKORAJ OBIČAJNO NOVEMBRA V ŠKOFJI LOKI favno prvenstvo v športnem plezanju prireja /komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Samo prvenstvo je sestavljeno iz več tekmovanj po raznih krajih Slovenije. Na vseh tekmah za mlajše in srednje kategorije so nastopali tudi mladi plezalci alpinistične športne plezalne sekcije PD Ptuj. Začetki športnega plezanja v Ptuju segajo v leto 1997, ko smo v okviru akcije "Mesec športa" postavili improvizirano plezalno steno pri športni dvorani Mladika in promovirali plezanje. V mrzlih zimskih dneh smo jo prestavili v telovadnico Osnovne šole Breg in v januarju 1998 je bila Mina Markovič prva, ki je začela vaditi. V tem času smo se prebili ob vidnejše plezalne klube v Sloveniji, kot so Slovenj Gradec, Laško, Celje, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice. Za letošnje uspehe na državnem prvenstvu lahko rečemo, da so na ravni lanskih. V prvenstvu 2001 so nastopali štirje ptujski tekmovalci. Najmlajši Antonio Koderman pri cicibanih, Tomaž Korpar in Miha Purg v kategoriji mlajših dečkov in najbolj izkušena Mina Markovič med starejšimi deklicami. Ponovno je drugo mesto osvojila Mina Markovič, takoj za državno prvakinjo Ano Kosmač iz Žirov, katero pa je premagala junija na mladinskem svetovnem prvenstvu v Istu (Mina - 5. mesto, Ana -11. mesto). Med mlajšimi dečki sta Tomaž Korpar in Miha Purg zasedla 17. in 19. mesto med 29 uvrščenimi tekmovalci. Lep uspeh je dosegel tudi ciciban Antonio Koderman s 17. mestom med 34 uvrščenimi tekmovalci. Uspeh je toliko večji, saj se je začel z plezanjem ukvarjati šele spomladi, tik pred pričetkom državnega prvenstva, in se izkazal s prizadevnostjo na treningih, zato smo ga uvrstili v ekipo, ki je zastopala Planinsko društvo Ptuj v letu 2001. 7. decembra se je s finalno tekmo v Slovenj Gradcu končalo tudi državno prvenstvo osnovnih šol v športnem plezanju. Mina Markovič zaradi bolezni ni nastopila, najboljše pa se je odrezal Tomaž Korpar in v kategoriji mlajših učencev zasedel šesto (6) mesto. Danilo Šegula 7. FEBRUAR/SVEČAN 2002 Mina Markovič, med treningom na balvanski steni. Foto: S. Zebec IS LET KLUBA MALEGA NOGOMETA POETOVIO MILA POETOVIO KOT ZGLED IN Zfl VZOR 'fžencem ptujskih nogometašev Poetovio Mila se v vročih govorih ob "esspressu" ne zatika v grlu. Klub, zaradi katerega so pripravljeni žrtvovati nedeljska družinska kosila, izpustiti mašo ali pa pozabiti na svoje lepše polovice, je namreč eden najuspešnejših, če ne celo najuspešnejši malonogometni športni kolektiv po osamosvojitvi pri nas. Slavnostni sprejem pri županu Miroslavu Luciju v lanskem decembru, ki so se ga med drugim udeležili številni gostje, nekdanji in sedanji odlični ptujski nogometaši in mnogi drugi pomembni politični in športni veljaki, staroste slovenskih mest, je bil učinkovito opozorilo na prehojeno pot. V prave roke je vročeno priznanje MO Ptuj velik kristalni kelih in dresi z grbom Ptuja. Fredi Kmetec ima največ zaslug za razvoj in uspehe KMN Poetovio Mila. Pokončnost in načelnost, neposrednost in občutek za poštenost ter vse tisto, kar y športu imenujemo fair play, so odlike moža, ki je s Poetovio pobiral lovorike kot za stavo, ekipo nadzira že dalj časa in hkrati v beležnico natančno riše križce čez igralce, ki odhajajo in si zapisuje nove okrepitve. Velik asket je svojo nogometno osebnost še kot igralec izbrusil v dvobojih s favoriziranimi tekmeci, v katerih je zelo redko izgubljal. "Mnogi so napovedovali, da ne bomo dolgo zdržali, a so se v oceni zmotili, kajti pri KMN Poetovio Mila smo očitno znali pravilno načrtovati, odločili smo se za postopnost in tako naše mesto v vrhu slovenskega malega nogometa kar traja, " presoja Fredi. Vsi, ki kakorkoli spremljajo športna dogajanja doma in v tujini, dobro vedo za KMN Poetovio Mila in osvojenih 247 pokalov (najžlahtnejši so na ogled postavljeni v salonu modnih pričesk Boris in Marta Goričan), kar pove veliko; veliko pove tudi število tekmovanj in turnirjev. Vzpon ptujskega malega nogometa se je začel 1988 in se nadaljeval v letih 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994 in 1995, ko si je Poetovio priboril naslov prvakov medobčinske zveze Ptuj, s čimer je potrdil svojo kakovost, obenem pa tudi konstantnost, saj je po uspešnih igrah v letih 1990 in 1994 postal viceprvak Slovenije, zmagovalec prvega slovenskega superpokala pa leta 1993. Temelj optimizma zaljubljencev v "okroglo usnje" temelji na slavjih Slovenskega revialnega pokala 1992 v Izoli, 1994 v Slovenskih Konjicah, 1997, 1998 in 2000 pa v Ptuju. Leta 1998 in 2001 (tekmovalo 56 ekip) so se vsi, ki v tukajšnjem nogometu kaj pomenijo, zbrali okoli svoje Poetovie in si zastavili le en cilj - biti najboljši na prestižnem dvoranskem turnirju v Mariboru. Uspeli so! Ptujčani so ustanovni član 1. DLMN in uspešen organizator prvega prvenstva mladih leta 1997. Bili so prijazni gostitelj malono-gometne tekme med reprezentancama Slovenije in Madžarske. "Skrivnosti uspehov ni, do nogometa je treba biti le pošten: on vedno vrača, jaz pač ne igram, na igrišču, kjer se odločajo tekme, so moji fantje, ki jim stoodstotno zaupam. Pri svojem delu kar se da dosledno uveljavljam nogometno logiko, " pravi Fredi Kmetec. Kapo dol, če se izrazimo v nogometnem žargonu pred KMN Poetovio Mila, ki je vsekakor eden najzanimivejših v Sloveniji, saj ima neverjeten potencial, ki ga črpa iz širokega bazena MNZ Ptuj in tujine. Prav 1. SLMN je Fredi Kmetec, športni direktor KMN Poetovio Mila, foto: Kosi obljubljena "dežela" za ptujske nogometaše, saj so se tam proslavili tudi bivši člani državne reprezentance malega nogometa, vratar Silvester Komik, Boris Klinger in Dušan Novak. Danes, petnajst let kasneje, je Fredi Kmetec zbral novo nadar- jeno generacijo, ki verjame v svoje sposobnosti in izpolnjuje ob velikem izboru sijajnih igralcev tudi najpomembnejši pogoj za dosego vsakega visokega cilja -ima pravega vodjo ekipe, kateremu soigralci zaupajo. Štiriindvajsetletni Nastja Čeh je igralec, okrog katerega se vrti igra Poetovie Mile, in mož, ki je sposoben pripeljati Kmetčevo "ladjo" kljub "nemirnemu morju" varno v pristanišče. Eden zadnjih nogometnih romantikov je debitira! v nogometnem klubu Drava, zvezdne trenutke pa je doživel, ko je briljiral v Mariboru in sedaj v belgijskem FC Bruggu. V slovenski izbrani vrsti proti Ferskim otokom je popularni Nastja dokazal, da je nogometaš za največje prireditve, kar pomeni, da je letošnje svetovno prvenstvo sijajna priložnost za okronanje človeka, ki v svoji domovini ni nič manj slaven od znamenitih ptujskih kurentov. Besedo v selekciji Poetovio Mila lahko povzdigne tudi drugi reprezentant po izboru Srečka Katanca, Sašo Gajser, ki ga nasprotniki večinoma spremljalo le s pogledi v hrbet, saj ob zavidljivi hitrosti mojstrsko obvlada žogo in hladnokrvno izrablja priložnost za zadetek. Nič manj Ptujčani niso ponosni na znamenito obrambno peterko: Silvo Komik, Franci Fridl, Damjan Gajser, Boris Klinger in Emil Šterbal, ob kateri so si "polomili" zobe mnogi slovenski in tuji napadalci. Sladke skrbi sponzorju Maksimoviču povzročajo izvrstni napadalci: Robert Vesenjak, Simon Sešlar, Aleš Ceh in Vladimir Kokol. Naveza Tomaž Emeršič - Milan Emeršič si je poleg Nastje Čeha pri navijačih pridobila največ simpatij, saj je KMN Poetovio Mila priigrala vrsto naslovov najboljših v slovenskem prostoru. V svoji sredi so zelo ponosni na kar nekaj bivših igralcev, ki so postali sodniki in delegati. Med njimi velja omeniti Robija Krajnca kot enega najperspektivnejših delilcev nogometne pravice v Sloveniji. Nadaljevanje ptujske malono-gometne pravljice? "Težko je zmagovati v druščini slovenske nogometne elite. Pač, z vsemi nasprotniki lahko enakovredno igramo. Ce bomo seveda pravi in kompaktni, kot smo bili doslej. " Ne preostane nam drugega, kot da Fredi ju ugodimo: ne pričakujmo preveč. On vsekakor ne bo - če bo le mogoče - izpustil prav nobene priložnosti za kak nov podvig. Ivo Kornik KMN Poetovio Mila, foto: Kosi GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE • RAZNO Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: 02 74 9 32 51 E-mail: CP@gledalisce-ptuj.si blagajna@ gledalisce-ptuj.si http: //www.gledalisce-ptuj.si Februar 2002 PRIPOROČAMO 0 PREDSTAVE ZA MLADINO 7. februar ob 11.00 - Cledališče Ptuj: GLASBA SKOZI ČAS 11., 14. in 15. februar ob 9.30 in 11.00 - Gledališče Ptuj: TA PRESNETA LJUBEZEN 0 PREDSTAVE ZA ODRASLE 19. februar ob 19.30 - KD Španski borci: KRIVICA BOLI 0 GOSTOVANJA PO SLOVENIJI 19. februar ob 20.00 - gostovanje v Mengšu: MARJETKA, STR. 89 20. februar ob 19.30 - gostovanje v Zagorju: MARJETKA, STR. 89 21. februar ob 19.00 - gostovanje v Slovenskih Konjicah - MARJETKA, STR. 89 22. februar ob 20.00 - gostovanje v Črni na Koroškem - MARJETKA, STR. 89 27. februar ob 19.30 - gostovanje v Mestnem gledališču Ljubljanskem - MARJETKA, STR. 89 28. februar ob 19.30 - gostovanje v Mestnem gledališču Ljubljanskem - MARJETKA, STR. 89 NOVIČKA IZ PMČ ROGOZNICA krajanov na Rogoznici je pod vodstvom Marije Šumandl J počela delovati skupina za samopomoč (za večjo kakovost / življenja v tretjem življenjskem obdobju). Skupina deluje v programu sovenske filantropije. In ne samo to. Ce bo možnost, bo začela vsaj enkrat tedensko delovati tudi sekcija "aerobika''. Ignac Vrhovšek NOVfi TELEFONSKA ŠTEVILKA ENSVET občane obveščamo, da ■— Ij/zaradi nove telefonske / centrale spremenjena telefonska številka naše pisarne. Energetsko svetovalna pisarna na Ptuju deluje že tri leta. Število nasvetov za občane se vsako leto povečuje. Tistim, ki še ne poznajo namena energetsko svetovalne pisarne, je namenjeno nekaj besed o našem delu. Energetsko svetovanje -ENSVET o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki želijo zmanjšati rabo energije ter s tem prispevati k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. KAJ? Strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: o toplotni zaščiti zgradb o izbiri ustreznih oken, zasteklitve o izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav o zamenjavi ogrevalnih naprav ali energenta o zmanjšanju porabe goriva o izbiri ustreznega goriva o sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije o uporabi varčnih gospodinjskih aparatov o primernem ravnanju, ustreznih bivalnih navadah o uporabi obnovljivih virov energije (npr. sonca, biomase) o možnosti pridobitve denarnih subvencij, ekoloških kreditov itn. KDO? V energetsko svetovalni pisarni v Mestni hiši na Ptuju, Mestni trg 1, vas pričakujemo vsak ponedeljek in sredo od 16.00 do 18.30 (tel. 748 2250 PTUJ, Čučkova 7 Tel.: 02/787 76 30 Faks: 02/ 787 76 31 e-mail: sportni.zavod.ptuj@amis.net ŠPORTNE PRIREDITVE ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 9.2. 9.00- 18.00 Namizni tenis, 2. slov. namiznoteniška liga, NTK Ptuj Sobota, 16.2. 8.30- 12.00 Odbojka - mini, turnir, OK Kurent Torek, 19., in četrtek, 21.2. 11.30- 14.30 Nogomet, priprave reprezentance MNZ Ptuj U-14 in 13 Sobota, 23.2. 16.30.. 18.00,Odbojka, prvenstvena tekma, članice, ŽOK Ptuj ŠPORTNA DVORANA CENTER Petek, 8.2. 19.00, 20.00 Rokomet, članice, prvenstvena tekma, ŽRK Tenzor Sobota, 9.2. 9.00, 10.00 Košarka, kadeti, prvenstvena tekma, KK Ptuj Sobota, 16.2. 10.00- 12.0 Nogomet, seminar trenerjev 12.00 Kik-boks, državno prvenstvo, KBV Ptuj Nedelja, 17.2. 8.30- 14.00 Mali nogomet - turnir Sobota, 23.2. 8.30- 13.00 Nogomet - priprave reprezentance MNZ Ptuj, U-14 in 13 18.00, 19.00 Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj KNJIŽNICA IVANA POTRČA 22. februarja ob 19. uri bo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj otvoritev razstave akademskega slikarja Tomaža Plavca z naslovom FIGURE. V mladinskem oddelku bodo naslednje razstave: 0 od 4.2. do 15.2. PUSTNA RAZSTAVA 0 od 18.2. do 2.3. rastava z naslovom KNJIŽNE NOVOSTI 0 7.2. ob 17. uri bo PRAVLJIČNA URA 0 14.2. ob 17. uri bo PRAVLJICA Z JOGO 0 28.2. ob 17. uri bo PRAVLJICA Z JOGO. Boštjan Koražija RAZSTAVIŠČE V MESTNI HIŠI tètfftk, 7. februarja, ob 12. uri bo slovesno odprta razs-tóva likovnih del (olje na platno) na temo Voda. Avtorica umetniških del je likovna pedagoginja Rozina Šebetič. Vljudno vabljeni na otvoritev in ogled 29 46). Za vas se bomo trudili usposobljeni energetski svetovalci in vam na osnovi strokovnega znanja in izkušenj pomagali poiskati primerne rešitve. Na spletnih straneh www.gi-zrmk.si/ensvet.htm so dostopni strokovni članki o ogrevanju in gradnji energijsko varčnih hiš. Energetsko svetovalna pisarna Ptuj DEŽURNE LEKARNE LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO FEBRUAR: MAREC: 4 - ponedeljek - 20.-7. ure 4 - ponedeljek - 20.-7. ure 5 - torek - 20.-7. ure 5 - torek - 20.-7. ure 6 - sreda - 20.-7. ure 6 - sreda - 20.-7. ure 7 - četrtek - 20.-7. ure 7 - četrtek - 20.-7. ure 8 - petek - 24 ur 8 - petek - 20.-7. ure 9 - sobota - 14.-7. ure 9 - sobota - 14.-7. ure 10 - nedelja - 24 ur 10 - nedelja - 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 11. februarja ob 7. uri. 17. marca ob 7. uri. O LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: FEBRUAR: 1.2.2002 - 3.2.2002 1 1.2.2002 - 28.2.2002 MAREC: 1.3.2002 - 3.3.2002 1 1.3.2002 - 31.3.2002 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEQA DNE. Ptujčana vsak mesec BREZPLAČNO prejme na dom 8.750 gospodinjstev. IÄM §8 §ws| 031 304-851 AS TISKARNA Grafis Požeg 4, 2327 RAČE Tel.: 02/600 41 16 Fax: 02/601 85 21 grafis E-mail: repro@grafis.si TISKARNA www.grafis.si PTUJ TERME PTUJ i o o mPot v toplice 9, 2251 Ptuj L^bvenjjajgm *" lil.: *+386 2 782 782 IU WH Fax: +386 2 783 777 Wli-mail: terme.ptuj@siol.net Bii+n+Uerme-ptiij.si MMI za abonma stopnico I V/V -I ' 1. za 12 kopani-odrasli mmm* * - KOPANJE in^ mm oatooaćrftvantvžto 1 V □ ^SlOmSkCVAj ---*-• TENIS LOPARJEV IN KOLES V* REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. telefon: 02/ 77-85-871 Slovenski trg1>250 Ptuj GSM: 041/ 925 852 LJUDSKA UNIVERZA PTUJ ▲Prodajni cenfer PETOVIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek papirnice, tel. 02/788 00 25 ♦ 7. IN 8. RAZRED ♦ 250 urna PRIPRAVA NA IZPIT na GOSPODARSKI ZBORNICI ♦ INTENZIVNA 40 urna PRIPRAVA na IZPIT na GOSPODARSKI ZBORNICI pod vodstvom ga. Marije MAGDALENO - začetek 6. 2.2002 ob 16.00 uri ■ Nakupni center PANORAMA Špindlerjevo ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE ♦ UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ■ začetek po 1.3.2002 • Market SOLID Dornava 8lc, Dornava, tel. 02/755 48 3l ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE ♦ ANGLEŠKI - začetni 65 ur, nadaljevalni 65 ur, konverzacija 30 ur ♦ NEMŠKI - začetni 65 ur, nadaljevalni 65 ur, konverzacija 30 ur ♦ ITALIJANSKI - začetni 65 ur Naročnik: PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj BREZPLAČNO • Osnovna šola za odrasle USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKA KNJIGOVODSKA DELA ■ ZAČETEK v marcu 2002 RAČUNOVODJE TEČAJI V februarju 2002 začnemo nove skupine tečajev tujih jezikov PRIJAVE IN INFORMACIJE: Metni trg 2, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 749 21 50 Karnevalska pot Q- NEDELJA. 3 FEBRUAR 0- NEDELJA. 10 FEBRUAR • I ■ m. 1 M T