INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Knmn
r Q J
letnik XVIV. št. 8
avgust 2013
	
	
	
	
31-- -vfiSal	Bin^Hliižfi
m
^m
V nedeljo, 25. avgusta, se je z nastopom glasbene skupine D'Palinka Band na trgu na Vidmu iztekel zadnji v nizu Poletnih večerov. Pred tem so dogajanje v občini popestrili nastopi Big Banda DOM z Ano Soklič, rock skupin Lumberjack, Koma 750 in Panic Stricken ter harmonikarjev v organizaciji DGŠŠ Hočevje. Predzadnji večer je pripravilo TD Dobrepolje v sodelovanju s citrarko Veroniko Zajec, Zagoriškimi fanti in družino Erčulj; pred programom so na trgu pred občino obiskovalce pričakale stojnice z domačimi pridelki, izdelki, kulinariko in nakitom (foto: Ambrož Volek).
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 9. 2013

Zavod za izobraževanje
TRAKTORČK
Prijave na tel:
041 967 631
e-mail: traktorck@gmail.com
organizira

("F" kat.)
Z globo 500 eur se kaznuje voznik, ki vozi traktor brez veljavnega vozniškega dovoljenja (50. Člen zakona o voznikih) ZVoz.
Okrogla miza
»Turizem v Dobrepolju«
Opažamo čedalje večje zanimanje za turizem v do-brepoljski dolini. Ideje, mnenja in pogledi so verjetno različni, zato bi jih radi soočili in o njih izvedeli kaj več. Enako si verjetno želijo občani, še posebej tisti, ki v turizmu vidijo priložnost.
Zato bomo organizirali okroglo mizo, na katero bomo kot goste povabili glavne akterje na področju turizma v Dobrepolju, da soočijo svoja stališča in jih predstavijo tudi zainteresirani javnosti. Hkrati s tem, da bomo organizirali okroglo mizo, pa bomo še povečali zanimanje za tovrstne tematike med občani. Okrogla miza, ki jo bo vodil moderator, bo odprta za javnost in se bo tudi v živo prenašala preko spleta.
Okrogla miza bo potekala
v sredo, 9. oktobra,
ob 18.00 v Modri dvorani Jakličevega doma.
Za širšo javnost pa bo na voljo neposreden prenos preko spletnega portala zelnik.net.
8. RAZSTAVA GOB
V	HOČEVJU
Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentrumar iz Hočevja prireja 8. razstavo gob, ki bo v času
od 14. 9. 2013 do 16. 9. 2013
v ŠTENTOVEM kozolcu v Hočevju.
Otvoritev razstave gob bo v soboto, 14. 9. 2013, ob 10.00 uri.
Pred otvoritvijo razstave bo kratek kulturni program. Gobarji društva bomo poskrbeli za pester izbor najrazličnejših primerkov (vrst) gob. Oba dneva razstave bomo poskrbeli za raznovrstno hrano in pijačo ter seveda gobji golaž.
V nedeljo, 15. 9. 2013, gobarji pripravljamo tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnejše oz. najbolj domiselne gobje jedi. Zato se nam ljubitelji gobjih jedi, kotlička in kuhalnice pridružite! Tekmovanje se bo začelo ob 11.00, ob 14.00
pa sledi ocenjevanje strokovne komisije. Kuha se poljubno v kotličku ali loncu na plinski
gorilec pred Gasilskim domom v Hočevju. Najizvirnejšo oz. najbolj domiselno gobjo jed pa lahko prinesete tudi od doma. Ocenjevanje teh jedi bo predvidoma ob 14.30.
Prvi trije v vsaki skupini prejmejo pokale, vsaka ekipa oziroma udeleženec kuhanja pa prejme spominsko darilo. Prijave sprejemamo na tel.: 051 240 247 in na dan prireditve do 11.00. Oba dneva prireditve bomo gobarji pripravili tudi bogat srečolov!
Razstava gob bo odprta v soboto od 10.00 do 18.00 in v nedeljo od 09.00 do 18.00.
V	ponedeljek, 16. 9. 2013, pa si bodo razstavo ogledali
učenci osnovnih šol.
Društvo gobarjev »ŠTOROVKE« Šentrumar Hočevje
Pojasnilo in odgovor - 1
Slavc Palčar
Tisti, ki poda pobudo, je za našega župana podel. To pomeni, da ima pobudnik nemoralne lastnosti v moralnem pogledu. Halo!!!
Županu je v lokalnem časopisu Naš kraj v rubriki »Spoštovane občanke, dragi občani« zmanjkalo leporečja o projektih, ki so v teku, in ker vsak mesec nekaj pač mora napisati, je iz predala potegnil razmišljanje o moji pobudi, ki sem mu jo izročil 4. junija na seji občinskega sveta. Res, da je bila pobuda vročena županu Janezu Pavlinu, je pa spregledal, da sem spodaj pripisal: »Zato predlagam, da občinska uprava za dobrobit občanov pobudo obravnava nadvse resno ter jo prenese na zakonodajno telo, ki ga je z zakonom Občina Dobrepolje ustanovila.« Mojemu pripisu župan ni sledil. Pobude mu nisem izročil zato, da jo bo obravnaval in podal svoje mnenje oz. stališče, temveč da jo posreduje zakonodajalcu. Da pobude obdrži v predalu, kot je naredil v tem primeru, mi je poznano in tako naredi verjetno z večino posredovanih pobud, pa najsi bodo dane s strani občanov ali pa od članic in članov občinskega sveta.
Bolj kot moja pobuda ga je očitno prizadelo, da je iz te pobude nastal članek z naslovom »Občina Dobrepolje zrela za sa-moukinitev«, pod katerega se je podpisal novinar Bojan Rajšek. Ker je bila moja pobuda zapisana bolj splošno, je novinar od mene želel izvedeti podrobnosti, na podlagi katerih se je pobuda porodila. In novinar je povzel moje besede, ki so istočasno kritika nad delovanjem občinske uprave, ter jih zapisal kot obrazložitev pobude. Med drugim je zapisal: »... da občinska oblast deluje po domače, saj nima sprejetih številnih občinskih aktov, občina nima sprejetega predpisa, na podlagi katerega bi zemljišča lahko oddajala ali dajala v zakup, zato to počne po prosti presoji, nima sprejetega pravilnika o občinskih nagradah in priznanjih, a jih župan (tudi po prosti presoji - op. S. P.) kljub temu podeljuje, sporna sta odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, nimajo pravilnika o računovodstvu, napačne so objave sklepov v uradnem glasilu ...« Novinar vseh mojih pripomb na delo občinske uprave in njenega poslovodstva pod oblastjo Janeza Pavlina seveda ni vstavil v članek. Jih je preveč. Ali pa se mu je zdelo, da bi z naštevanjem vsega, kar je narobe na naši Občini, lahko bralci dnevnika Delo to razumeli kot
groteskno delovanje občinske uprave pod okriljem župana Janeza Pavlina.
Odziv župana na članek je bil oster in hiter. Kot je zapisal, mu je menda celo uspelo obraniti dobro ime. Zanikal je neke navedbe novinarja, ki pa niso povezane z mojo pobudo, temveč s pobudo ministra Gregorja Viranta. Je pa pod zanikanje navedb v članku »Občina Dobrepolje zrela za samou-kinitev« podpisano uredništvo in ne Janez Pavlin. Zato ne vem, kdo je kaj zanikal.
Župan mi je na podlagi pobude in članka, ki je nastal na podlagi slednje, pripisal kar nekaj težkih besed, kot npr: da sem namerno zavajal novinarja s podajanjem dejstev o katastrofičnem stanju v občinski upravi, da je moja pobuda podlo in zlonamerno dejanje in da sem slab občinski svetnik. To je njegovo mnenje in župan ima vso pravico do lastnega mnenja. Po svoje sem jo še dobro odnesel. Kolega Marko Marolt je pred časom (l. 2011) na podlagi natančne analize prikazal, kako se je občinska uprava lotila gradnje šole in vrtca ter vsega, kar k šolskemu kompleksu spada, in si je zaslužil grožnjo s sodiščem.
Župan Janez Pavlin je podal nekaj pojasnil, da bi zanikal moje pripombe na delovanje občinske uprave, kar je bila rdeča nit moje pobude za ukinitev Občine. Njegovo neposrečeno zanikanje pa mu ni povsem uspelo. Mi je pa dal izhodišče in možnost, da z njim polemiziram in podrobneje pojasnim nekatere zadeve, ki verjetno ne bi bile nikdar znane.
Med drugim je zapisal, citiram: »Občina Dobrepolje ne deluje po domače, saj tako revizorji, ki opravljajo notranjo revizijo, kot Nadzorni odbor Občine Dobrepolje, v preteklih letih niso ugotovili večjih nepravilnosti.« Dejstva so povsem drugačna. Kakšna so poročila notranje revizije poslovanja, ne vem, ker niso javno dostopna in so »nekakšna tajna« Občine. Predvidevam,
da notranja revizija tudi ne ugotovi kakšnih večjih nepravilnosti, saj če bi kaj ugotovila in predlagala kakšne rešitve, bi mi to moralo biti poznano in znano. Že na podlagi tega, da bi se kaj spremenilo na normativnih aktih, po katerih posluje in deluje Občina. Zunanji revizorji, če hočejo imeti delo, in posledično je to delo tudi dobro plačano, plačnik pa je Občina, in da sodelovanje in poslovni odnos »ne padeta v vodo«, ne bodo na križ pribijali plačnika. Drugi nadzor »finančnega inženiringa občinske uprave« je Nadzorni odbor Občine. Slednji je v preteklosti našel kar nekaj nepravilnosti. Posledica enega od teh nadzorov je, da se v preverjanje zakonitosti poslovanja poglobijo organi pregona. Nadzorni odbor Občine je med drugim v enem od končnih poročil (in le-to je sprejel tudi občinski svet) ugotovil, »da občinska uprava pri odmerjanju nadomestila za stavbno zemljišče ni ravnala zakonito in gospodarno«. Prav tako je Nadzorni odbor zakonitosti preverjal tudi pri obračunavanju obresti pri obročnem odplačevanju. Dikcija ugotovitve je skoraj povsem enaka prejšnji. Citiram: »da občinska uprava pri obročnem odplačevanju dolga v danem (pregledanem) primeru ni ravnala zakonito in gospodarno.« V navedenih primerih je bil pregled poslovanja narejen za znesek v škodo proračuna za nekaj deset € tisočakov.
Občina je nedvomno slab gospodar nepremičnin, s katerimi razpolaga, jih upravlja in daje v najem. Stanje je z mojega stališča neurejeno. Župan je sicer v pojasnjevanju zapisal, »da razpolaganje zemljišč poteka v skladu z zakonom in uredbo«, čemur pa nikakor ne morem pritrditi. Občina namreč nima sprejetega odloka ali kakšnega drugega akta o oddajanju nepremičnin v najem, prodaji in dajanju v najem ali zakup. Zato ne obstajajo pravila in postopki, po katerih bi se občinska uprava ravnala. ^
KAZALO
Predstavitev skupne občinske uprave................................................. 8
Dobrepoljsko vandranje.................................................................... 13
Zelnik, kot ga še ni bilo..................................................................... 20
Glas iz srca Slovenije do občine Dobrepolje...................................... 24
Prodaja oz. oddaja nepremičnin v najem zato ne more potekati transparentno in vsak takšen posel lahko prinese kanček dvoma. Predvidevam, da vsaj delno poteka po Zakonu in Uredbi in da vsa dejanja le niso predmet vsakokratne »osebne in posebne« obravnave. Prav tako občinska uprava nima narejenega registra nepremičnin. Kar je še huje, Občina niti ne ve, kdo so trenutni uporabniki zemljišč in kaj se z zemljišči dogaja. Da bi si bralci lahko ustvarili lastno mnenje, naj navedem enega od primerov, ki ni odraz neke transparentnosti.
Meseca oktobra 2011 sem občinski upravi posredoval povpraševanje za 9 parcel v skupni izmeri 5 ha, ki so po javno dostopnih evidencah v lastništvu Občine Dobrepolje. Vsa zemljišča so boljše kakovosti, njive in travniki, torej obdelovalne kmetijske površine. Istočasno sem občinski upravi zastavil dve vprašanji: Na podlagi katerih meril in pod kakšnimi pogoji so bile za navedena zemljišča sklenjene pogodbe oz. druge obligacijske listine? Kolikšen znesek na leto prejme Občina od najemnin za vsa zemljišča, ki jih je oddala v najem? (Tudi za tista zemljišča oz. nepremičnine, ki niso navedene v predmetni zadevi.). Neobičajno hitro sem prejel odgovor. Na Občini so zapisali, da letno od najemnin zberejo približno 490 € za 2,7 ha zemljišč. Razlika med 5 ha in 2,7 ha je kar občutna, a za razliko nimajo podatkov niti pojasnil, kje se je »izgubilo« 2,3 ha najboljših zemljišč. Očitno niti nimajo vseh podatkov o najemnikih, zato tudi ne zaračunavajo najemnine, saj verjetno ne vedo, komu poslati položnico. Predvidevam, da če bi podatke o uporabnikih imeli, bi mi le-te tudi posredovali. Naj k temu opisanemu primeru dodam še, da je občinskih zemljišč brez znanega najemnika verjetno še veliko. Namesto da bi se stanje pobiranja najemnin v letu 2012 izboljšalo ter se stanje vzpostavilo na dejansko stanje uporabe, se je zgodilo ravno nasprotno. V zaključno poročilo o izvrševanju proračuna za l. 2012 (trenutno je še v fazi osnutka) je občinska uprava zapisala: »Prihodki od premoženja, ki se nanašajo na prihodke od najemnin za kmetijska zemljišča in gozdove v lasti Občine, ki so bili predvideni v višini
I.415,20	€ letno, so bili realizirani v višini
II,90	€ (skoraj dvanajst evrov).« Ali so bile položnice najemnikom posredovane ali ne, ne vem, tako kot verjetno ne ve nihče v občinski upravi. Namesto da bi občinska uprava na podlagi mojega povpraševanja in opozorila izkupiček povečala, je le-tega zmanjšala. Od izkupička 490 €, zaračunanega v letu 2011, je v proračun na proračunski postavki, odprti za ta namen, v letu 2012 kapnilo nekaj manj kot 12 €. Kje je
razlika, verjetno ne ve nihče. Pričakovali so za 1.415,20 € prihodkov, dobili pa borih 12 €!!!!!!
Po županovi interpretaciji naj bi bile z moje strani nekako bogokletne tudi navedbe, ki se nanašajo na izpeljavo projektov. Zapisal je, citiram: »Neresnična je trditev (mislil je na mojo navedbo in jo delno tudi citiral) da Občina ni sposobna izpeljati nobenega projekta.« Ker je župan povzetek napisal nekoliko »po svoje« ter ga je priredil (beri: skrajšal), je prav, da podam dobesedni prepis iz pobude. Citat: »Občina samostojno ni sposobna izpeljati nobenega projekta, ki bi bil v dobrobit lokalnemu prebivalstvu ter bi občinski blagajni prinašal dodatna sredstva za razvoj.« S tem, ko sem v pobudo to kot obrazložitev zapisal, sem mislil na razvojne projekte, kot so na primer; dostop do širokopasovnega območja, interneta, za vse občane, predvsem pa za tiste iz t. i. belih lis, aktiviranje obrtne cone med Predstrugami in Ponikvami, izgradnja cestne infrastrukture v »ozkih grlih« zaradi boljše povezave do sosednjih občin in posledično do osrčja Slovenije ter vzpostavitev in zagon projektov na področju razvoja turizma. V vse navedene projekte se je župan v preteklosti že globoko poglobil. In kakšni so rezultati ter napredek na naštetih področjih? Jaz jih ne vidim.
Nesporno pa je, da obstajajo manjši projekti, pri katerih je bila izvedba občinske uprave uspešna. Jih je nekaj, temu ni mogoče oporekati. Nekaj pa je tudi projektov, začetih od njegovega predhodnika, katere je (bilo) treba le dokončati. Kot npr. Vodovod Hočevje, ki še vedno ni dokončan, saj investicijo še vedno vodijo pod »aktivni projekti in investicije - do julija 2013 - (NK 7-8/ 2013, str. 4)«. Pod uspešne projekte, ki so doživeli »uspeh«, naj naštejem le nekatere. Kolesarska dirka po dolini, pobratenje z občino Kostanjevica na Krki in poletni večeri po posameznih vaseh. Projekti so uspešni, a ne prinašajo dodatnih sredstev, kar sem zapisal v obrazložitvi pobude. So projekti, niso pa pomembni za blaginjo lokalnega prebivalstva. Upam si trditi, da je Občina z županom na čelu do sedaj več časa in napora vložila v organizacijo vsakoletne kolesarske dirke ali pa v novoletno okrasitev posameznih naselij, kot ga je za iskanje rešitev in ustvarjanje pozitivne klime za razvoj podjetništva in obrtništva in ostalega, kar bi občanom prinašalo razvojna sredstva.
Seveda je občinska uprava začela tudi z večjimi projekti, a jih je zelo malo dokončala. Pod večje, pravzaprav največje projekte lahko štejemo ureditev šolskega centra na Vidmu z dograditvijo vrtca, igrišča in vsega, kar k temu projektu pritiče. Kako daleč smo
s tem projektom, je bolj kot ne vsem znano. Nevedne naj seznanim, da je projekt »šola in vrtec« na isti točki, kot je bil pred tremi leti. Občina je dala izdelati načrte, pridobila je gradbeno dovoljenje in išče variante, kako bi se projekta lotila. Po treh letih so ugotovili, da brez zadolževanja ne bo šlo. Torej bomo zadolženi, čeprav trenutno res nismo. Investicija je predraga in jo občinski proračun ne prenese.
Višina investicije je bila »zabetonira-na« že ob samem začetku razmišljanja o tej investiciji. Projekti, razno razne študije ter sam arhitekturni izbor so ceno dvignili v višave. Približno 400.000 € proračunskega denarja je bilo do sedaj porabljenega za to investicijo. Pa za ta denar niti temeljni kamen ni postavljen. Več o tem projektu je konec l. 2011 v ta časopis zapisal kolega Marko Marolt. Naj na tem mestu citiram le njegovo ugotovitev, ki jo je na koncu podrobne in argumentirane obrazložitve zapisal: »Modrost dobrega gospodarjenja je, da se s čim manjšimi sredstvi naredi čim več, pri tem pa je treba v prvi vrsti uporabljati zdravo kmečko pamet. (vir: M. Marolt - Kako se to ne dela - vrtec Dobrepolje - NK dec. 2011)«
Ker Janez Pavlin ob vsaki priliki zelo rad izpostavlja uspehe, dosežene pri pridobivanju evropskih in drugih sredstev iz državnega proračuna, in je tovrstno samohvalo vkomponiral tudi v prispevek kot odgovor na mojo pobudo, ne bo odveč, če opišem, kako se je Občina lotila pridobivanja državnih sredstev za gradnjo vrtca. Med drugim se je Občina prijavila na razpis sofinanciranja investicij v vrtce in osnovno šolstvo. Precej energije in dela je bilo vloženega v zbiranje dokumentacije. Tudi proračunski denar, ki je namenjen za izdelavo dokumentacije, ni zanemarljiv. Postopek je bil v teku. Uradniki z Občine so »nekoliko« zaspali in z oddajo dela potrebne dokumentacije odlašali »do zadnjega« trenutka in zamudili rok za oddajo dokumentacije.
V tem primeru smo z razpisa izpadli, ker niso spoštovali roka, do katerega je treba oddati razpisno dokumentacijo. V sklepu je komisija zapisala, citiram: »Do 1. 6. 2011 do 12. ure je MŠŠ prejelo 29 pošiljk s pripombami na vrednotenje 31 prijavljenih projektov, od teh 19 pripomb na vrednotenje projektov za vrtce in 12 pripomb na vrednotenje projektov osnovne šole. Pripomba Občine Dobrepolje je prispela prepozno in je bila izločena iz nadaljnje obravnave.«
Kolikšen bi bil »izplen«, če se ambicije za pridobitev sredstev iz državnega proračuna ne bi razblinile na tako grotesken način, je težko sklepati, še manj pa ugibati. Morebiti
bi bili izločeni tudi naknadno zaradi kakšne napake ali površnosti pripravljavcev razpisne dokumentacije. Ne bi bilo prvič. Pomenljivo pa je, da so bili obeti župana kar veliki. Še pred objavo razpisa, meseca januarja 2011, je župan v ta isti časopis zapisal, citiram: »Čez 10 dni bo Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo javni razpis za sofinanciranje izgradnje šolske infrastrukture. Naša občina se bo zopet prijavila na razpis za sofinanciranje izgradnje vrtca, ter upamo, da bomo uspešni, saj imamo izpeljan arhitekturni natečaj z najboljšo varianto, v pripravi je projektna dokumentacija, ki nam prinaša dodatne toč-
ke.« Tri mesece kasneje (aprila 2011) je bilo s strani urednice tega časopisa podana informacija z naslovom »Občina Dobrepolje se je pripravila na razpis za izgradnjo vrtca«. Med drugim je bilo v tem članku tudi zapisano, citiram: »Okvirni stroški za prvo fazo (izgradnjo vrtca) so predvideni v višini 2,5 milijonov evrov. Župan meni, da bi morali z razpisa Ministrstva za šolstvo in šport pridobiti najmanj 50 % in največ 70 % sredstev.« In če bi bilo mogoče verjeti županovim prognozam ter napovedim (če so županove izjave lahko kolikor toliko verodostojne), bi naj bila občina finančno prikrajšana za znesek od 1,25 do 1,75 mio €.
Zato ker občinska uradnica ni pravočasno dopolnila razpisne dokumentacije oziroma jo do roka oddala. Veliko denarja je tudi desetina tega (125.000 do 175.000 €) »pričakovanega« zneska. Vsaj za mene.
Župan je bil okvirno seznanjen z navedenimi dejstvi o neslavnem propadu kandidiranja za javna sredstva. Konec koncev mu je bil vročen tudi sklep o izboru in neiz-boru. In je bil modro tiho. Tajnik občine, ki neposredno vodi in usmerja delo občinske uprave in so mu delavci neposredno podrejeni, tudi. Predvidevam, da sankcij za storjeni »kiks« ni bilo. Pojasnil, zakaj in kako je občinska uprava izpadla z izbora za kan-
didiranje za državna sredstva, tudi nisem zasledil. Ne v tem časopisu ne na lokalni radijski postaji, ko župan mesečno razlaga o uspehih svojega mandata, kjer ne pozabi omeniti uspehov pridobivanja sredstev iz EU-ja in državnega proračuna, pa ni omenil, da bi bilo teh sredstev lahko še več, če ne bi bilo predhodno navedenega(ih) »kik-sa(ov)« občinske uprave. Zanimivo pa je, da
se v prihodnje, od tega neljubega primera naprej, ni zmanjšala proračunska postavka za plače občinskih uradnikov. Opisani primer sposobnosti občinske uprave niti malo ni omajal županovega zaupanja v delo občinske uprave.
V enkratnem prispevku ni mogoče zanikati vseh županovih navedb iz njegovega prispevka, za katerega je inspiracijo in
podlago dobil v moji pobudi in časopisnem članku »Občina Dobrepolje zrela za sa-moukinitev«. Zato bom s pojasnjevanjem o vseh vidikih, na podlagi katerih sem spisal in utemeljil pobudo, nadaljeval ter županu odgovoril tudi na vsa neosnovana dejstva, katera mi je pripisal. Pa še več bo izvedel, česar ne bi, če ne bi pisal o podlosti in nemorali v prejšnji številki tega časopisa. ♦
Priporočilo kmetijskim gospodarstvom in lastnikom gozdov,
da se izkažejo z izpisi iz registrov in odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in izpiskom o lastništvu pri prodaji lastnih kmetijskih pridelkov, lesa in drugih gozdnih dobrin
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v juliju 2013 začelo splošno promocijo hrane, ki prihaja iz naše bližine, pod naslovom »Sveža hrana iz vaše bližine«, z namenom ohranjanja kmetijstva, zdrave in kakovostne hrane pa tudi preprečevanja sive ekonomije.
Davčna uprava Republike Slovenije pa promovira pošteno plačevanje davkov pod naslovom »Bodimo aktivni - zahtevajmo in vzemimo račun, pošljimo MMS« z namenom, da potrošnike seznani z obvezno izdajo računov tudi na kmetijskem in gozdarskem področju.
Potrošniki imajo pravico do poštenega informiranja o tem, kakšno hrano, les in gozdne dobrine kupujejo.
Kmetijska gospodarstva in lastniki gozdov lahko na preprost način seznanite potrošnike z enakostjo lastne domače pridelave v primerjavi s preprodajalci kmetijskih pridelkov, lesa in drugih gozdnih dobrin. To izkažete z izpisi registrskih podatkov, ki izkazujejo dejansko rabo kmetijskih površin (RKG), čebelnjakov (CRČ), živali (SIR, Volos ...), ali odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o dovoljenem poseku gozdnega drevja, v primeru gozdnih dobrin pa z izpiskom iz zemljiške knjige o lastništvu gozda.
Priporočamo, da dokumente javno izobesite na prodajnih mestih oz. se z njimi izkažete pri prodaji od vrat do vrat.
Poleg teh dokumentov je tudi izdaja računa za vas lahko prednost, saj z njim izkažete poštenost svojega poslovanja do potrošnikov, ki so vedno bolj osveščeni.
Račun se lahko izda tudi takrat, ko izdaja računa ni predpisana obveznost. Zato lahko račun izdajo tudi kmetje in lastniki gozdov, obdavčeni po katastrskem dohodku in
pavšalni oceni dohodka na panj, ki prodajajo lastne pridelke in les neposredno končnemu potrošniku ter niso vključeni v sistem DDV saj so edina izjema, za katere izdaja računa ni predpisana obveznost.
Zavezanost za DDV je preverljiva na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije: http://www.durs.gov.si/si/stori-tve/seznami_davcnih_zavezancev/.
To priporočilo je objavljeno tako na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje, na straneh Davčne uprave Republike Slovenije kot tudi posredovano širši javnosti.
Ljubljana, julij 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Davčna uprava Republike Slovenije
Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje, na podlagi Sklepa Občine Grosuplje, št. 430-002/2013 o dodelitvi sredstev za izvedbo ukrepov spodbujanja razvoja malega gospodarstva v letu 2013 ter na podlagi Pogodbe o sofinanciranju programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2013, sklenjene z Občino Dobrepolje, objavlja
Javno povabilo k oddaji vlog za sofinanciranje
izobraževanja in usposabljanja enot malega gospodarstva na področju občin Grosuplje in Dobrepolje
Namen javnega povabila
Namen javnega povabila je zagotavljanje boljše učinkovitosti in strokovnosti enot malega gospodarstva oziroma ukrepov, ki prispevajo k njihovemu dolgoročnemu razvoju in sposobnosti preživetja.
Predmet javnega povabila
Predmet javnega povabila je sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja, po programu, ki zagotavlja čimbolj celovito pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja, uporabnega pri sedanjem oziroma bodo-
čem delu podjetnikov, pri razvoju podjetniških idej in uresničevanju le-teh. Sredstva za izobraževanja in usposabljanja se dodeljujejo, v skladu s strani občin sprejetega predloga Programa spodbujanja razvoja malega gospodarstva pri OOZ Grosuplje za leto 2013, za naslednja področja:
•	Informacijska tehnologija
•	Znanja tujih jezikov
•	Strokovna usposabljanja na različnih področjih (specialna strokovna znanja)
•	Podjetniške vsebine.
Finančna ovrednotenost javnega povabila
Občina Grosuplje za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja enot malega gospodarstva namenja do 20.000 EUR. Občina Dobrepolje za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja enot malega gospodarstva namenja do 3.250 EUR.
Pogoji:
1.	Vlagatelji oziroma upravičenci do sredstev so lastniki in nosilci dejavnosti enot malega gospodarstva z do 50 zaposlenimi: samostojni podjetnik ali podjetje v zasebni lasti s sedežem na območju občin Grosuplje in Dobrepolje.
2.	Vlagatelj lahko uveljavlja le stroške kotizacije (prijavnine) za izobraževanje in usposabljanje, izvedeno v letu 2013.
3.	Sredstva bodo razdeljena v celoti, in sicer sorazmerno glede na višino upravičenih stroškov, ki bodo izhajali iz prejetih vlog. Vsak upravičenec (vlagatelj) bo prejel povračilo sorazmernega dela stroškov glede na seštevek stroškov vseh vlagateljev in do največ 1.000€ na osebo ter 3.000€ na poslovni subjekt.
4.	Da vlagatelj za isto izobraževanje in usposabljanje ni prejel finančne pomoči po drugih predpisih in da skupaj s to pomočjo in vrednostjo doslej prejetih pomoči v obdobju zadnjih treh (3) let ne presega zneska 200.000,00€ oziroma 100.000,00€ v cestnopromet-nem sektorju, skladno s pravilom »de minimis«.
Rok za oddajo vlog in način predložitve vloge
Vlagatelji lahko vloge oddajo najkasneje do vključno 15.11.2013. Vlagatelji oddajo vlogo osebno ali po pošti na naslov: Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje (dodatne informacije po tel. 01/786 51 30 ali preko ooz.grosuplje@ozs.si)
Vlogi je potrebno priložiti račun izvajalca, skupaj z dokazilom plačila računa (kopijo izpiska TRR) ter potrdilo-a o uspešno zaključenem izobraževanju oz. usposabljanju.
Upoštevane bodo samo pravočasno prispele in pravilno izpolnjene vloge. O odobritvi oz. zavrnitvi vloge ter o nakazilu sredstev odloča OOZ Grosuplje, o čemer bodo vlagatelji obveščeni z dopisom. Dokumentacija javnega povabila, vključno z vlogo je na voljo v pisarni Območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje in na spletnih straneh zbornice http://www.ooz-grosuplje.si
Vir financiranja
Javno povabilo financirata Občina Grosuplje in Občina Dobrepolje iz proračunskih sredstev z namenom pospeševanja razvoja malega gospodarstva na območju obeh občin v letu 2013.
OOZ Grosuplje Predsednik Milan Sašek
VLOGA (izpolnite z velikimi tiskanimi črkami!) za povračilo stroškov izobraževanj-a in usposabljanj-a iz proračunskih sredstev, ki sta jih Občina Grosuplje in Občina Dobrepolje dodelili Območni obrtno - podjetniški zbornici Grosuplje za izvedbo ukrepov spodbujanja razvoja malega gospodarstva v letu 2013.
Podjetje/s.p.:_
Naslov podjetja/s.p.:
Pošta:
Matična številka podjetja/s.p.:
Davčna št. podjetja/s.p.:
Telefon:
Občina sedeža podjetja/s.p.:
Grosuplje
Dobrepolje
Davčni zavezanec:
DA NE
TRR:
IME in PRIIMEK udeleženca/ke	Telefon/mobi udeleženca/ke	Naziv oz. vsebina izobraževanja oziroma usposabljanja	Termin izvajanja	Vrednost oz. plačilo z DDV	% oz. znesek povračila občine (izpolni OOZ Grosuplje)
					
					
					
					
					
Plačil SKUPAJ					
Priloge: Račun-i izvajalca-ev, dokazilo-a plačil-o računa-ov (kopija izpiska TRR), potrdilo-a o vsakem zaključenem usposabljanju. Odobrene bodo izpolnjene in podpisane vloge s prilogami, ki bodo prispele do vključno 15.11.2013 na naslov OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1B, 1290 Grosuplje, do največ 1.000€ na osebo ter 3.000€ na poslovni subjekt.
Podpisani zastopnik podjetja/s.p.	I Z J A V L J A M,
da za iste storitve, ki jih koristim po tej vlogi, ne prejemam finančne pomoči po drugih predpisih in da skupaj s tokratno pomočjo in vrednostjo doslej prejetih pomoči v obdobju zadnjih treh (3) let ne presegam zneska 100.000,00 € v sektorju transporta oz. 200.000,00 € bruto v drugih gospodarskih dejavnostih, skladno s pravilom »de minimis«. V primeru ugotovitve neresničnosti te izjave, se zavezujem prejeta sredstva iz te vloge vrniti.
Datum
Zig
podpis zastopnika
Predstavitev skupne občinske uprave -
medobčinski inšpektorat in redarstvo
Na območju občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče (v nadaljevanju MIR) je začel delovati skupni organ Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki so ga navedene občine z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče« (Uradni list RS št. 22/13, 27/13, 45/13 in Uradno glasilo Občine Velike Lašče 2/13) ustanovile na podlagi 49. a člena Zakona o lokalni samoupravi.
mag. Marija Ajdič Francelj, vodja MIR
Sredstva za delovanje MIR zagotavljajo občine ustanoviteljice skladno z določbami Odloka in poteka v okvirih sprejetega proračuna. Pri tem je treba poudariti zakonsko določbo 26. b člena Zakona o financiranju občin (Ur. l. RS štev. 123/06, 57/08, 36/11), ki je gotovo velika spodbuda, da občine organizirajo skupno opravljanje nalog občinske uprave (dodatna dotacija iz sredstev državnega proračuna v višini 50 % v preteklem letu realiziranih odhodkov). Odhodki, ki se štejejo za odhodke za skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave, so določeni s Pravilnikom o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanju sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog (Ur. l. RS, štev. 66/07).
Medobčinski inšpektorat in redarstvo opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov na področjih, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic skladno z zakonom, ter naloge občinskega redarstva. Medobčinski inšpektorat in redarstvo je prekrškovni organ in vodi inšpekcijske in prekrškovne postopke v občinah ustanoviteljicah.
Inšpektorat.........................................................................
Nadzoruje izvajanje določb odlokov:
•	o občinskih cestah
•	o varnosti v cestnem prometu na občinskih cestah
•	o ravnanju s komunalnimi odpadki
•	o oglaševanju in reklamiranju
•	o občinskih taksah
•	o pokopališki dejavnosti
•	o urejanju in vzdrževanju javnih in zelenih površin
•	o odvajanju in čiščenju odpadnih voda
•	ter drugih odlokov in predpisov, ki pooblaščajo inšpekcijo za inšpekcijski nadzor.
V okviru MIR trenutno delujejo vodja MIR - inšpektor in inšpektor. Inšpektorji so uradne osebe s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi, ki opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora skladno z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru.
Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinski inšpektor ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost:
•	odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
•	izdati odločbo o prekršku s predpisano globo,
•	predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
•	odrediti druge ukrepe in dejanja, za katera je pooblaščen.
Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja kot redni inšpekcijski pregled ali kot izredni na podlagi obvestila občinske uprave oziroma prejetih vlog.
Prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge je mogoče dati neposredno na naslovu Medobčinskega inšpektorata in redarstva ali na sedežu občin ustanoviteljic, pisno, po telefonu ali po e-pošti na naslov: inspekto-rat-redarstvo@ribnica.si.
Prijave in pobude za ukrepanje, ki jih pošiljate na MIR, so pomemben del našega vsakdanjega dela, vendar se prijave v inšpekcijskem postopku upoštevajo le kot pobude za inšpekcijsko ukrepanje, zato vlagatelj prijave nima položaja stranke v inšpekcijskem postopku. Inšpektor je po določbi 2. odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.
Redarstvo
Občinski redarji opravljajo poleg nalog po določbah Zakona o občinskem redarstvu tudi nadzor Zakona o pravilih cestnega prometa, Zakona o javnem redu in miru ter odlokov občin ustanoviteljic in skrbijo za javno varnost in javni red na območju občin.
Občinski redarji so pooblaščene urad-
ne osebe, ki opravljajo naloge po določbah Zakona o občinskem redarstvu in so pristojni:
•	nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
•	varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
•	skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
•	varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino,
•	vzdrževati javni red in mir.
Zaposlitev redarja v skupnem organu Medobčinski inšpektorat in redarstvo je načrtovana do konca letošnjega leta.
Uspešnost delovanja MIR se mora odražati v zmanjševanju kršitev na inšpekcijskem in redarskem področju in v čim krajšem času od uvedbe do zaključka inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov. Namen delovanja MIR naj bo predvsem preventiva in ne represija. Z ustanovitvijo organa MIR vidim priložnost izpolnitve vizije, da postane MIR vzor učinkovite in kakovostne službe z visoko stopnjo zaupanja javnosti in s prepoznavnostjo v širši družbeni skupnosti. Kot vodja MIR si bom prizadevala za odgovorno in strokovno delovanje MIR, za dvigovanje standardov delovanja MIR, za kakovost občinskih predpisov in njihovo usklajenost s področno zakonodajo, za čim boljšo komunikacijo z občinskimi upravami ustanoviteljic ter za ustvarjanje dobre delovne klime, saj bomo le tako lahko delo organa približali pričakovanjem in potrebam tako občin ustanoviteljic kot tudi občanov. ♦
Podjetniške in druge informacije - avgust 2013
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.
Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javno povabilo za nabor in izbor tržno zanimivih investicijskih projektov za skupinsko sejemsko predstavitev na 29. mednarodnem investicijsko-nepremičninskem sejmu DOMEXPO v Moskvi (17. - 20. oktober 2013). Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma - SPIRIT Slovenija. Predmet povabila: je nabor in izbor tržno zanimivih investicijskih projektov, predstavljenih s strani razvojno-industrijskih podjetij (»industrial developer«), regionalnih razvojnih agencij, inženiring, planerskih in projektantskih podjetij, družb za vodenje in izvedbo projektov ter nepremičninskih agencij, ki se bodo skupaj predstavili na razstavnem prostoru SPIRIT Slovenija na sejmu DOMEXPO v Moskvi. Rok: 16. 9. 2013. Več: http://www.spiritslovenia.si/ razpisi/2013-08-20-Javno-povabilo-za-nabor-in-izbor-trzno-zanimivih-investicijskih-projektov-za-skupinsko-sejemsko-predstavitev-na-29-mednarodnem-investicijsk
2.	Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2013/2014. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: je neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2013/2014 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja in študijskih programih. Rok: 31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev. Več: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/ naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciran-je-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-155-jr/
3.	Javni poziv k oddaji inovacij za predstavitev na 8. Slovenskem forumu inovacij.
Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma - SPIRIT Slovenija. Predmet poziva: Slovenski forum inovacij je osrednja nacionalna prireditev inovativnosti,
'2?C tfrčeVjje Qtjfhuai d, o. o.
katere namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode, storitve in poslovne modele oz. poslovne procese. Na Slovenskem forumu inovacij se zbere inovativ-ni potencial Slovenije. Slovenski forum inovacij je namenjen predstavitvi inovacij, ki imajo tržni potencial, ki odpirajo nova delovna mesta in povečujejo konkurenčnost gospodarstva ter blaginjo slovenske družbe. Organizator 8. Slovenskega foruma inovacij je SPIRIT Slovenija s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. 8. Slovenski forum inovacij bo potekal 12. in 13. novembra 2013 v Ljubljani, v Cankarjevem domu. Rok: Organizator bo sprejel v ocenjevanje le prvih 200 prijav inovacij, in sicer po načelu časovnega prispetja prijav. Možnost prijav se bo zaključila po prejemu prvih 200 prijav inovacij oziroma najkasneje 19. septembra 2013. Več: http:// www.spiritslovenia.si/razpisi/2013-06-18-Jav-ni-poziv-k-oddaji-inovacij-za-predstavitev-na-8-Slovenskem-forumu-inovacij
4.	Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2014. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predmet poziva: je izbor operacij, katerim se dodeli nepovratna sredstva, za naslednje namene: 1. ekonomska in izobraževalna infrastruktura, 2. okoljska infrastruktura, 3. razvoj urbanih naselij, 4. javna infrastruktura v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih, 5. socialna infrastruktura. Pogoji za sodelovanje: Upravičeni do sofinanciranja so praviloma samoupravne lokalne skupnosti. Sveti regij imajo možnost, da ob upoštevanju zakonskih določil, da kot upravičence določijo tudi regionalne razvojne agencije (ustanovljene s strani ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti), javne zavode, ter neprofitne organizacije s področja družbenih dejavnosti. Rok: 30. 9. 2013. Več: http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/jav-ne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1[show_single]=984
5.	Javni natečaji za promocijo rabe lesa. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma - SPIRIT Slovenija. Predmet natečajev: SKLOP A: Javni natečaj za izbor naj-lesene gradnje. Predmet odprtega javnega natečaja je izbira najprimernejših projektov le-
sene gradnje za zgrajene objekte v preteklih 5 letih v štirih različnih kategorijah:stanovanjske stavbe, javne stavbe, poslovno-industrijski objekti ter inženirski objekti in tehnične rešitve. SKLOP B: Javni natečaj za izbor naj- lesenega izdelka. Predmet odprtega javnega natečaja je identifikacija in izbor inovativno oblikovanega izdelka, izdelanega iz slovenskega lesa, z visoko dodano vrednostjo v štirih različnih kate-gorijah:pohištvo, lesena igrača za predšolske otroke, lesen didaktičen pripomoček za osnovnošolce/srednješolce, luksuzni lesen izdelek. SKLOP C: Javni natečaj za izbor naj- inovativne rabe lesa. Predmet odprtega javnega natečaja je identifikacija in izbor novih inovativnih materialov na bazi lesa, kompozitov, hibridov, postopkov predelave in obdelave lesa in lesnih kompozitov v dveh različnih kategorijah: inova-tivna raba lesa in srednješolska projektna naloga. Rok: Za sklop A do vključno 10. septembra 2013 do 24h Za sklop B in C do vključno 15. septembra 2013 do 24h. Več: http://www. spiritslovenia.si/razpisi/2013-07-19-Javni-na-tecaji-za-promocijo-rabe-lesa
6.	Vabilo osnovnim šolam k vključitvi učiteljev v programe usposabljanja mentorjev programov, ki so namenjeni spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti pri osnovnošolcih. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma - SPIRIT Slovenija. Predmet razpisa: V okviru Programa Spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi, ki ga izvaja SPIRIT, javna agencija pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, smo v preteklih letih razvili Program usposabljanja s področja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti za osnovnošolce, skrajšano Krožki UPI. Z željo, da se krožki UPI izvajajo še naprej, predvidevamo v mesecu septembru in oktobru 2013 izvedbo usposabljanj učiteljev za izvajanje mentorstva za prenos ustvarjalnih, inovativnih in podjetniških vsebin na osnovnošolce. Zato vas vabimo, da prijavite na brezplačno usposabljanje vaše učitelje, ki bodo nato v šolskem letu 2013/2014 izvedli krožek UPI. Zaradi zagotavljanja kontinuitete izvajanja krožkov UPI predlagamo, da si zagotovite vsaj dva usposobljena učitelja za izvajanje Krožkov UPI. Največ štiri učitelje lahko prijavite na en ali oba sklopa usposabljanja. Na vsaka ena do dva usposobljena učitelja bo potrebno izvesti en krožek UPI. Rok: 29.8.2013 do 12.00 ure. Več: http://www.spiritslovenia.si/ razpisi/2013-07-11-Vabilo-osnovnim-solam-k-vkljucitvi-uciteljev-v-programe-usposabljanja-mentorjev-programov-ki-so-namenjeni-spodbu-janju-ustvarjalnosti-inovat .
7.	Javni razpis PURE 2013-2 - Nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energijsko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih ter javnem sektorju. Razpisnik: Energija plus d.o.o. Predmet razpisa: so nepovratne finančne spodbude za nove naložbe pravnim osebam in podjetnikom ter javnemu sektorju,
ki zagotavljajo prihranke energije pri končnih odjemalcih na območju Republike Slovenije za naslednje ukrepe: A) Vgradnja toplotnih črpalk;
B)	Vgradnja sprejemnikov sončne energije;
C)	Obnova in izboljšanje notranje in zunanje razsvetljave; D) Izvedba energetskih pregledov; E) Programi informiranja in ozaveščanja; F) Vgradnja sistemov za izkoriščanje odpadne toplote; G) Zamenjava kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in zemeljski plin; H) Vgradnja energetsko učinkovitih elek-tromotornih pogonov; I) Oprema za izvajanje obratovalnega monitoringa in upravljanja z
energijo pri upravljavcih. Rok: 25. 10. 2013. Več: http://www.energijaplus.si/za-podjetje/ za-vase-podjetje/projekti-iz-prispevka-pure/
8. Javni razpis za subvencije za zagon inova-tivnih podjetij v letu 2013 (P2B). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so subvencije za inovativna podjetja. Namen javnega razpisa je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na
razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev. Cilji javnega razpisa, merjeni za leto 2015: uspešno poslovanje vsaj 50 % podprtih podjetij. Kot uspešna podjetja se štejejo podjetja, ki imajo najmanj enega zaposlenega, ki bodo ustvarjala najmanj 50.000 EUR čistih prihodkov od prodaje letno in ki bodo poslovala z dobičkom, vstop vlagateljev tveganega kapitala oziroma pridobitev strateškega investitorja v vsaj 10 % podprtih podjetjih. Rok: 4. 11. 2013. Več: http://www.podjetniskisklad. si/75/2013/p2b-2013--subvencije-za-zagon-inovativnih-podjetij.html. ♦
Varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
Slovenija je po podatkih druga država po številu traktorjev na obdelovalno površino. Pred Slovenijo je le še Islandija. Pri Islandcih je menda razloge iskati v hribovitem terenu in redkih cestah, ki so speljane po otoku. Kaj pa pri Slovencih?
Dejstvo je, da posamezniki nimajo večjih obdelovalnih površin. In če drugje pride v poštev souporaba delovnih strojev, je tega v Sloveniji zelo malo. Statusni simbol je imeti svoj traktor, vedno več pa je kmetij, ki imajo več kot en traktor. Po nekaterih ocenah strokovnjakov naj bi bilo v Sloveniji več kot 120 tisoč traktorjev. A to so zgolj ocene, kajti približno 30 tisoč traktorjev naj bi bilo neregistriranih. In če smo v samem vrhu po številu teh delovnih strojev, pa je sporna njihova kakovost. Povprečna starost registriranih traktorjev naj bi bila več kot 20 let, če bi prišteli še neregistrirane, ki jim dokumenti običajno manjkajo prav zato, ker so že odslužili svoje, bi se ta starost še močno dvignila. V času krize pa si ljudje novih delovnih strojev tudi ne morejo privoščiti, zato sedejo na stare. In še en razlog za takšno starost strojev obstaja, uporabljajo oziroma upravljajo ga tudi ljudje, ki so starejši od petdeset ali celo od sedemdeset
let, ki jim novitete niso pri srcu. Ljubši jim je stari traktor, ki ga poznajo, pa četudi ni več najbolj varen. Vsako leto umre 20 do 30 traktoristov. Najpogosteje so med žrtvami moški, stari približno 40 let. Ti pa so gonilna sila pri delu na kmetiji. Tragična nesreča lastnika kmetije tako pomeni katastrofo za celotno družino. Delo na kmetiji lahko ohromi ali popolnoma ustavi razvoj, kar ima pogosto za posledico poslabšanje socialne varnosti za vso družino. Če se nam zdi nepojmljivo, da bi desetletnik po cesti vozil osebni avtomobil, pa je marsikje na
kmetijah drugače. Otroci in najstniki kolo hitro zamenjajo kar za volan traktorja, ker je na kmetiji pač treba pomagati. V zadnjih dvajsetih letih naj bi umrlo kar 15 otrok, starih od osem do osemnajst let, ki so bodisi vozili traktor ali pa so se v kabini vozili kot spremljevalci. V povprečju umreta na kmetijah v nesreči vsako leto po dva otroka. Najbolj so izpostavljeni tveganjem na kmetijskih dvoriščih, kjer jih traktorist med vožnjo prezre in povozi. Nekaj se je na področju tovrstne varnosti v zadnjih letih vendarle premaknilo. Začela so veljati nekatera določila novih zakonov, ki urejajo prometno zakonodajo. A kaj, ko so zakonska določila le na papirju. Nadzora nad izvajanjem tega pa vsaj v zasebnem sektorju ni. Če policija na cestah opravlja tudi nadzor nad traktoristi, pa domača njiva res ostaja le domača njiva, daleč od oči nadzora, ki bi lahko prinesel tudi varnost.
Zavod za izobraževanje Traktorc'k
Koledar prireditev, september 2013
DATUM	LOKACIJA	NAZIV PRIREDITVE	OPIS PRIREDITVE	ORGANIZATOR
7. september, od 10h do 17h	Vas Lipa, Struge	Konjeniška tekma: - endurance, - snemanje struškega venčka, - spretnostna ježa	Dopoldan in popoldan tekme, po tekmi zvečer družabno srečanje	Konjerejsko društvo Struge
15.-17. september	Hočevje	8. razstava gob	Spremljevalne prireditve: 15. september ob 10h (otvoritev razstave s kulturnim programom), 16. september od 9h do 18h (razstava gob in tekmovanje v kuhanju gobjih jedi), 17. september od 9h do 14h (razstava gob za osnovne šole)	Društvo gobarjev Štorovke
Bil je en lep večer!
V nedeljo, 28. 7. 2013, smo TD poletni večer pripravili v sodelovanju s citrarko Veroniko Zajec, z Zagoriškimi fanti in z družino Erčulj.
Marija Žnidaršič, foto: Ambrož Volek
Med programom smo prikazovali panoramske razglede, ki jih je z različnih zornih kotov posnel g. Vasja Marinč iz Kočevja. Več kot leto dni je obiskoval našo občino in bil vsakič bolj navdušen nad posnetki, ki so nastajali pod njegovim fotoaparatom. »Res je to dolina dragocenih danosti, možnosti in izzivov,« je komentiral svoje delo.
Ob čudovitih posnetkih panoramskih pogledov, posnetkih iz zraka in eksotičnih posnetkih naše občine smo doživljali večer ob pesmi in pripovedi.
Pred programom so na trgu pred občino pričakale obiskovalce stojnice z domačimi pridelki, izdelki, nakitom in s kulinariko.
To je ta pravo! Zakaj ne bi pridelovali za lokalno oskrbo, prodajali, kar imamo, in kupovali, kar sami nimamo. Tako bomo oživili naša polja in od tega imeli dobiček. Zakaj pa ne? Poskusimo!
»Človek je stopil na luno,
toda cvetočega drevesa
ali ptičje pesmice ne zna ustvariti.
Obvarujmo naše dežele pred nepopravljivimi napakami,
zaradi katerih bi v prihodnosti pogrešali prav te ptice in drevesa.«
(F. Houphonet)
Narava je lepa, narava je čista, narava je takšna, kot je, če človek ne uničuje je.
Nedeljski večer z DGŠŠ Hočevje in s harmonikarji
Marija Grm
V nedeljo, 11. 8., smo bili organizatorji nedeljskega večera z DGŠŠ Hočevje in s harmonikarji Dobrepoljske doline. Pri organizaciji nastopa harmonikarjev je vse potrebne dogovore opravil naš sovaščan, Jani Žnidaršič. Nastopilo je sedem harmonikarjev, in sicer Matic Šuštar iz Zagorice, Martin Jamnik iz Male Ilove Gore, Andraž
Janežič iz Vidma, Jani Žnidaršič iz Hočev-ja, Žiga Kastelic iz Zagorice in Miha Ka-dunc iz Zdenske vasi, ki poleg harmonike igra še na številne druge inštrumente in je poskrbel za spremljavo ostalih nastopajočih. Nastopil je tudi dobrepoljski kaplan in struški župnik, gospod Marinko, ki je svoj nastop popestril tudi s petjem. Iz Velikega Mlačevega je prišel David Kastelec, ki poleg odličnega igranja harmonike zelo
dobro obvlada tudi petje.
Najmlajša nastopajoča sta bila Andraž Janežič in Žiga Kastelic, ki ne štejeta niti 10 let, vendar sta pogumno stopila pred mikrofone in z velikim veseljem potegnila svoj meh, za kar jima čestitamo.
Po mnenju številnih obiskovalcev smo pripravili res lep in nepozaben večer. Glas harmonike je utihnil okrog 22. ure. Veselimo se že prihodnjih takšnih srečanj. ♦
Na veliki šmaren v Faro - Kočevje
Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se z Društvom podeželskih žena Dobrepolje - Struge udeležile praznovanja 650-letnice župnije. Sv. mašo je vodil kardinal Franc Rode, udeležba vernikov
pa je bila zelo velika, saj so prišli na praznovanje od blizu in daleč, praznovanje so popestrile tudi narodne noše, ki so bile iz sosednje Hrvaške, Bele krajine, Semiča, Ribnice, Sodražice. Krošnjarji in pri-trkovalci so bili iz Vrhnike, da je bilo vse še lepše, je poskrbelo lepo in ne prevroče vreme. ♦
Dobrepolje je svet treh svojstvenih slikovitih dolin, ki jih povezujeta žlahtna tradicija in razneženost bogastva narave, prepletajoč z njenimi pokončnimi ljudmi, z njihovo razgibano kulturo, s šegami, z
navadami, gostoljubnostjo in s široko odprtostjo. Dobrepolje leži na skrajnem SZ Suhe krajine v objemu tipičnega zelenega krasa, odmaknjeno dobre pol ure vožnje iz Ljubljane, v neposredni bližini Trubarjeve Rašice, Levstikovih Retij, Jurčičeve Muljave in drugih zanimivih krajev, kar pomeni, da nas ni težko izslediti.
Da bi ustregli raznolikim potrebam in zahtevam vse bolj številnih pohodnikov, ljubiteljev neokrnjene narave, rekreativnih tekačev, kar nam je velik izziv in srčna želja,
organiziramo v
soboto, 12. oktobra 2013,
FESTIVAL POHODOV IN TEKOV ZA VSE GENERACIJE V SKLOPU
4. DOBREPO
Vabimo vas, da ta dan preživite skupaj z nami na prijetnem podeželju s pestro živžavostno, kulturno in kulinarično ponudbo, v tesnem stiku z naravo in našimi ljudmi.
Na startu in cilju vseh pohodov ter tekov pred Jakličevim domom na Vidmu bodo na voljo domače dobrote in izdelki TRŽNICE.
Prijave zbiramo na TIC Dobrepolje.
Lepo vabljeni tudi vsi zainteresirani občani, ki bi bili pripravljeni sodelovati s TD Dobrepolje, da še
popestrimo in izboljšamo naše skupno druženje.
Svoje ideje, predloge in zamisli nam lahko sporočite na: 041/96 28 23, td.dobrepolje@gmail.com ali pa se osebno oglasite v TIC-u na Vidmu
ob sobotah od 9. do 11 ure.
Naj bo druženje z nami polno doživetij, novih poznanstev, bežnih klepetov in veselih zgodb. S predlaganih očišč boste spoznali, da se naše podeželje še vedno upira neusmiljeni naglici urbanih središč in tudi čas
teče počasneje.

it«
O
Hi siitmi nrc««iir.Tj: CENTO OQHEHXJE
Občina Dobrepolje
Turistično društvo Dobrepolje
Planinsko društvo Dobrepolje
Športno društvo Dobrepolje
Društvo gobarjev Štorovke
DPZ
Dobrepolje - Struge
Dramska skupina Scena
Društvo upokojencev Dobrepolje
Športno društvo Cesta
t.: 041/96 28 23 td.dobrepolje@gmail.com
Mi gremo pa na morje!
Od 22. do 31. 7. so se tudi letos otroci iz občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, že 17. zapored, pod okriljem Območnega združenja Rdečega Križa (OZRK) Grosuplje, odpravili na zdravstveno letovanje v Mladinsko zdravilišče Rdečega Križa Slovenija na Debelem rtiču.
Jana Habjanič in Nina Bevc, vodji letovanja
Letos se jih je na letovanje prijavilo 254, letovalo pa jih je 192, kar je 12 otrok več kot lansko leto.
Vročino smo, tako otroci kot tudi 16 njihovih vzgojiteljev, preganjali z ohlajanjem v bazenu in s skoki v morje. Po kosilu, v času najhujše vročine, smo imeli počitek in za tem delavnice z različnimi tematikami. Na prostem smo se v senci borovcev igrali igre z vodnimi balončki, risali s kredami, se igrali ristanc, na ustvarjalnih delavnicah pa izdelali akvarij z ribicami, oblikovali slike z različnimi semeni, izdelali kolaže z morskimi motivi in unikatne razglednice, ki smo jih nato pošiljali staršem in prijateljem. Občasno smo dopoldne ali zvečer igrali odbojko in nogomet, kar je otrokom odvzelo nekaj energije, da so zvečer lažje zaspali. Ob 8. uri zvečer pa smo se vsi zbrali v t. i. »amfiteatru« ob obali, kjer smo prvi večer gledali risanko, v četrtek nas je obiskal Ribič Pepe, druge večere pa smo se zabavali s plesom, poslušanjem glasbe, sladoledom in posedanjem na klopcah ob obali.
Otrokom in njihovim vzgojiteljem je letovanje ostalo v nepozabnem spominu, z novimi prijateljstvi in neprecenljivimi izkušnjami.
Vsi skupaj že komaj čakamo naslednje leto, da zopet »odrinemo« na morje. ♦
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
V PONEDELJEK, 30. 9. 2013, OD 7. DO 13. URE
V	OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA
V GROSUPLJEM
V	TOREK, 1. 10. 2013, OD 7. DO 13. URE
V	SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA
V IVANČNI GORICI
V	SREDO, 2. 10. 2013, OD 7. DO 12. URE
V OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM - DOBREPOLJE
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo.
SKUPAJ REŠUJMO ŽIVLJENJA!
Po tekmovanju še skok v morje
V soboto, 13. 7. 2013, smo se člani PGD Kompolje z ekipo pionirjev udeležili tekmovanja z vedrovko. Omenjeno tekmovanje, na katerem je sodelovalo osem ekip, je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Dekani.
Sara Štih, predstavnica mladih v PGD Kompolje
Najmlajši gasilci iz Kompolj (Nika Debeljak, Sandi Mirtič, Jaka Grandovec, Karin Butala, Jaka Mohorič, Erik Ašič, Tjaša Grandovec, Nina Debeljak, Luka Ašič in Mija Hočevar) so pod mentorstvom Mihe Tekavčiča, Jake Babiča in Monike Pečjak dosegli 6. mesto. Največ težav je tekmovalcem povzročala razmočena travnata podlaga, kar pa je pripomoglo tudi k slabšemu rezultatu.
Po tekmovanju smo si ogledali Gasilsko brigado Koper, kjer so nam poklicni gasilci predstavili svoje delo ter pokazali gasilska vozila in drugo pomembno opremo. Opozorili so nas, na kaj mora biti vsak gasilec pozoren, da varno in kakovostno opravi svoje delo, ki je velikokrat nevarno in hkrati odgovorno.
Vroč poletni dan smo nadaljevali v Ankaranu, kjer smo se s skokom v morje pri-
jetno ohladili. Pozabavali smo se z vodnimi igrami in s tekmovanjem v plavanju, s čimer smo se še bolj povezali med seboj. Privoščili smo si tudi slasten ocvrt krompir-
ček in kalamare ter poležali v prijetni senci. Proti večeru smo se razigrani in dobre volje odpravili proti domu in tako zaključili prijeten dan, poln prijetnih dogodivščin. ♦
Intervencija - Komen - Škrbina - Trstelj
V nedeljo, 11. avgusta, ob 14.30. uri je bila regija Ljubljana II. pozvana na pomoč. Aktiviran je bil državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. Na Primorskem so potrebovali vozila za prevoz vode in zamenjavo za izmučene operativce.
Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje
Požar, ki se je začel 11. avgusta nekaj pred tretjo uro zjutraj, je izbruhnil nad cesto pri Železnih vratih na hribu Trstelj na goriškem Krasu. Požar je skupno gasilo 250 poklicnih in prostovoljnih gasilcev s Primorske in Krasa ob pomoči dveh helikopterjev Slovenske vojske.
Požar jim je uspelo v poznih popoldanskih urah s požrtvovalnim delom omejiti. Domači gasilci, ki so se borili z ognjenimi zublji, so bili že popolnoma izčrpani, zato smo bili pozvani na pomoč.
Preko pozivnika so bili aktivirani poveljniki gasilskih zvez. Akcija je stekla s telefonskim alarmiranjem in z zbiranjem operativcev. Ob 16.00 smo se vsi udeleženci zbrali in se z vozili napotili na Ljubljansko barje, kjer smo skupaj še z ostalimi gasilci
iz regije Ljubljana II. nadaljevali pot proti mestu intervencije.
Udeleženci intervencije - iz GZ Dobre-polje:
PGD Zdenska vas: D. Babič, U. Gačnik, A. Zrnec, J. Zrnec ml., J. Zrnec, M. Blatnik, T. Jakič GVM PGD Hočevje: L. Perhaj, I. Smr-
ke, D. Hrovat, M. Perhaj + GVGP-2
PGD Videm: M. Šporar, D. Pugelj, B. Za-bukovec + GVC 16/24
PGD Ponikve: B. Nose, M. Nose, M. Ka-stelic + GVC 24/50
Konvoj 13. vozil in 61. operativcev je tako krenil proti Trstelju. Tja smo prispeli nekaj minut čez 19.00. Vodstvo štaba nas je razdelilo v dva sektorja. GZ Dobrepolje je bil določen sektor 3, kjer smo nato delovali. Ker je bil ogenj lokaliziran in omejen, smo dobili nalogo, da varujemo mejo, ki je ločevala pogorišče od preostalega gozda. Kolegi so že pred nami razvili več kot 600 m cevovoda. Veseli so bili zamenjave, ker so bili že pošteno utrujeni. Tako smo prevzeli nahrbtnjače, izpihovalce ter ročnike in se podali v boj z ognjenimi zublji. Vozila pa so nas oskrbovala s prepotrebno vodo. Zrak je bil težek, poln saj in dima. Tla, posuta z
neštetimi skalami, s pogorelim grmičevjem in travo, so odražala težke trenutke, ki so jih doživela. Razdelili smo se v skupine in začeli z gašenjem manjših požarov, ki so vznikali izpod skal, izgorelih štorov idr. Vzdrževali smo mejo, jo polivali z vodo in s tem preprečevali morebitno širjenje požara. Tako smo noč preživeli v gozdu. Ob 2.00 zjutraj je začel pihati veter, ki je razpihal žerjavico in netil »požarčke«, ki smo jih pridno gasili, da se le-ti niso širili. Tako smo dočakali jutro, ko je prišla zamenjava gasilcev iz regije Ljubljana I. Vrnitev v naše domove je bil ob 11.00. uri, kjer smo še očistili uporabljeno opremo ter se utrujeni podali na zaslužen počitek.
Po nekaterih podatkih je zgorelo približno 50 hektarjev gozdnih površin, ogroženi so bili oddajniki, planinska koča ter vas Lipa. Samo hitremu in učinkovitemu gašenju se lahko zahvalimo, da se je preprečilo najhujše.
Hvala vsem, ki ste se odzvali klicu na pomoč. ♦
Foto: Tomaž Skale
Čeprav je konec šolskega leta, mladina in člani ne počivajo
V soboto, 22. 6. 2013, so se tri ekipe PGD Kompolje udeležile gasilskega spektakla, imenovanega Gasilski izziv Idrija 2013.
Anja Drobnič
V kategoriji članov sta se prvič v tandem-skem premagovanju ovir v zaščitni obleki in z dihalnim aparatom pomerila Jernej Erčulj in Miha Tekavčič. Od skupno 39 ekip sta dosegla odlično 9. mesto. Proga vsebuje veliko težavnih nalog (lestev, dvigovanje bremena, spusta po vrvi, reševanje osebe, plezanje skozi rov, premagovanje visokih ovir, gašenje ...). Večji del proge mora vsak tekmovalec poleg svoje opreme s seboj nositi še tudi polno jeklenko butana.
Vzporedno s članskim izzivom pa je potekal tudi mladinski izziv, katerega sta se udeležili dve ekipi pod mentorstvom
Jake Babiča in Mihe Tekavčiča. Prvo ekipo so sestavljali Luka Babič, Danijel Mirtič in Matic Češnovar, drugo pa so sestavljali Sara Štih, Matic Štih in Nik Mustar. V omenjeni kategoriji mladincev je tekmovalo 13 ekip. Prva ekipa iz Kompolj je dosegla odlično 1. mesto, druga pa 6. mesto. Treba je poudariti tudi to, da so vrsto let rekord tekmovanja vzdrževale ravno domače ekipe PGD Idrija, letos pa je njihov najboljši rezultat kar za 5 sekund izboljšala ekipa mladincev PGD Kompolje.
Glede na to, da so se vse omenjene ekipe tekmovanja udeležile prvič, so njihovi rezultati naravnost odlični, kar pa prisostvuje k dodatni motivaciji za nadaljnja tekmovanja. ♦
Kompoljski gasilci smo že drugič taborili, tokrat ob Kolpi
V nedeljo, 21. 7. 2013, smo se gasilci PGD Kompolje odpravili na 2. gasilski tabor v Radence ob Kolpi. Tabora se je udeležilo 11 mladih gasilcev pod vodstvom 6 mentorjev.
Sara Štih in Terezija Prijatelj,
gasilki pripravnici
Vroče nedeljsko dopoldne smo začeli s postavljanjem šotorov, za tem pa smo se lotili še jambora in table na vhodu. Pogovorili smo se, kako bo osemdnevno gasilsko bivanje ob Kolpi potekalo, ter postavili pravila, ki so nam omogočala varno in prijetno druženje.
Vsak naslednji dan smo začeli z jutranjim tekom ter razteznimi in s krepilnimi vajami. Po končani telesni aktivnosti je sledil obilen zajtrk, za tem pa dvig zastave ob prepevanju naše himne. Dan smo nadalje-
vali z gasilsko šolo, s pripravo drv za taborni ogenj, čiščenjem sosednjega tabornega prostora in sanitarij, športnimi igrami, z igrami v vodi, raftingom, odbojko na mivki in gradnjo naravne savne. Na pomoč smo priskočili tudi sosedu pri spravljanju sena. Vsak večer smo spustili zastavo in prižgali taborni ogenj. Ob toplem ognjišču smo se pogovorili, kako je potekal dan, določili nočno stražo in se odpravili spat.
Osrednja dejavnost tabora je bila gasilska šola, v okviru katere smo opravljali posamezne veščine. Tako smo se vsak dan imeli priložnost naučiti nekaj novega o veščinah preventivca, plavalca, kolesarja,
kurirja, naravoslovca - gozdarja, likovnika, bolničarja in vodiča. Spoznali smo preventivne ukrepe v naravi, v stanovanju in drugih objektih ter se pogovarjali o preventivnih geslih. Urili smo tehnike plavanja in se naučili nekaj osnovnih prijemov reševanja v vodi. Spoznavali in utrjevali smo sestavne dele kolesa, obvezno opremo kolesa in kolesarja ter prometne predpise. Podali smo se na 8 km dolg pohod in ponovili pomen topografskih znakov, nismo pa pozabili tudi na ritmično usklajenost gasilskih korakov. Poglobili smo se v naravo in spoznavali drevesne vrste ter zdravilne rastline, poleg tega pa smo odkrivali še različne načine orientacije v naravi. Veliko časa smo posvetili tudi tematiki gozdnih požarov in opreprečeva-nju le-teh. Zvečer smo se ozrli v nebo in raziskovali ozvezdja, s pomočjo različnih iger pa smo razvijali naša čutila, ki so bistvena za spoznavanje narave. Tudi na umetnost nismo pozabili, saj smo s pomočjo stripov v različnih likovnih tehnikah predstavili preventivo pred požari. Naučili smo se, kako nudimo prvo pomoč, ter spoznali nekaj osnovnih pripomočkov, ki nam omogočajo, da to kakovostno opravimo. V znanju o poznavanju veščin smo se na koncu preizkusili še s testom.
Zadnji dan je prijetno popestril obisk naših staršev. Ogledali so si taborni prostor, se nam pridružili na skupnem kosilu, nekateri pa so v prijetno topli Kolpi tudi zaplavali. Sledilo je še skupno fotografiranje in sladkanje s sladoledom. Na koncu smo ponosno zapeli našo himno in spustili zastavo, nato pa smo se v rdečih majicah PGD Kompolje zadovoljni odpravili domov. ♦
Groševcem tudi jeseni ne bo dolgčas!
Poletje se počasi izteka in za Groševci je čas, poln novih dogodivščin. Tako so se privrženci hitrosti že z začetkom poletnih dni lahko odpravili na Češko, kjer so v hitrih avtomobilih preizkusili, kaj pomeni adrenalin.
Ker pa vsak študent oziroma dijak Študentskega kluba Groš ni pristaš hitrosti, vendar pa je zagotovo velik ljubitelj zabave, smo Groševci pripravili nekaj dogodkov tudi zanj. Tako smo se za ogrevanje zabavali kar v naših prostorih na Summer opening partyju, tisti, ki pa radi kdaj pa kdaj zaidejo iz domače Slovenije, pa so se lahko takoj za tem udeležili tudi tradicionalnega ATP festivala, ki se je odvijal v Umagu. Ker pa je bilo letošnje poletje zelo vroče, smo se enega izmed koncev tedna ohlajali tudi v Termah Čatež.
Vendar pa čas hitro teče in pred nami je že skoraj jesen. Toda brez skrbi - Groševci vas tudi tokrat ne bomo pustili na cedilu. Tako bomo že na začetku septembra zopet prebudili otroka v sebi ter se podali k sosedom Italijanom v zabaviščni park Gardaland, konec tedna za tem pa bomo obujali spomine na Spring break v priljubljeni
Kanegri. Ker pa vsako doživetje potrebuje svoj "grand finale" se bo le-ta zgodil tudi pri Študentskem klubu Groš. V sodelovanju z Občino Grosuplje se bomo letos skupaj podali že na 3. tradicionalno Grosuplje v jeseni, ki bo 21. 9. 2013 na Kolodvorski ulici v Grosupljem. Po ogleda vrednem dnevnem programu pridemo na vrsto še Groševci, ki bomo poskrbeli za zabavo, ki bo trajala do poznih večernih ur. Začeli bomo z nastopi za zdaj še neuveljavljenih skupin, ki so se na dogodek prijavile z razpisom, ko pa bomo že dobro ogreti ter pripravljeni na zabavo, se nam bodo pridružili še lokalna skupina Napellus ter stari mački dobre zabave Mambo Kings.
Vendar pa se po vsaki zabavi vrne kruta resničnost. Da bi Groševci le-to malce omilili, vas že v oktobru vabimo na "Mesec tečajev", kjer boste lahko tudi sami razširili obzorja na področjih, ki vas zanimajo
(jeziki, računalništvo itd.). Pa brez skrbi, saj veste, da gresta v Grošu izobrazba in zabava z roko v roki!
Ker pa se bliža novo šolsko leto, bo Groš ponovno včlanjeval nove člane. Torej, če se želiš še naprej udeleževati naših projektov oziroma znova ali prvič postati naš član, si vljudno vabljen v Študentski servis v Grosupljem, kjer boš od septembra naprej lahko našel člana Groš ekipe, ki te bo v zameno za študentsko (ali dijaško) potrdilo včlanil v klub. Če pa bi te kakšna informacija zanimala že pred septembrom, se le oglasi v Grošu v času uradnih ur (ponedeljek: 17.00-19.00, sreda: 18.00-20.00) ali pa si oglej našo Facebook stran (Študentski klub Groš) oziroma poklikaj http://www.klub-gros.com/.
Se vidimo, če ne prej, pa v soboto 21. 9. 2013, ko bomo skupaj doživeli "Groš na ulici"!
Vaša Groš ekipa
Konjenica Dobrepolje - Semič 2013
Po pasji vročini, ki je dvigala temperaturo precej nad 30 stopinj, smo komaj čakali podaljšan vikend. V petek, 21. junija, ko je sonce še z vso svojo močjo pripekalo, smo se konjeniki in ljubitelji konj Dobrepoljske in Struške doline odpravili na naš konjeniški pohod.
Andreja B.
Polni pričakovanj smo osedlali naše konjičke in se podali po hladni in gozdni poti proti Primči vasi. Tam smo napajali svoje konje, pridružila se nam je še ena ljubiteljica konj in skupaj smo nadaljevali pot po suhokranjskih gozdičkih vse do koče na Luži, kamor smo prispeli že v večernih urah. Ves čas sta nas spremljala » furmana« z vozom, kjer je bila najosnovnejša pomoč za vse udeležene. Zavedali smo se, da mora vsak posameznik poskrbeti za svojo varnost kakor tudi za varnost ostalih.
Po dobri in dobrodošli večerji, za katero je poskrbel g.
Šporar, kakor tudi za vse ostale obroke, smo se odpravili k počitku, saj smo se prav dobro zavedali, da nas čaka naporen dan.
V sobotno jutro so nas prebudili zlati sončni žarki in po obilnem zajtrku smo se po kočevskih gozdovih, kjer si človek napase oči in si zbistri misli, odpravili proti Kopriv-niku. Tukaj nas je prijeten vaščan odpeljal na svoj ranč, poskrbel za naše konjičke in tudi za nas. Imeli smo kratek počitek, da smo se malo podprli, in se naprej podali proti Semiču. Kmalu smo prispeli v belokranjsko dolino, kjer so se nam klanjale bele breze. Gospodar Mlinarjeve kmetije nam je s svojim konjem prišel nasproti in nas popeljal na svojo kmetijo, kjer so nam nudili prenočišče in hrano. Že kar malo prijetno utrujeni smo se odpravili k počitku.
Polni upanja in velike želje, da bo vreme zdržalo in nam ne bo po-nagajalo, smo se po belokranjski dolini napotili proti domu. Kosilo in krajši počitek sta nas pričakala v Koprivniku, kjer se kar nismo mogli posloviti od gospodarja, zato nas je na poti do koče nad Žalnam presenetila neprijetna ploha, pa vendar saj smo pravi konjarji in nas ne smejo presenetiti take malenkosti,
kot so vremenske razmere. Toplo ognjišče, kapljica domačega žganja, družba polhov na strehi, lepa pesem in sveži zrak neokrnjenih kočevskih gozdov so nas popeljali v ponedeljkovo jutro, ki je naznanilo, da smo že blizu doma.
V ponedeljkovem deževnem popoldnevu smo srečno prispeli na svoj cilj. Po dolgi ježi, ki je štela kar 150 km, in nekaj neugodnih vremenskih razmerah smo svojo pot ob prijetnem druženju zaključili v koči ...
Ob pesmi in prijetnem pogovoru smo potegnili črto in ugotovili, da nam je bilo lepo. Šlo je kot po maslu brez nezgod in poškodb. Hvala vsem, ki so kakor koli prispevali svoj delež, da smo uspešno in srečno izpeljali ta težko pričakovani pohod. Posebna zahvala pa tudi podjetju EvroMojster za sponzorstvo.
Upam, da kmalu pride nova pobuda, kam spet na pot ...
Dokazali smo, da se to hitro in naporno vsakdanje življenje da preživeti tudi drugače: si vzeti nekaj ur časa, se zliti z naravo, kjer preživiš brez telefona in interneta in si napolniš baterije za nadaljnji zagon. ♦
Zelnik, kot ga še ni bilo
Z velikim veseljem in zadovoljstvom vam dajemo vedeti, no pa saj lahko tudi sami vidite, da smo na Zelniku (www.zelnik.net) spet pridni bili. Tri leta je minilo, odkar smo zadnjič temeljito prevetrili vse gredice in stezice. Ves ta čas pa smo vztrajno okopavali, kakšno vrtnino vrgli proč, kakšno pa premaknili kam drugam. Je treba malo kolobariti, da zemlja ne shira. Uničili smo kakšnega črva in voluharja, zajcev pa, kot vidite, nam še ni uspelo čisto iztrebiti.
sla, se lahko za zdaj registrirate na starem Zelniku.
Za vse nostalgike bo stara spletna stran še nekaj časa dostopna na naslovu stari. zelnik.net.
Vabljeni torej, da sem in tja tudi v prihodnje obrnete kakšen zeljnati list v svojem življenju! Upamo, da vam bo nova spletna stran dobro služila in da boste velikokrat na njej izvedeli kaj novega. Za vse pripombe, pohvale, graje, predloge, komentarje, vprašanja, vrtičkarske nasvete in krompir smo vam z veseljem na voljo po elektronski pošti ekipa@zelnik.net ali po telefonu 040 505 004 (Tomaž). Saj veste, več glav več ve! ♦
Udejanjili smo nekaj novih idej, ki so nam med okopavanjem kapnile na glavo in nam potem dolga leta niso dale spati. V skladu z našim poslanstvom smo predvsem hoteli poenostaviti objavljanje prispevkov za društva, organizacije in druge aktivne uporabnike spleta. Zato smo si izmislili nov pripomoček in ga poimenovali Novi-comat. Ta vam omogoča preprost vnos novice, s slikami, priponkami in z videom. Vsaki novici pa lahko dodate tudi dogodke, ki se nato prikažejo v koledarju. Novi-comat omogoča tudi objavljanje novic na več straneh hkrati. Tako bi na primer, če bi želeli objaviti novico na spletni strani vašega društva in na Zelniku, samo preprosto odkljukali, kje naj se novica objavi, in že bi lahko povsod videli novico. Če bi radi Novicomat uporabili tudi za vašo spletno stran, vas vljudno vabimo, da stopite z nami v stik.
Kako je Novicomat videti od daleč, si lahko pogledate na sliki, če pa vas zanima od blizu, pa lahko obiščete spletno stran novicomat.si, kjer se prijavite z Zelnikovim uporabniškim imenom in geslom in preizkusite, kako Novicomat deluje v resnici. Če še nimate uporabniškega imena in ge-
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Marija Tegel
Ko je poletna vročina malo popustila, smo se tudi letos odpravili proti morju na enodnevno kopanje. Že na poti do morja se je skupina prijetno razgovorila, tako da smo v Izolo prispeli prav dobre volje in razigrani. Kot vedno smo kaj hitro zasedli »svoja mesta«, eni bo morju, drugi ob bazenih. Voda je bila topla, kaj ne bi bila, saj jo je sonce neusmiljeno grelo. Dobro voljo smo pripeljali s seboj in kaj nam je še manjkalo? Prav nič. Prijetno utrujeni smo se pozno popoldne zbrali pri avtobusu in kot je v svoji pesmi napisala Marija, »s kozarčkom rujnega v roki smo Izoli v slovo zapeli«.
V sredo, 14. avgusta, nas je Občina Dobrepolje povabila na slavnostno prireditev v Kostanjevico na Krki. Ob njihovem občinskem prazniku smo se zbrali v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Temu povabilu so se radi odzvali naši člani upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Bil je prijeten večer.
Pa da ne bom govorila samo, kaj vse je bilo, bi vas rada povabila na izlet v Rezijo in Benečijo, ki bo 07. septembra. Da bi se lažje odločili, vam predstavljam program za ta dan.
Z vodnikom se bomo predvidoma srečali v Novi Gorici oziroma na mejnem prehodu Vrtojba. Skupaj bomo nadaljevali pot do starodavnega Čedada, ki leži na ravnici ob vznožju gora. Sledi sprehod po srednjeveških ulicah do Hudičevega mostu nad Nadižo, mimo langobardskega svetišča in stolnice. Nadaljevali bomo pot do Pušje vasi. Srednjeveško mesto se ponaša z dvojnim obzidjem iz trinajstega stoletja. Med potresom 1976 je bil ta kraj popolnoma porušen, vendar je sedaj do zadnje podrobnosti obnovljen. Ogledali si bomo stolnico in krstilnico in po želji kripto z mumijami. Po krajšem počitku ob kavi-ci in malici bomo popoldne obiskali Slovence v Reziji. Predstavili nam bodo plese, svoj jezik in svoje običaje.
V Slovenijo se bomo vrnili po dolini Bele mimo Pontebe in Malborgeta preko Rateč do Jesenic in Žirovnice, kjer bomo imeli pozno kosilo.
Razmislite in se odločite!
Poverjenik ali poverjenica vas kmalu obišče.
Ena gasilska za spomin na Izolo (foto:Marija Mohorič)
Utrinek s piknika (foto: Nada Lunder)
V	IZOLO
Sonce in vročina huda sta na celini nas pestila, ko nas je predsednica Metka na morje povabila.
V	Izoli smo stari znanci, zato jo mahne vsak po svoje, eni na ležalnike k bazenu, druge je zvabilo v morje.
Kot vsa leta hotel Delfin nam ponudil je kosilo, zato se je po dvanajsti uri vsem hudo v hotel mudilo.
Pod večer smo zadovoljni vsi k avtobusu pohiteli, s kozarčkom rujnega smo Izoli v slovo zapeli.
Marija Mohorič

Piše: Zdravko Marič, dr.med.
O pilotu, lotu in pivskem falotu
Nemško potniško letalo z dvesto dvajsetimi potniki, ki ga je pilotiral mladi bavarski pilot z imenom Hans Luft, je pravkar prekoračilo višinsko mejo pet tisoč metrov na svoji poti iz Ljubljane proti Sankt Peterbur-gu. Letalo je bilo v tem trenutku približno nad tromejo med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo, zato se je praktično istočasno v pilotski kabini zaslišalo obvestilo v treh jezikih: »Gospod pilot Hans Luft, iz centrale letalskega podjetja Lufthansa ste prejeli nujno obvestilo ... Herr Hans Luft, aus der Zentrale von der Gesellschaft Lufthansa haben Sie eine Notinformation bekommen ... Ür pilota Hans Luftaros, tur vallalat Lufthansaros ön kapott szügseckszeruen eszrevesz!« Hans se je seveda nemudoma odzval in v trenutku poklical centralo letalskega podjetja. Z druge strani se na njegov klic odzove nežen glas dispečerke, ki reče: »Gospod pilot, iz porodnišnice Erlangen so nam sporočili, da ste pravkar dobili sina. Tako mamica kot otrok sta v redu in vas lepo pozdravljata!« »Juhuuuu, dobil sem sina ...« je Hans zavpil v vključen mikrofon, tako da so ga slišali tudi vsi potniki. Ob bučnem aplavzu vseh je letalo kot za šalo odletelo skozi meglice, oblake, vetrove in nevihte proti Svetemu Petru (a ne proti nebesom, ampak mestu Sankt Peterburg).
A tam so se začele stvari za našega Hansa odvijati malo drugače ... Tako kot letalo bi lahko rekli, da je tudi Hans pristal na trdih tleh. Vznesen od veselja do letenja, poleg tega pa še vzhičen od novice, da je dobil sina, se je v zraku počutil skoraj kot bog. A na tleh je bilo drugače. Njegovo počutje je po pristanku letala pokazalo svoj pravi obraz, saj ga je že po nekaj korakih po sestopu z letala začelo tiščati v prsih, čutil je slabost in vrtoglavico, po malem je vse to opažal že nekaj tednov. A po svoje ni bilo nič čudnega, da je imel težave s srcem. Hans je bil namreč kot mlad pilot tipični predstavnik nezdravega življenjskega sloga, na kratko opredeljenega
kot "hrano žri samo ko utegneš, sebe žri za vsako figo, gibaj se samo toliko, da prideš do najbližjega prevoznega sredstva, vse nagone po notranjem zadovoljstvu pa poteši s cigareti in z alkoholom'! Znana kombinacija, preizkušen, prijeten, upanja poln in karieri podrejen način igranja življenjskega lota. Pa dobitki? Za razliko od pravega lota je pri tovrstnem lotu glavni dobitek "ostati zdrav" podobnost s pravo loterijo pa je v tem, da to uspe ob hazard-nem igranju življenjskega lota le redkim. Večina jih torej resno zboli, čemur lahko rečemo, da ostanejo brez dobitka, redki zbolijo za blažjimi oblikami bolezni, temu lahko rečemo, da so na življenjskem lotu zadeli dobitek s tolažilno nagrado, tu in tam pa se zgodi, da kakšen zadene glavni dobitek, to je, da ostane zdrav kljub nezdravemu načinu življenja. Seveda so tako kot pri vseh oblikah iger na srečo glavni dobitniki največji vzorniki naivnežem, o njih se govori kot o junakih v stilu: »Celo življenje je pil, kadil in dobro jedel, pa je dočakal 90 let ...« To so resnično redki srečneži, za vse ostale pa ne velja niti tolažilna fraza "več sreče prihodnjič" saj naslednje priložnosti sploh več ne bo, vsaj na tem svetu ne. Iz tega sledi, da je najbolje, da življenjskega lota s kombinacijami nezdravih življenjskih navad raje sploh ne igrajmo. Pa nadaljujmo našo zgodbo: potem ko je Hans začutil bolečino in slabost, je poklical nujno pomoč, odpeljali so ga v bolnico in ugotovili so mu srčni infarkt. Hvala bogu ne usodni, ampak dovolj, da je bil Hansu resnično opozorilo, da mora v življenju nekaj spremeniti, sicer bo Lufthansa ostala brez pilota, gospoda Lufta Hansa. Življenjske spremembe, ki jih je naredil, so bile drastične, popolnoma je spremenil življenjski slog in dosegel ne samo odprave posledic infarkta, ampak tudi dvig splošnega dobrega počutja, kon-dicijo, moč in sposobnost premagovanja stresa. Tako je še dolgo pridno pilotiral, doma pa užival z ženo in s sinom, ki je bil rojen v trenutku, ko je bil oče visoko med
oblaki. V najslabšem primeru bi se lahko zgodilo, da Hans tistega dne svojega pristanka ne bi zaključil ne na zemlji ne med oblaki, ampak visoko nad oblaki, resnično pred vrati Svetega Petra.
Ta uvodna zgodbica se mi je odvila čez možgane v vročih avgustovskih dneh, ko sem poležaval na pesku prijetne plaže, nekje daleč od ambulante. V nekem trenutku sem odprl oči in zagledal majhnega ptička, ki je držal v kljunčku cigaretni ogorek in smuknil mimo mojega ležalnika proti grmovju, kjer ga je odvrgel. Nisem mogel verjeti neobičajnemu prizoru; kot bi hotel vrabček pokazati, kako ljudje onesnažujemo okolje in da morajo zdaj že živali skrbeti za čistočo okolja. Nadalje sem razmišljal: še več ... ljudje ne znamo poskrbeti niti za čistočo lastnega telesa. Pa ne od zunaj, ampak od znotraj. Mogoče smo pripravljeni za zdravje narediti kakšne "kozmetične" spremembe, ker le-te zahtevajo najmanj napora, to pa je velikokrat tudi vse. Pa poglejmo nekaj primerov, kako ljudje razmišljamo in na veliki zvon obešamo razlage, zakaj je lahko neka stvar koristna za zdravje: Zdravo je kaditi na plaži, ker si na svežem zraku. Zdravo je piti vino v vinski kleti, ker če se ga napiješ, te tam vsaj ne more povoziti avto. Zdravo si je na pečena svinjska rebra dati česen in smetano na vrhu čokoladne torte okrasiti z rezino pomaranče, saj tako česen kakor tudi pomaranča vsebujeta vitamine in znižujeta holesterol. Zdravo je, če imamo krčne žile ali rano na nogi, brez kompresijskih nogavic 6 ur delati na njivi, saj tako koža lažje diha. Pa še bi lahko naštevali. To so res samo kozmetični popravki velikih, zdravju škodljivih napak, ki jih počnemo. Popravki, ki so s stališča vere podobni razmišljanju, da nam bo vsak hud življenjski greh odpuščen že samo s tem, če se bomo na hitro pokrižali. Saj res, ko smo že omenili vino; vsi poznamo tisto pivsko himno Kol'kor kapljic, tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet ... No, pa da vam v zvezi s tem povem eno anekdoto: Nekoč je v ambulanti pacient zdravnika vprašal: »Doktor, koliko vina lahko spi-jem na dan?« Pa je zdravnik malo premislil in pacienta vprašal nazaj: »Koliko let pa si vi želite dočakati, Francelj?« »Ja, če bi bil kolikor toliko pri sebi, kakšnih 90, potem pa najboljše, da kar zaspim, da se ne matram ... 90 jih je dočakal moj stric, ki
je celo življenje pil alkohol in kadil.« »No, potem pa popijte 90 kapljic vina na dan, saj to ste si verjetno tudi želeli, ko ste v nedeljo na veselici peli pesem Kol'kor kapljic tol'ko let. To je približno pol deci vina. Saj vam verjetno ne bi škodilo tudi 180 kapljic na dan, ampak saj veste, vse nad sto je že tako redko, da se zdi, kot da so sto- in večletniki ušli Bogu izpod kontrole in jih je z zamudo poklical k sebi.« Francelj se je globoko zamislil, se zahvalil zdravniku za koristen nasvet in šel domov. Doma je še ves v šoku od ambulantnega pogovora nemo opazoval, kako je njegova žena, ki je bila prav tako pri zdravniku, sicer s sinom zaradi vnetih ušes, bolnemu Mihcu dala v uho kapljice, nato pa še dve veliki žlici sirupa proti vročini. V tistem trenutku pa je Franceljnu šinila v glavo odrešilna ideja: zdravnikov nasvet bo malce prilagodil in namesto enote kapljic bo uporabil enoto žličke, saj to je tudi zdravniška terapevtska enota, kot je videl na sinovem primeru. »90 žlic vina je pa že malo boljša varianta kot 90 kapljic,« si je mislil sam pri sebi in začel načrt še isti dan uresničevati. In na naslednji veselici je v zboru prijateljev dobre kapljice na ves glas zapel svojo različico pesmi (besedne razlike v zbornem petju tako in tako noben ni slišal): »Kol'kor žličkic, tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet ...« No, resnici na ljubo pa je večina izmed druščine pojočih bila po vedenjskem vzorcu podobna Franceljnu; še več, šli so na varianto "ziher je ziher" in so povprečno na dan popili krepko nad 90 žličk. Tako so v veri, da od viška glava ne boli, vsaj upali, da pa jim je vsaj 90 let, če le kaj velja "globoka resnica" iz priljubljene pesmi, zagotovljenih.
To je torej ta anekdota, pa preidimo nazaj na dopustniške utrinke. Poleg vrabčka s cigareto v ustih sem doživel seveda še marsikaj zanimivega. Na turški tržnici me je recimo trgovec ob nakupovanju ženske torbice prepričeval: »V naši trgovini dobite samo originalne, v Turčiji izdelane ponaredke najboljših svetovnih znamk ...
V	drugih trgovinah pa dobite ponaredke slabe kakovosti vzhodnoazijskih držav ...«
V	tistem trenutku sem bil navdušen nad srečo, da sem zavil v pravo trgovino, kupil sem torbico po nekoliko višji ceni, saj je vendar šlo za originalni turški ponaredek. A že na poti nazaj proti hotelu se mi je začelo svitati, da je vendar kljub morda res
kakovostni izdelavi to še vedno ponaredek in ne more biti isti kot original. Mogoče je pa boljši, vsaj za to torbico sem se prepričeval, da je tako. Pošteno povedano, saj tudi zdravila niso samo originali in zdravniki smo v tem popolnoma podobni turškim branjevcem, ko pacientom smrtno resno dopovedujemo, kadar jim ne predpišemo originalnega zdravila: »V naši ambulanti dobite recepte za same originalne, v zaupanja vrednih državah izdelane generike zdravil najboljših svetovnih farmacevtskih znamk ... V drugih državah pa lahko dobite generike slabše kakovosti ... « Pa smo tam. Pošteno sem moral sam pri sebi priznati, da moram razumeti paciente, ki zaupajo samo originalom. A vseeno lahko zatrdim, da so pri nas tudi generiki zaupanja vredni, saj gredo čez zelo zahtevna testiranja, preden pridejo na tržišče.
Ko so se po sončnem zahodu dopust-niški dnevi nagibali proti večeru, nas je ponavadi družba petih sedela v hotelski avli, kjer smo igrali tarok in se pogovarjali. V spomin se nam je vtisnil grozljiv prizor, ki smo ga doživeli vsakič, ko smo pogledali okrog sebe. Obkroženi smo bili namreč z navzdol zazrtimi brezizraznimi mladostniki, ki so imeli vsi po vrsti s svetlobo obsijane obraze. Vas zanima, kaj je to? To je nov način mladostniške dopustniške zabave, imenovan 'buljenje v svet interneta! S svetlobo ekrana računalnikov, iPodov in mobitelov obsvetljene figure so bile samo fizično med nami; njihove misli, trenutno nahajanje in duše pa so bili ujeti v mrežo medmrežja, ki je sicer neizmerno velika, a je vseeno mreža in vsaka mreža je jarem, internet žal predvsem jarem mladih duš. Mladostniki se žal več ne zabavajo kot celotne osebnosti z dušo in s telesom, ampak telo služi le toliko, da pri-
tisne na gumb ON računalnika, iPoda ali mobitela, nastavlja ekransko puščico ter klika na izbrana mesta. Na zabavo pa potem pošilja svoj največji biser, um, ki ga vzame iz sicer skrbno varovane skrinjice duševnosti in ga nepremišljeno vrže v vrtinec internetnega dogajanja. Vsekakor vrtinec internetnega dogajanja ni vedno nekaj slabega, saj nam s premišljeno uporabo lajša življenje. A če pridemo do točke, ko se brez internetnega vrtinca ne znamo zabavati ali pa da brez internetne-ga vrtinca ne moremo uživati na dopustu, potem se bojim, da postaja počasi lastnik našega bisera internet, ne pa več naša glava. Otroci in mladina se glede na osvetljenost obraza z globalizacijo čedalje bolj ločijo na dve polovici; eni so tisti, ki se jim obrazi svetijo od računalniškega ekrana, drugi pa tisti, ki se jim obrazi svetijo zaradi odseva z dna pravkar izpraznjene in do blišča polizane pločevinaste posodice, kjer je bila do še izpred nekaj minut nazaj skromna kepica neslanega riža. V svetlobo zazrte oči prvih govorijo: bedno, na netu ne najdem več nobenega zanimivega dogajanja; v svetlobo zazrte oči drugih pa govorijo: žalostno, na dnu posodice ne najdem več nobenega zrnca riža. Oboje je po svoje žalostno in zaskrbljujoče. Morda se moramo mi, odrasli, vprašati, kolikšna je naša odgovornost, da do tega prihaja. Kot starši, sorodniki in vzgojitelji v odraščanju svojih otrok si zadajmo cilj, da poiščemo napake in jih odpravimo, da poiščemo rešitve in jih uresničimo. Pogoj za uspešno izboljšanje situacije pa je predvsem to, da smo sami dober vzgled, ki bo vlekel. Če nam bo uspelo, bodo našim otrokom žareli obrazi ne od ekrana ali prazne posode, ampak od prečudovite svetlobe notranje sreče in zadovoljstva. ♦
nj	In
Kdor hoče nekaj narediti,
bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor.
(arabski pregovor)
^_^
Futsal klub Dobrepolje v novo sezono tudi s člansko ekipo!
Pred vrati je že četrta sezona od ustanovitve Futsal kluba Dobrepolje leta 2010. Kot pred vsako sezono do sedaj smo si tudi za novo sezono v klubu zastavili visoke cilje.
Glas iz srca Slovenije do občine Dobrepolje
Zadnjo julijsko soboto je v dobrepoljsko dolino prikolesaril slovenski ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij. Njegov kolesarski podvig je bil s prav posebnim namenom, saj se je odločil prekolesariti vseh 211 slovenskih občin v katere je dostavil zeleno sporočilo, s katerim opozarja na pomen povezovanja in varovanja okolja.
V Dobrepolje je Hilarij prispel 5. dan kolesarjenja po sto in več kilometrov dnevno. Dan je začel v Loškem Potoku nato se je ustavil še v Osilnici, Kostelu, Kočevju, Ribnici, Velikih Laščah in preko Dobrepo-lja odšel naprej čez Ig, Škofljico, Grosuplje, Ivančno Gorico proti Žužemberku.
Pred turistično informacijskim centrom na trgu Vidma je bil deležen lepega sprejema nekaj občanov in župana Janeza Pavlina. Kljub natrpanemu urniku se je za nekaj časa ustavil in poklepetal z
gostitelji. Župan je na skupen zemljevid Slovenije simbolno pritrdil lipov list.
Zeleni ambasador je 3. 8. 2013 uspešno sklenil svoj projekt IZ SRCA SLOVENIJE V VSE SLOVENSKE OBČINE in na zemljevid Slovenije ob pomoči županov in predstavnikov slovenskih občin simbolično prilepil 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo.
Hilarij je zaradi padca projekt prekinil septembra 2012 in ga spet nadaljeval 23. julija 2013. Po prihodu na cilj je povedal,
da so ga kljub vročini in naporom najbolj razveselili in motivirali izredno prijazni sprejemi v slovenskih občinah. Iskreno upa, da bo ta prijaznost in solidarnost tista, ki bo v prihodnje gonilo Slovencev pri ustvarjanju boljše prihodnosti in seveda še bolj zelene Slovenije.
Uradna spletna stran projekta: hilarij.si
(http://www. zelnik.net/)
Slovenski futsal podprvaki do 13 let, organizacija zaključnega turnirja ...
Za začetek bi radi povzeli lansko sezono, ki je bila zares uspešna tako na rezultatski kot tudi na organizacijski ravni. S starostno skupino do 13 let smo postali slovenski državni podprvaki v futsalu do 13 let. S tem smo izenačili naš najboljši rezultat v zgodovini kluba, saj smo v naši prvi sezoni postali državni podprvaki do 15 let. Lanskoletna ekipa do 13 let je bila v tej sezoni res superiorna, saj je dosegala zmage kot
po tekočem traku in si edini poraz priigrala še v finalu državnega prvenstva. Kljub temu gredo fantom in trenerju Romanu Zabukovcu vse čestitke za trud, borbenost in željo, ki so jih skozi sezono pokazali na treningih in tekmah.
Poleg omenjenega rezultata smo v klubu v sklopu zaključka državnega prvenstva do 13 let organizirali tudi zaključni turnir. S tem smo s strani NZS prejeli lepo priznanje, da je klub na pravi poti. Veseli pa smo bili, da je zaključni turnir uspel, da so se naši
fantje izkazali in da je bila športna dvorana v Velikih Laščah nabito polna.
Seveda ne gre pozabiti na ostale selekcije, ki so uspešno zastopale barve kluba in se trudile po svojih zmožnostih. Izpostavili bi še nekaj vrhuncev lanske sezone, in sicer smo ob koncu oktobra organizirali priprave v Bohinju, kjer smo preživeli čudovitih 5 dni s tremi najstarejšimi skupinami, prvič so bili igralci Futsal kluba vpoklicani v državno reprezentanco do 18 in 21 let, in kot vsako leto smo imeli družabno srečanje ob koncu sezone.
Futsal šola
V	Futsal klubu Dobrepolje bomo tudi v naslednji sezoni ponudili treninge futsa-la šestim starostnim kategorijam, in sicer U7, U9, U11, U13, U15 in U18, kjer se lahko mladi fantje naučijo osnov futsala, športnih prvih, športnega življenja in obnašanja. V Futsal klubu Dobrepolje smo ponosni, da vzgajamo mlade futsalerje in oblikujemo kakovosten in zanimiv futsal. Razvoj mladih futsalerjev poteka po načrtovanem programu, delamo korak za korakom in zagotavljamo pogoje, pri katerih lahko otroci dosežejo svoj maksimalni potencial.
V	futsal šoli bodo v naslednji sezoni delovali naslednji trenerji (ki imajo potrebno
izobrazbo in licence za izvajanje tovrstnih dejavnosti): Marko Strah, Dani Kaljevič, Roman Zabukovec, Robert Gačnik in Gregor Klinc. Točne razporede vadbenih terminov boste našli na spletni strani kluba ali Facebook profilu. Vabimo tudi vse fante, ki do sedaj še niste trenirali z nami, da se nam pridružite v novi sezoni, sestanek s starši bo potekal v sredo, 4. 9. 2013, ob 19. uri v Modri dvorani Jakličevega doma.
Članska ekipa in 2. slovenska futsal liga
V klubu si po koncu vsake sezone zastavimo, da bomo z naslednjo sezono naredili še en korak naprej v samem razvoju kluba.
Tako smo se po koncu lanske sezone odločili, da bomo v sezono 2013-2014 vstopili tudi s člansko ekipo. Slednjo bodo zastopali igralci iz domačih in sosednjih krajev. Članska vrsta je logična posledica, saj bo v prihodnjih letih čedalje več fantov končalo futsal šolo in v klubu jim bomo omogočili, da se preizkusijo tudi v članski konkurenci. Kaj več o članski izbrani vrsti bo mogoče prebrati na začetku septembra, ko se bo sezona tudi začela, zato nas spremljate in vas že sedaj vabimo na naše tekme. ♦
16. tek štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera
in tretje mesto Jožeta Šuštarja
V mesecu avgustu smo se štirje tekači športnega društva Dobrepolje udeležili 16. teka okoli Bohinjskega jezera. Petra Gran-dovec, Jože Šuštar, Peter Žnidaršič in Gorazd Milavec smo bili že dobre pol ure pred startom na svojih mestih.
Gorazd Milavec
Udeležba približno 450 tekačev je zadoščala za tekmovalni izziv in po drugi strani tudi za končno lepo mesto. V rahlo oblačnem vremenu - kar je za nas tekače skoraj odlično vreme - smo se zapodili s štartnega mesta, čez most in v obratni smeri urnega kazalca okoli Bohinjskega jezera.
Najhitrejši, vključno z našim Jožetom,
so hitro povedli in na začetku ostalim dali vedeti, kdo bo danes zasedel najboljša mesta. Pot je po začetnih dveh kilometrih teka po makadamu zavila v gozd, kjer smo tekli prav do izliva reke v jezero, kjer smo se nato po cesti vrnili na start. Proga je bila razgibana, večinoma senčna in z nekaj klanci. Obiskovalcev ob poti kar precej, med njimi pa se je našel tudi naš knjižničar Matej Kalan, ki nas je lovil v svoj objektiv in glasno spodbujal.
Ob prihodu v cilj smo bili vsi štirje tekači zelo zadovoljni, še posebej se je izkazal Jože, ki je v svoji kategoriji zasedel odlično tretje mesto, zakorakal na stopničke in prejel lep pokal.
Tek okoli Bohinjskega jezera je primeren za vsakogar in nadvse primerna de-stinacija tudi za obisk. Čudovit dan smo zaključili z zdravico Jožetovemu tretjemu mestu in s kopanjem v primerno ohlajenem jezeru. ♦
KINO DOBREPOLJE
KINO PROGRAM SEPTEMBER 2013
PETEK, 6. SEPTEMBER, ob 18. uri
ameriški animirani film, sinhroniziran v slov.
POŠASTI IZ UNIVERZE
KRATKA OZNAKA: Nepozabne Pošasti iz omare se vračajo na veliko platno, z zgodbo o študentskih letih enookega zelenca Mika in sinjega kosmatinca Sullyja. 17-letni Mike je navdušen, da se bo lahko na univerzi za strašenje začel učiti vseh skrivnosti pošastnega obnašanja, vendar njegove načrte prekriža zabavljaški in pri vseh priljubljeni Sully, ki postane njegove največji tekmec. Zaradi številnih zabavnih študentskih norčij se vedno znova znajdeta v težavah, med reševanjem iz zagat pa počasi spoznavata, da si nista tako zelo različna ter da se imenitno dopolnjujeta, če le uspeta pozabiti na večna nesoglasja in medsebojne potegavščine.
DOLŽINA: 1 ura, 42 MINUT.
PETEK, 27. SEPTEMBER, ob 18. uri
ameriški animirani druž. film, sinhroniziran v slov.
SKRIVNOSTNI VARUHI GOZDA
KRATKA OZNAKA: Skrivnostni varuhi gozda:, pustolovska risana komedija v 3D, razkriva povsem samosvoj domišljijski svet, ki so se ga domislili ustvarjalci risanih uspešnic, kot sta Ledena doba in Rio. V Skrivnostnih varuhih gozda se odvija boj med silami dobrega, ki pri življenju ohranjajo celoten živi svet, in silami zla, ki bi ta svet želelie uničiti. Ko se najstnica čudežno znajde v tem skrivnem vesolju, se spajdaši z elitno skupino bojevnikov in posadko komičnih in pretiranih bitij, da jim pomaga rešiti svet - njihov in naš. DOLŽINA: 1 ura, 42 MINUT.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage tetke
PUGELJ FRANČIŠKE
(1912-2013)
iz vasi Pri Cerkvi, Struge Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo kropili, zanjo molili, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala gospodu župniku za lep obred, moškemu in mešanemu zboru za lepo zapete pesmi, gospe Mileni in tudi ostalemu osebju Doma Terezija za pomoč pri oskrbi ter Cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba.
Vsi njeni
Bralec Našega kraja nas je seznanil z neprijetnim presenečenjem, ki ga je doživel na svoji priljubljeni poti na Kamen vrh. Tam, kjer se srečata poti iz Podpeči ter Podkraja, le nekaj metrov stran od razpela, je namreč naletel na kup krame, ki jo je nekdo očitno s prikolico kar stresel tam (na slikah). Takšna malomarnost ga je razjezila, zato je kramo fotografiral in bralce tako želel pozvati k večjemu spoštovanju našega res prelepega okolja ali pa jih vsaj poskusiti prestrašiti s kaznimi, ki trenutno za fizične osebe znašajo med 2000 in 5000 evri. ♦
kontakt: t://031-647-188 t://051-334-826 e://lnfo@blesk2.si
tone pogorelec, bukovica 2, 1310 Ribnica
fl TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
-	z nami do subvencije EKOSKLADA (2400 €)
-	brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
A CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
-	z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)
-	izolacija podstrešja (celuloza, volna)
-	toplotno izolacijska fasada
-	dobava in montaža oken (ral montaža)
-	izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)
1 GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
-	adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
-	zidarska dela
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
-	čistilni servis
zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost
QUTOUCQGTTUO J
DrunDiAo egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje egonbrundulai@hotmail.com
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
Težave z računalnikom?
Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo:
-	Servis računalniške opreme na domu
-	Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme
-	Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij
-	Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike
-	Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
IT
Plačilo položnic sedaj že ugodneje!
za komitente le
0,69 EUR
PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si
HRANILNICA LON
www.lon.si
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
V mesecu septembru
20%
SEJEMSKI POPUSTI na puc okna
i šf
041/402-780 I priba<a>amis.net www.priba-okna.s
OLJj gjjaS
ftPvc okna za pasivne hiše ft PVC okna z zunanjimi ALU maskami ft Skrito varnostno okovje v oknih »Novi modeli PVC in ALU vrat ft IMove rolete in zunanje žaluzije ft Jesenska akcija vhodnih vrat ft Jesenska akcija garažnih vrat
P RIBA OKNA d.o.o,, RAZSTAVNI SALON. Costa Ljubljansko brigade 23 A, Ljubljana Delavni das. ad ponedeljka da polha, od 1 Oh ■ 12h In 14h - 17h Telefon: 01/510 55 30, Fan: 01/510 55 31
Barbara Stefane, gsm: 041/44H 334. Primož Štefane, gsm: A41/402 780
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.