Analiza obremenjenosti šolskih svetovalnih delavcev 1 Analiza obremenjenosti šolskih svetovalnih delavcev Avtorica: Biserka Lep Obdelava podatkov: dr. Tomi Deutsch Strokovni pregled: dr. Brigita Rupar, mag. Cvetka Bizjak, mag. Tamara Malešević Jezikovni pregled: Tine Logar Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana 2020 Objava na spletnem naslovu: www.zrss.si/pdf/analiza obremenjenosti_sols_svet_del.pdf ----------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=40834819 ISBN 978-961-03-0538-5 (pdf) ----------------------------------- 2 KAZALO Vsebina 1 Teoretični uvod ................................................................................................................................ 4 2 Namen in cilji analize ....................................................................................................................... 7 3 Raziskovalna vprašanja .................................................................................................................... 7 4 Metodologija ................................................................................................................................... 8 4.1 Vzorec ...................................................................................................................................... 8 4.2 Instrumentarij .......................................................................................................................... 8 4.3 Potek anketiranja .................................................................................................................... 8 4.4 Obdelava podatkov ................................................................................................................. 8 5 Rezultati ........................................................................................................................................... 8 5.1 Splošni podatki ........................................................................................................................ 8 5.2 Analiza podatkov po vprašanjih ............................................................................................ 11 6 Interpretacija rezultatov ................................................................................................................ 36 7. Zaključek ........................................................................................................................................ 40 8 Viri ................................................................................................................................................. 41 9 Priloga 1: Vprašalnik Obremenjenost svetovalnih delavcev …………………………….……………….…………….43 3 1 Teoretični uvod Svetovalno delo ima v Sloveniji že bogato zgodovino. Leta 2018 je minilo petdeset let od zaposlitve prvih šolskih timov. V teh letih je svetovalna služba postala integralni del vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov (v nadaljevanju VIZ) v Sloveniji od vrtca do srednje šole. Profesionalni okvir za opravljanje svetovalnega dela so Programske smernice za vsak posamezni nivo VIZ. Na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje so bile potrjene leta 1999 in bile do leta 2008 dostopne v elektronski obliki, leta 2008 pa jih je kot posebno publikacijo izdal ZRSŠ. Osnovne vrste dejavnosti svetovalne službe so dejavnosti pomoči, razvojne in preventivne dejavnosti ter dejavnost načrtovanja in evalvacije. Njena temeljna naloga je, da se na podlagi specifičnega strokovnega znanja vključuje v kompleksno reševanje vzgojno-izobraževalnega dela na način, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci ter z zunanjimi institucijami. Pri svojem delu so strokovno avtonomni. Cilj svetovalne službe je, da so VIZ kot celota in vsi njegovi udeleženci čim bolj uspešni pri uresničevanju splošnih in posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljev ob hkratnem upoštevanju etičnih kodeksov posameznih strok. Na 19. konferenci Prispevki strok za svetovalno delo v praksi (Bezić, 2018) je bilo opozorjeno, da bi morala v ospredju ostati razvojno-preventivna dejavnost svetovalnih delavcev kot ključni element, ki omogoča hkrati opolnomočenje učiteljev/vzgojiteljev (v nadaljevanju učiteljev) kot otrok/učencev/dijakov (v nadaljevanju učencev). Zaradi naraščajočih težav na področju duševnega zdravja učencev, kar ni le rezultat spoznanj iz vzgojno-izobraževalne prakse, ampak tudi opozoril s področja zdravstva, je treba krepiti delo na področju razvijanja učenja čustvenih in socialnih kompetenc ter preprečevanja nasilja med vrstniki. V zadnjih 15 letih je prišlo do večjih sprememb v šolskem sistemu, kar se odraža tudi na vsebini in obsegu dela svetovalnih delavcev in spreminja poudarke na določenih področjih dela ter pomeni večjo vpletenost tudi zunanjih strokovnjakov in staršev v delovanje VIZ. Takšne spremembe so bile: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Koncept odkrivanja in vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki srednjih šol, Koncept učne težave v osnovni šoli, Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (2009) itd. V letošnjem letu je izšla znanstvena monografija Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive (Gregorčič Mrvar in sod., 2020), ki z različnih vidikov osvetljuje delo svetovalnih delavcev na posameznih VIZ. V zaključkih omenjene monografije avtorji navajajo, da večina svetovalnih delavcev meni, da so Programske smernice sicer ustrezne, vendar jih redkeje v celoti uresničujejo v praksi, ker je delo postalo kompleksnejše, je vse več strokovnega in administrativnega dela. S smernicami se najmanj identificirajo psihologi, socialni pedagogi ter specialni in rehabilitacijski pedagogi. Od sprejetja Programskih smernic smo priča večji širitvi profilov za opravljanje svetovalnega dela, kar je tudi eden izmed razlogov za njihovo prenovo. Treba je vključiti tudi sodobno razumevanje aktivnega vključevanja učencev kot soustvarjalcev, ne le kot pasivnih soudeležencev v procesu pomoči in svetovanja. Trenutno je največ delovnih nalog svetovalne službe vezanih na kurativno in korektivno delovanje, ki se najpogosteje izvaja individualno. Zato je smotrno in s stališča učinkovitosti racionalno, da se okrepi izvajanje razvojno-preventivnih dejavnosti. Šele te omogočajo ukvarjanje s celotno populacijo oziroma posameznimi oddelki, ne le nudenje individualnega svetovanja in podpore. Svetovalnim delavcem zmanjkuje časa za evalvacijo lastnega dela, kar posledično onemogoča presojo učinkovitosti le-tega in onemogoča dobro načrtovanje nadaljnjega dela. 4 Pomembno področje dela je neposredno sodelovanje z učitelji oziroma neposredno sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu ter posvetovalnem delu z učitelji. Tesnejše sodelovanje med vsemi strokovnimi sodelavci v VIZ prinaša več zadovoljstva ter neposredno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Pomembnost povezovanja je še posebej stopila v ospredje v času zaprtja šol ob razglasitvi epidemije covid-19. V raziskavi, ki so jo opravili na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Skubic Ermenc, Kalin, Mažgon, 2020), ravnatelji navajajo, da so jim bili svetovalni delavci v podporo pri organizaciji izobraževanja na daljavo (3,80 od 5). Pomen povezovanja med strokovnimi delavci je izpostavilo več raziskav, med njimi tudi raziskava Zavoda RS za šolstvo (Rupnik Vec, 2020), kjer je na podlagi odgovorov fokusnih skupin poudarjena ključna vloga svetovalnih delavcev na področju prilagoditev pouka učencem, ki so potrebovali poseben pristop (otroci s posebnimi potrebami, učnimi težavami, priseljenci itd.). V monografiji (Gregorčič Mrvar, 2020) so izpostavili nekaj težav, ki se neposredno ne navezujejo na vsebino dela. Svetovalni delavci v Sloveniji nimajo enoznačno opredeljenega delovnega časa, nimajo opredeljene razmejitve dela, namenjenega posameznim dejavnostim (dejavnosti pomoči, razvojno-preventivnim ali evalvaciji ter izobraževanju), različne so normativne ureditve v različnih VIZ. Ravnatelji vidijo večjo oporo v svetovalnih delavcih, kot jo le-ti vidijo v ravnateljih. Povezanost med obojimi pa je, po tujih raziskavah, ključna za razvijanje in udejanjanje vizije in razvoja šole. Kot oviro za njihovo tesnejše in produktivnejše sodelovanje pa so pogosto navajali preobremenjenost z delom tako prvih kot drugih. Ovira pri razvijanju razvojno-preventivnega dela skupaj z učitelji je tudi, da le tretjina učiteljev aktivno pristopa in skupaj s svetovalnim delavcem ugotavlja, kaj se dogaja z učenci, in skupaj načrtuje ukrepanje. Velika večina učiteljev še vedno napoti učenca v šolsko svetovalno službo in le manjši del se jih na začetku šolskega leta dogovori za sodelovanje. Več osnovnošolskih učiteljev kot srednješolskih sodeluje s svetovalnimi delavci, čeprav so v manjšini. Kot možni razlog za to navajajo, da ne poznajo delo kolegov in da imajo različna pričakovanja glede medsebojnega sodelovanja ter različne strokovne poglede na delo v razredu in z učenci. Učenci in dijaki pa so v raziskavi poudarili, da želijo več obiskov svetovalnega delavca v oddelkih ali delavnic z vsemi učenci, čeprav kot najpogostejšo dejavnost prepoznavajo individualno delo svetovalnih delavcev. Poklicno pot strokovnjakov s področja šolstva je raziskovala Javrh (2007). S primerjavo empiričnih podatkov z modelom Hubermana in na podlagi kvalitativne raziskave poklicnih biografij zaposlenih učiteljev osnovnih in srednjih šol je izdelala S-model (slovenski model) profesionalnega razvoja učiteljev, ki ga je opisala v različnih fazah. Glede na leta delovne dobe se zaposleni srečujejo z različnimi doživljanjem nalog, razvijanjem veščin in kompetenc. Prva faza je preživetje in odkrivanje, druga stabilizacija, tretja poklicna aktivnost in eksperimentiranje ali na drugi strani negotovost in revizija, ki se pojavlja v obdobju med 7 do 18 let delovne dobe. Četrta faza je kritična odgovornost ali na drugi strani občutek nemoči in traja nekako do 30 let delovne dobe. Peta, zadnja, faza je sproščeno ali zagrenjeno izpreganje. Razvoj poklicne identitete svetovalnih delavcev je raziskovala Javrh (2014) ter ugotovila, da večina svoje delovne razmere ocenjuje dokaj pozitivno, nekateri mlajši pa so poročali o nemoči in večjih težavah zaradi poklicnega izgorevanja. Med njimi je bilo bistveno več pedagogov kot strokovnjakov drugih profilov. Različna združenja je pozvala k aktivnostim, ki bi ustavile manjšanje profesionalne vloge svetovalnih delavcev, ki se je začela izgubljati v birokratizaciji dela in njeni razpršenosti. Profesionalna odličnost se ne more graditi z nižanjem števila svetovalnih delavcev, ki opravljajo le svetovalno delo. 5 O različni delovni obremenjenosti svetovalnih delavcev je bilo opravljenih več raziskav. Tudi v reviji Šolsko svetovalno delo (3, 2018) je vodilna tema posvečena vlogi in položaju svetovalne službe v slovenskem šolskem sistemu. V članku (Erjavec Bartolj, 2018) avtorica navaja, da je nezadovoljstvo z normativi edina postavka, kjer se strinjajo v več kot polovici primerov tako svetovalni delavci iz vrtcev kot osnovnih in srednjih šol. Za svetovalne delavce iz dijaških domov in vzgojnih zavodov to ni veljalo. Svetovalni delavci so v dilemah tudi pri osnovnih vprašanjih, kot je dolžina delovnega časa, delitev dela na svetovalno delo in poučevanje ter v zvezi s tem vprašanje dolžine delovnega časa. Ali jim pripada, enako kot učiteljem za poučevanje, tudi čas za pripravo na pouk, je vprašanje, ki še nima odgovora. Pomen in nujnost dodatnega strokovnega izobraževanja je naslednja šibka točka, še posebej na področju otrok s posebnimi potrebami poudarjajo potrebo po uzakonjeni superviziji in/ali interviziji. Resman v omenjeni številki revije Šolsko svetovalno delo (2018) svoj prispevek sklene z mislijo, da je sodelovanje svetovalnega delavca več kot skrb le za posameznega učenca ali posamezni šolski problem, usmerjeno je v pomoč in razvoj vseh učencev in šole kot celote. Torej se poudarja razvojno in preventivno delo. Na temelju podatkov iz Analize s priporočili za načrtovanje, spremljanje in evalvacijo svetovalnega dela v vrtcu ZRSŠ (Malešević, 2018) ter poglobljenih intervjujev z vodstvi in svetovalnimi delavci vrtcev se priporoča rešitve v smeri izogibanja nezaželenih izidov za vrtec, kot so: nevtralizacije specifičnih znanj svetovalnih delavk s prevzemanjem administrativnih nalog v zvezi z otroki s posebnimi potrebami ali vpisom otrok v vrtec. Število zaposlenih svetovalnih delavcev na posamezni VIZ je odvisno od veljavnih pravilnikov. Za področje vrtca je to Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki v 9. členu določa, da se lahko v vrtcu s 30 oddelki sistemizira eno delovno mesto. V primeru da opravlja svoje delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ zmanjša za 2 oddelka, če opravlja delo na več kot šestih lokacijah, pa za 4 oddelke. V osnovni šoli opredeljuje sistemizacijo Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki v 8. členu določa, da se na 20 oddelkov lahko zaposli en svetovalni delavec. V šoli z več ali manj oddelki pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta. V srednji šoli velja Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, ki v 27. členu določa sistemizacijo enega svetovalnega delavca na 20 oddelkov. V nadaljevanju nastajajo razlike v primeru, da je oddelkov več ali manj kot 20 in se računajo deleži glede na različne srednješolske programe. V osnovnih šolah s prilagojenim programom velja Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, ki v 10. členu določa zaposlitev enega svetovalnega delavca na 10 oddelkov. V šoli z večjim ali manjšim številom oddelkov se lahko zaposli v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta. V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (2011) je bilo predlagano, da se število oddelkov za zaposlitev v vrtcih s 30 zmanjša na 20. Predlog je utemeljen na dejstvu, da se je povečalo število vključenih otrok v predšolskem obdobju ter da smo priča večjemu vključevanju otrok iz socialno in kulturno manj spodbudnega okolja in otrok s posebnimi potrebami, hkrati pa je ponudba programov bolj pluralna, dejavnosti pa vse bolj raznolike. V istem dokumentu so avtorji oblikovali tudi predloge za osnovno šolo in za kakovostno opravljeno delo za otroke s posebnimi potrebami že leta 2011 predlagali, da mora država okrepiti delo šolske svetovalne službe z vzpostavljanjem ustreznih pogojev za izvajanje pomoči učencem še pred 6 usmerjanjem (Koncept učne težave s predpostavko, da bi pravočasna in učinkovito izvedena pomoč lahko odpravila težave in usmeritev morda ne bi bila potrebna). Za srednjo šolo so predlagali na področju karierne orientacije namensko 1 uro tedensko za svetovalne delavce (35 ur na letni ravni) zaradi ugotovitve, da je v Sloveniji to področje izrazito pod nivojem praks držav EU. Obvezno naj bi bilo dodatno izobraževanje učiteljev in svetovalnih delavcev za izvajanje področja karierne orientacije. Za delo z nadarjenimi (str. 342) predlagajo dodatna finančna sredstva za delo, in sicer za izvajanje prilagojenih individualnih in skupinskih oblik dela ter za kadrovske rešitve v zvezi z vodenjem koordinacije. Svetovalno delo v VIZ in svetovalni delavci so v Sloveniji integralni del funkcioniranja zavodov. So osrednje mesto, kjer se srečujejo vsi: vodstvo, strokovni kader, starši in seveda učenci. Ne gre pa samo za koordiniranje, svetovanje, podporo in pomoč. Vsakoletni vpis učencev zahteva daljšo strokovno-administrativno delo, pravne norme se vedno bolj zajedajo v vzgojno-izobraževalni proces, s tem pa se povečuje tudi obseg administrativnega dela, kot so različni zapisniki, izdaje odločb, posvetovanje s odvetniškimi pisarnami, ki jih pooblastijo starši, sodelovanje s sodišči itd. 2 Namen in cilji analize Temeljni cilj je analize je ugotoviti, ali najnovejši podatki ponovno govorijo o veliki obremenjenosti svetovalnih delavcev na posameznih VIZ. Ali je glede na vrsto VIZ (vrtec, osnovna šola, srednja šola, osnovna šola s prilagojenim programom, dijaški dom), delovno dobo, število oddelkov v VIZ, temeljno izobrazbo in dopolnjevanje dela med njimi razlika. 3 Raziskovalna vprašanja Vprašanja so bila oblikovana glede na različne dejavnosti, v katere so svetovalni delavci vključeni v posameznih VIZ. Dodano je vprašanje o doživljanju dela v preteklem šolskem letu in razlogih za visoko obremenjenost na delovnem mestu. 1. Ali večinoma svetovalni delavci opravljajo tudi druge naloge in tako dopolnjujejo delovni čas? 2. Ali svetovalni delavci podobno doživljajo stopnjo obremenjenosti s posameznimi nalogami in delo v svetovalni službi glede na pridobljeno izobrazbo, leta delovne dobe, vrsto VIZ, število oddelkov in dopolnjevanje dela? 3. Kako doživljajo strokovno in časovno obremenjenost z različnimi nalogami, ki spadajo v okvir bodisi dejavnosti pomoči, razvojnih in preventivnih dejavnosti ali dejavnosti načrtovanja in evalvacije? 4. Kako doživljajo obremenjenost z različnimi drugimi nalogami, ki ne spadajo v zgoraj predstavljeni okvir? 5. Zaradi hitrih sprememb v družbi se spreminjajo področja in poudarki dela šolske svetovalne službe. Ali so ustrezno informirani, se povezujejo med sabo in z drugimi ter pridobivajo nova znanja in kompetence? 7 4 Metodologija 4.1 Vzorec V raziskavi je v spletni anketi sodelovalo 258 svetovalnih delavk in svetovalnih delavcev iz različnih VIZ, in sicer: iz vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom in dijaških domov. Struktura po spolu je 97,6 % svetovalnih delavk in 2,4 % svetovalnih delavcev. 4.2 Instrumentarij Vprašalnik Obremenjenost svetovalnih delavcev vsebuje 29 vprašanj (Priloga 1). Podatki so pridobljeni iz spletne ankete. Vprašalnik je oblikovan tako, da je možno pri vsakem vprašanju odgovoriti s pomočjo ocenjevalne lestvice, vključen je izbirni tip, z možnostjo dopolnitve odgovora v kategoriji »Drugo«. 4.3 Potek anketiranja Anketni vprašalnik je bil po mreži ZRSŠ (mreža za izvajanje študijskih skupin ZRSŠ) posredovan na e-naslove svetovalnih delavcev v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah. Ker naša mreža svetovalnih delavcev ni popolna in nima v celoti vključenih svetovalnih delavcev iz dijaških domov, osnovnih šol s prilagojenim programom ali zavodov, smo anketni vprašalnik posredovali ravnateljem z zaprosilom, da jih posredujejo svetovalni delavki/svetovalnemu delavcu v njihovem VIZ. Anketni vprašalnik je bil odprt do 14. 7. 2020. V zadnjem tednu avgusta 2020 smo ponovno posredovali vprašalnik svetovalnim delavkam/delavcem v srednjih šolah, ker julija ni bilo odziva (prejeli smo le 1 odgovor od srednješolskih svetovalnih delavk/delavcev). 4.4 Obdelava podatkov Kvantitativni podatki so bili so bili analizirani s programom SPSS 14.0, kvantitativni pa grupirani po skupinah. 5 Rezultati 5.1 Splošni podatki Svetovalne delavke/svetovalni delavci imajo različno delovno dobo, doseženo temeljno izobrazbo in so zaposlene/zaposleni v različnih VIZ, ki imajo različno število oddelkov. Nekatere/nekateri so zaposlene/-i na delovnem mestu svetovalnega delavca v celotnem obsegu, druge/-i dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa. Nekatere/-i opravljajo delo v različnih VIZ in za potrebe korektne interpretacije je bilo treba najprej pridobiti podatke o objektivnih razlikah med njimi. Tabela 1: Delovna doba svetovalnih delavcev Delovna doba Število Odstotek Do 10 let 49 19,1 % 11 do 20 let 102 39,9 % 21 do 30 let 59 23,0 % Več kot 30 let 46 18,0 % Skupaj 256 100,00 % 8 Večina svetovalnih delavcev, sodelujočih v anketi, ima med 11 in 20 let delovne dobe, sledijo zaposleni z 21 do 30 let delovne dobe. Torej je več kot polovica anketiranih v najproduktivnejših letih. Če uporabimo fazni model razvoja kariere, so pretežno v fazi dejavnosti in eksperimentiranja (Javrh, 2007), že suvereni pri opravljanju svojega dela, vzpostavili so sodelovanje tako znotraj kot zunaj matične šole. Pri opravljanju dela dosežejo večjo avtonomnost in določeno sproščenost. Pozitivna kritika v tem obdobju pomeni, da vidijo in opazijo napake v sistemu, kar jih spodbuja k razmisleku, iskanju novih prijemov, ki so strokovno zahtevnejši, pripravljeni pa so tudi na širši družbeno aktiven prispevek. Tabela 2: Temeljna izobrazba svetovalnih delavcev Študijski programi Število Odstotek Pedagogika 62 24,0 % Psihologija 72 27,9 % Dvopredmetni študij pedagogika in* 44 17,1 % Socialno delo 28 10,9 % Socialna pedagogika 35 13,6 % Specialna in rehabilitacijska pedagogika (defektologija) 2 0,8 % Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje 2 0,8 % Inkluzija v vzgoji in izobraževanju oz. inkluzivna pedagogika 8 3,1 % Socialno delo z družino 2 0,8 % Drugo* 3 1,2 % Skupaj 258 100,0 % V tabeli je navedena večina študijskih programov oziroma ustrezna izobrazba, ki omogoča zaposlitev na delovnem mestu svetovalnega delavca od vrtca do srednje šole. V pravilnikih o izobrazbi strokovnih delavcev (za vrtec, osnovno šolo ali srednjo šolo) so vsi našteti študijski programi ustrezni. Glede na pravilnike je možna in ustrezna izobrazba tudi: socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola ter duševno zdravje v skupnosti, vendar sodelujoči v anketi te izobrazbe nimajo. Pod drugo smo pustili še odprto možnost za naštevanje pridobljene izobrazbe svetovalnih delavcev. Prejeli smo tri odgovore, vendar ne vemo, ali je bila pomota ali je njihova izobrazba res zunaj predpisane oz. v pravilniku določene izobrazbe. Dvopredmetni študijski program pedagogika smo obravnavali ločeno od enopredmetnega študija pedagogike in je pretežno v teh povezavah: sociologija (22), geografija (5), zgodovina (4), tuji jeziki (4), slovenščina (1) itd. V nadaljevanju analize smo zaradi nizkih frekvenc združili odgovore tistih svetovalnih delavk/delavcev, ki so navedle/-i izobrazbo: specialna in rehabilitacijska pedagogika (defektologija), supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzija v vzgoji in izobraževanju oz. inkluzivna pedagogika, socialno delo z družino in drugo v kategorijo Drugo. Tabela 3: Na koliko VIZ opravljajo delo svetovalni delavci Število Odstotek Na 1 VIZ 238 93,3 % Na 2 VIZ 10 3,9 % Na 3 ali več VIZ 7 2,7 % Skupaj 255 100,0 % 9 Pretežno vsi svetovalni delavci opravljajo svoje delo in naloge v enem VIZ (93,3 %), na dveh le 3,9 % in na treh ali več 2,7 % anketiranih. Treba pa je upoštevati, da je bilo vprašanje za različne VIZ, ne pa tudi različne nivoje znotraj enega VIZ (pogosta povezava je vrtec in osnovna šola). Tabela 4: Vzgojno-izobraževalni zavodi, kjer so zaposleni Da Ne Skupaj Š Odstote Odstote Odstote tevilo Število Število k k k Vrtec 106 41,4 % 150 58,6 % 256 100,0 % Osnovna šola 150 58,6 % 106 41,4 % 256 100,0 % Srednja šola 32 12,5 % 224 87,5 % 256 100,0 % Dijaški dom 5 2,0 % 251 98,0 % 256 100,0 % Osnovna šola s prilag. pr. 15 5,9 % 241 94,1 % 256 100,0 % Vzgojni zavod 0 0,0 % 256 100,0 % 256 100,0 % Nekateri svetovalni delavci opravljajo svoje delo na več VIZ ali pa na enem VIZ, vendar na različnih nivojih (npr. vrtec in osnovna šola), pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Več kot polovica anketiranih (58,6 %) svetovalnih delavcev je zaposlenih v osnovni šoli, v vrtcih 41,4 %, v srednji šoli 12,5 %, osnovni šoli s prilagojenim programom 5,9 % in v dijaških domovih 2 %. V nadaljevanju smo jih zaprosili, da se odločijo za en VIZ, za katerega bodo odgovarjali. Tabela 5: Vzgojno-izobraževalni zavodi, za katere so odgovarjali v anketnem vprašalniku Število Odstotek Vrtec 73 28,3 % Osnovna šola 141 54,7 % Srednja šola 32 12,4 % Osnovna šola s prilagojenim programom 12 4,7 % Skupaj 258 100,0 % V nadaljevanju statistične obdelave podatkov se vsi odgovori navezujejo na opravljanje svetovalnega dela le na tistem VIZ, ki so ga izbrali, da bodo zanj odgovarjali. Ker je iz dijaških domov le nekaj svetovalnih delavcev izpolnjevalo anketo in jih je premalo, da bi lahko bili vključeni v statistično obdelavo podatkov, v nadaljevanju niso upoštevani kot posebna skupina svetovalnih delavcev. Za osnovnošolski nivo izobraževanja odgovarja več kot polovica anketiranih svetovalnih delavk (54,7 %). Kot vidimo, je najpogostejša kombinacija opravljanje svetovalnega dela v vrtcu in osnovni šoli, saj se je kar nekaj svetovalnih delavk odločilo, da bodo v nadaljevanju izpolnjevanja ankete odgovarjale za osnovno šolo in ne vrtec (28,3 %). V srednji šoli je zaposlenih 12,4 % in v osnovni šoli s prilagojenim programom 4,7 % svetovalnih delavk. Tabela 6: Število oddelkov v vzgojno-izobraževalnem zavodu Število Odstotek Do 10 oddelkov 39 15,4 % Od 11 do 20 oddelkov 92 36,4 % Od 21 do 30 oddelkov 62 24,5 % 31 in več oddelkov 60 23,7 % Skupaj 253 100,0 % Zanimala nas je tudi velikost VIZ, za katerega so odgovarjale. Navedle so velik razpon števila oddelkov, in sicer od 4 do 93. Večina svetovalnih delavk je zaposlenih v VIZ, kjer je število oddelkov od 11 do 20 (36,4 %), sledijo VIZ, kjer je število oddelkov od 21 do 30 (24,5 %). Le nekoliko nižji odstotek svetovalnih 10 delavk je zaposlenih v VIZ, kjer je število oddelkov 31 in več (23,7 %). Najmanj jih je v VIZ, kjer je do 10 oddelkov, in sicer 15,4 %. Tabela 7: Število delovnih mest po normativih za zaposlitev svetovalnega delavca v VIZ Število Odstotek Do 0,5 43 16,9 % Od 0,6 do 1,0 92 36,1 % Od 1,1 do 1,5 61 23,9 % Od 1,6 do 2,0 32 12,5 % Od 2,1 do 2,5 12 4,7 % Od 2,6 do 3,0 7 2,7 % Od 3,1 do 3,5 2 0,8 % Od 3,6 do 4,0 4 1,6 % 4,1 ali več 2 0,8 % Skupaj 255 100,0 % Nekoliko več kot tretjina je zaposlena v VIZ, kjer je od 0,6 do 1 delovnega mesta svetovalnega delavca glede na normative za zaposlitev. Sledijo VIZ z 1 do 1,5 svetovalnega delavca (23,9 %). Nekoliko večji delež (16,9 %) je še zaposlen v VIZ, kjer je možna zaposlitev za polovični delovni čas. Preostali odstotki so dokaj razpršeni. Posebej je treba opozoriti, da so normativi za zaposlitev različni glede na vrsto VIZ. 5.2 Analiza podatkov po vprašanjih V nadaljevanju so obdelani podatki po vrstnem redu postavljenih vprašanj v anketi. Pri vsakem vprašanju smo primerjali podatke glede na več različnih kriterijev. Ti so: primerjava glede na vrsto VIZ, primerjava glede na delovno dobo, primerjava glede na velikost VIZ (število oddelkov), primerjava glede na temeljno izobrazbo, primerjava glede na dopolnjevanje delovnega časa. Ali ob delovnem mestu svetovalnega delavca opravljate še katero delo in tako dopolnjujete do polnega delovnega časa? Tabela 8: Dopolnjevanje dela za polni delovni čas Število Odstotek Ne, sem samo svetovalna 97 38,3 % delavka/svetovalni delavec. Da, opravljam še dodatno delo in tako dopolnjujem do polnega delovnega časa 156 61,7 % .* Skupaj 253 100,0 % Svetovalne delavke samo v 38,3 % opravljajo delo v svetovalni službi, večina jih opravlja še dodatno delo do polnega delovnega časa (61,7 %). Najpogosteje so navajale, da dopolnjujejo delo kot: izvajalke dodatne strokovne pomoči (67,3 %), učiteljice (25 %), pomočnice ravnateljice/ravnatelja (9,6 %), so tudi pomočnice vzgojiteljice (3,2 %), vzgojiteljice (2,6 %), knjižničarke (1,9 %) in drugo (25 %). Pod drugo je najpogosteje navedeno: oddelek podaljšanega bivanja (OPB), izvajalka individualnih in skupinskih ur učne pomoči (ISP), organizator prehrane in zdravstveno higienskega režima, svetovalna delavka v vrtcu, dodatna strokovna pomoč, koordinatorji na različnih področjih, koordinatorji v projektih, nesistematizirane ure po odločbah, pomoč za učence Rome itd. 11 Tabela 9: Primerjava glede na vrsto VIZ Vrsta VIZ Vrtec OŠ SŠ OŠPP Ne, sem samo svetovalna Število 34 43 13 7 delavka/svetovalni delavec. Odstotek 46,6 % 31,2 % 43,3 % 58,3 % Da, opravljam še dodatno delo in tako Število 39 95 17 5 dopolnjujem do polnega delovnega časa Odstotek 53,4 % 68,8 % 56,7 % 41,7 % .* Skupaj Število 73 138 30 12 Odstotek 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Največ svetovalnih delavk dopolnjuje delo v osnovnih šolah, najmanj pa na osnovnih šolah s prilagojenim programom. V vrtcih najpogosteje dopolnjujejo delo kot izvajalke dodatne strokovne pomoči (38,5 %). Navajajo, da so učiteljice v 17,9 % in pomočnice ravnateljice v 15,4 %, v 12,8 % pa so tudi pomočnice vzgojiteljice. V osnovnih šolah dopolnjujejo delo v 86,3 % z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, v petini primerov pa so učiteljice. Na obeh VIZ dopolnjujejo delo kot knjižničarke v le 2 %. V srednjih šolah jih več kot polovica (52,9 %) dopolnjuje delo s poučevanjem. V osnovnih šolah s prilagojenim programom pa v 80 % dopolnjujejo delo s poučevanjem. Tabela 10: Primerjava glede na delovno dobo Delovna doba v letih 31 in več Do 10 let 11–20 let 21–30 let let Ne, sem samo svetovalna Število 16 34 23 24 delavka/svetovalni delavec. Odstotek 32,7 % 33,7 % 40,4 % 54,5 % Da, opravljam še dodatno delo in tako Število 33 67 34 20 dopolnjujem do polnega delovnega časa Odstotek 67,3 % 66,3 % 59,6 % 45,5 % .* Skupaj Število 49 101 57 44 Odstotek 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Iz tabele je razvidno, da z naraščanjem delovne dobe svetovalne delavke opravljajo več svetovalnega dela in so zato manj obremenjene z delom, s katerim dopolnjujejo delovni čas do polnega delovnega časa. In velja tudi obratno, manj kot imajo delovne dobe, bolj so njihove naloge razpršene. Tabela 11: Primerjava glede na velikost VIZ Število oddelkov 31 in več Do 10 od. 11–20 od. 21–30 od. od. Ne, sem samo svetovalna Število 6 19 33 36 delavka/svetovalni delavec. Odstotek 15,4 % 21,1 % 54,1 % 62,1 % Da, opravljam še dodatno delo in tako Število 33 71 28 22 dopolnjujem do polnega delovnega časa Odstotek 84,6 % 78,9 % 45,9 % 37,9 % .* Skupaj Število 39 90 61 58 Odstotek 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Svetovalne delavke, zaposlene v VIZ z višjim številom oddelkov, redkeje dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa, kar je glede na normative pričakovano. Čim manj oddelkov ima šola, tem višji je delež 12 dopolnjevanja z delom na več različnih področjih. Najpogosteje navajajo dopolnjevanje z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, ne glede na velikost VIZ. Ne smemo pa pozabiti, da so različni normativi za zaposlitev svetovalnih delavcev v različnih VIZ po vertikali. V vrtcu je normativ za enega svetovalnega delavca 30 oddelkov, v OŠ na 20 oddelkov, v SŠ na 20 oddelkov in OŠPP 10 oddelkov. Tabela 12: Primerjava glede na temeljno izobrazbo Izobrazba Dvopred. Pedagogi Psihologij Socialno Soc. pe pedagogi Drugo ka a delo dagogika ka Ne, sem samo svetovalna Število 26 24 15 15 13 4 delavka/svetovalni delavec. Odstotek 41,9 % 34,8 % 34,9 % 55,6 % 37,1 % 23,5 % Da, opravljam še dodatno delo in Število 36 45 28 12 22 13 tako dopolnjujem do polnega delovnega časa.* Odstotek 58,1 % 65,2 % 65,1 % 44,4 % 62,9 % 76,5 % Skupaj Število 62 69 43 27 35 17 Odstotek 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % Glede na izobrazbeno strukturo je največ svetovalnih delavk, ki opravljajo le svetovalno delo, končalo študij socialnega dela, kajti 55,6 % jih opravlja le-to. Za vse preostale profile pa velja, da v več kot polovici dopolnjujejo delovni čas do polnega delovnega časa, npr.: psihologi 65,2 %, dvopredmetna pedagogika 65,1 %, socialni pedagogi 62,9 %, pedagogi 58,1 %. V veliki večini so izvajalke dodatne strokovne pomoči (pedagogi 77,8 %, socialni pedagogi 77,3 %, psihologi 73,3 %, dvopredmetna pedagogika 57,1 % in socialno delo 25 %). Večinoma torej dopolnjujejo v treh četrtinah delovni čas kot izvajalke dodatne strokovne pomoči, le socialne delavke v četrtini. Naslednje področje, kjer dopolnjujejo svoj delovni čas do polnega delovnega časa, je učiteljica (od tretjine in niže) ter še pomočnica ravnatelja/ravnateljice, kjer je največ pedagoginj. Vsi preostali odstotki so zelo nizki in razpršeni. Najvišji odstotek dopolnjevanja dela do polnega delovnega časa imajo svetovalne delavke v osnovni šoli. Izobrazba ni toliko pomembna. Čim manj delovne dobe imajo, tem bolj so njihove naloge razpršene. Pomembna pa je velikost šole oziroma število oddelkov. Čim manj je oddelkov v VIZ, tem višji je delež dopolnjevanja do polnega delovnega časa. Na katerih področjih opravljate naloge koordinatorja? Tabela 13: Na katerih področjih opravljajo dela koordinatorja Da Ne Skupaj Š Odstote Odstote Odstote tevilo Število Število k k k Koordinator/-ka za otroke s 191 74,9 % 64 25,1 % 255 100,0 % posebnimi potrebami Koordinator/-ka za 116 45,5 % 139 54,5 % 255 100,0 % nadarjene Koordinator/-ica v projektu 109 42,7 % 146 57,3 % 255 100,0 % Koordinator/-ka za (navedite področje)* 75 29,4 % 180 70,6 % 255 100,0 % Ne opravljam nalog 23 9,0 % 232 91,0 % 255 100,0 % koordinatorja/-ke. 13 Svetovalne delavke so koordinatorke na različnih področjih. Najpogosteje so koordinatorke za otroke s posebnimi potrebami (74,9 %), koordinatorke za nadarjene (45,5 %), koordinatorke v projektih (42,7 %), koordinatorke na različnih področjih (29,4 %). Le 9 % jih navaja, da niso koordinatorke na nobenem področju. V tretjini primerov so koordinatorji/koordinatorke na zelo različnih področjih delovanja, ki so jih naštele, in ta so: aktiv oddelčnih učiteljskih zborov, aktiv razrednikov, izobraževanje za zaposlene, kakovost v VIZ, karierna orientacija, koncept učne težave v osnovni šoli, mentor/-ica dijaške skupnosti, Korak za korakom, nasilje v družini in med vrstniki, nacionalno preverjanje znanja, Botrstvo, šolski sklad, obvezni in neobvezni izbirni predmeti, različni statusi učencev/dijakov (športnik, umetnik itd.), vodenje prakse dijakov in študentov, predstavitve srednješolskih programov za OŠ, Globalno učenje in LGBTQ-vsebine, priprava internih aktov na šoli, preventivni program proti nasilju in spolnim zlorabam (ISA institut), tabor za nadarjene, študijska mreža, socialno-ekonomske stiske otrok in njihovih družin, vpis v VIZ, raziskovalna dejavnost, vključevanje priseljencev, Romov itd., zdrava šola – šola za starše, šolska skupnost, rekreativni odmori, zbiranje odpadnega tekstila, papirja, zamaškov, izobraževanje za strokovne delavce, šolska prehrana, projekt Prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela, Koncept dela učne težave v osnovni šoli, vzgojni načrt šole, vsak šteje – zmanjševanje osipa na šoli, realizacija ur dodatne strokovne pomoči, karierna orientacija, tečaj slovenskega jezika za tujce, koordinatorka zdravstvene vzgoje, koordinatorka za predmetne in popravne izpite, vodenje šolskega parlamenta, koordinatorka za mobilno specialnopedagoško službo itd. V vrtcu so svetovalne delavke najpogosteje koordinatorke za otroke s posebnimi potrebami in koordinatorke v projektih. V osnovni šoli koordinatorke za nadarjene in v srednji šoli koordinatorke na različnih področjih (zgoraj našteto). Več kot polovica svetovalnih delavk iz osnovni šol s prilagojenim programom niso koordinatorke na nobenem področju. Glede na delovno dobo so svetovalne delavke z največ leti delovne dobe najpogosteje koordinatorke za nadarjene. Tiste z 11 do 20 let delovne dobe pa so najpogosteje koordinatorke za otroke s posebnimi potrebami. Pogosteje so koordinatorji svetovalni delavci, zaposleni v VIZ z najnižjim številom oddelkov (do 10 oddelkov). Glede na temeljno izobrazbo so pogosteje koordinatorke pedagoginje (v projektih in koordinatorke na različnih področjih), potem psihologinje (koordinatorke za nadarjene) in socialne pedagoginje (koordinatorke za otroke s posebnimi potrebami). Glede na dopolnjevanje delovnega časa so svetovalni delavci z dopolnjevanjem pogosteje koordinatorji na različnih področjih. Izstopa vodenje koordinacije na področju otrok s posebnimi potrebami in za nadarjene. Polovica svetovalnih delavk, ki so zaposlene v osnovnih šolah s prilagojenim programom, niso koordinatorke. Pogosteje so koordinatorke zaposlene v VIZ z najnižjim številom oddelkov in tiste svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas. Po pogostosti izstopa vodenje koordinacije na področju otrok s posebnimi potrebami, še posebej pri socialnih pedagoginjah. Psihologinje pa so najpogosteje koordinatorke za delo z nadarjenimi, kar je tudi razumljivo, saj opravijo tudi psihološko testiranje ob identifikaciji učenca. 14 Dejavnosti pomoči, ki jih opravljate kot svetovalni delavec, so lahko različno strokovno zahtevne. Prosimo vas, da podate vašo oceno zahtevnosti dela posameznih dejavnosti pomoči. Tabela 14: Izvajanje različnih dejavnosti pomoči Izvaja Ne izvaja Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Neželeno vedenje otrok in medvrstniško 252 98,1 % 5 1,9 % 257 100,0 % nasilje Otroci(otroci/učenci/ dijaki) s posebnimi 254 99,2 % 2 0,8 % 256 100,0 % potrebami Nadarjeni otroci 177 69,1 % 79 30,9 % 256 100,0 % Učne težave otrok 210 83,3 % 42 16,7 % 252 100,0 % Socialno-ekonomske stiske 229 90,2 % 25 9,8 % 254 100,0 % Družinska problematika (ločitve, rejništvo, 246 96,5 % 9 3,5 % 255 100,0 % disfunkcionalne družine itd.) Karierna orientacija 172 67,2 % 84 32,8 % 256 100,0 % Delo s starši otrok 254 99,2 % 2 0,8 % 256 100,0 % Vključevanje otrok priseljencev, 215 83,7 % 42 16,3 % 257 100,0 % beguncev itd. Drugo* 33 67,3 % 16 32,7 % 49 100,0 % Svetovalne delavke, skoraj brez izjeme, opravljajo dejavnosti pomoči na navedenih področjih. Največ jih ne izvaja del in nalog na področju nadarjenih otrok in na področju karierne orientacije, obojega okoli tretjine. Tabela 15: Strokovna zahtevnost različnih dejavnosti pomoči Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 3) odgovorov t sig. Neželeno vedenje otrok in medvrstniško 252 4,57 0,604 41,268 0,000 nasilje Otroci(otroci/učenci/dijaki) s posebnimi 254 4,22 0,712 27,412 0,000 potrebami Nadarjeni otroci 177 3,63 0,802 10,500 0,000 Učne težave otrok 210 3,94 0,780 17,506 0,000 Socialno-ekonomske stiske 229 4,00 0,835 18,201 0,000 Družinska problematika (ločitve, rejništvo, disfunkcionalne družine 246 4,53 0,698 34,354 0,000 itd.) Karierna orientacija 172 3,52 0,855 8,029 0,000 Delo s starši otrok 254 4,31 0,706 29,513 0,000 Vključevanje otrok priseljencev, 215 4,07 0,840 18,587 0,000 beguncev itd. Kot najzahtevnejše strokovno delo svetovalne delavke ocenjujejo področje neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja, družinsko problematiko, delo s starši otrok, potem področje otrok s posebnimi potrebami, vključevanje otrok priseljencev, beguncev, socialno-ekonomske stiske, učne težave otrok, delo z nadarjenimi otroki in karierno orientacijo. Primerjava odgovorov glede na vrsto VIZ in strokovno zahtevnost posamezne dejavnosti nam pokaže, da je najzahtevnejše strokovno delo na področju neželenega vedenja otrok in medvrstniškega nasilja, in sicer ne glede na VIZ. Svetovalne delavke v osnovni šoli menijo, da je zahtevnost dela največja na področju neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja (4,76 od 5), družinska problematika, delo s starši otrok, vključevanje otrok priseljencev, beguncev, nadarjeni otroci. Na vseh teh omenjenih področjih so najviše ocenile zahtevnost dela ravno v osnovni šoli. Svetovalne delavke v srednjih šolah pa so najviše ocenile strokovno zahtevnost na področjih učnih težav, socialno-ekonomske stiske in 15 karierne orientacije. Svetovalne delavke iz osnovnih šol s prilagojenim programom pa na področju otrok s posebnimi potrebami. Kot strokovno najbolj zahtevno delo na področju nadarjenih otrok in karierne orientacije ocenjujejo svetovalne delavke z največ leti delovne dobe. Za vsa preostala delovna področja velja, da jih ocenjujejo kot strokovno najbolj zahtevne tiste svetovalne delavke, katerih delovna doba je od 21 do 30 let. Z leti delovne dobe naraščajo obseg znanja, izkušnje in tudi zavedanje, da so različna področja dela strokovno zelo zahtevna in so morda na začetku delovne kariere le navidezno tista, ki zahtevajo nekoliko manj strokovne pozornosti. Strokovno zahtevnost dela s starši otrok in dela z nadarjenimi najviše ocenjujejo svetovalne delavke z najnižjim številom oddelkov. Zaposlene v VIZ z največjim številom oddelkov pa ocenjujejo kot strokovno najbolj zahtevno vključevanje otrok priseljencev, beguncev. Socialne delavke so navedle strokovno zahtevnost dela na največ področjih: nadarjeni otroci, socialno-ekonomske stiske, karierna orientacija in vključevanje otrok priseljencev, beguncev. Socialne pedagoginje tako navajajo tri področja, ki izstopajo po strokovni zahtevnosti. To so: neželeno vedenje otrok in medvrstniško nasilje, družinska problematika in delo s starši otrok. Svetovalne delavke, ki so študirale na dvopredmetni pedagogiki, izstopajo samo v dejavnosti učne težave otrok. Pedagoginje in psihologinje so sicer ocenile kot strokovno zahtevna vsa področja, vendar po višini ocene ne izstopajo v nobeni dejavnosti pomoči. Glede na dopolnjevanje dela so svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo dela, ocenile, da je strokovna zahtevnost prav na vseh področjih dejavnosti pomoči zahtevnejše strokovno delo Svetovalne delavke v osnovni šoli menijo, da je zahtevnost dela najvišja na področju neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja (4,76 od 5), družinske problematike, dela s starši otrok, vključevanja otrok priseljencev, beguncev in dela z nadarjenimi otroki. V srednjih šolah pa dajejo poudarek učenju učenja in karierni orientaciji. Da je strokovno najbolj zahtevno delo na področju nadarjenih otrok in karierne orientacije, ocenjujejo svetovalne delavke z največ leti delovne dobe. Socialne delavke so navedle strokovno zahtevnost dela na največ področjih (nadarjeni otroci, socialno-ekonomske stiske, karierna orientacija in vključevanje otrok priseljencev, beguncev). Svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo dela, so ocenile, da je strokovna zahtevnost prav na vseh področjih dejavnosti pomoči zahtevnejše strokovno delo. Z navedenimi dejavnostmi pomoči ste lahko časovno različno obremenjeni. Prosimo vas, da podate še vašo časovno obremenjenost s posameznimi dejavnostmi pomoči. Tabela 16: Časovna obremenjenost z dejavnostmi pomoči Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 3) odgovorov t sig. Neželeno vedenje otrok in medvrstniško 248 3,96 0,885 17,071 0,000 nasilje Otroci(otroci/učenci/dijaki) s posebnimi 252 3,99 0,968 16,212 0,000 potrebami Nadarjeni otroci 176 3,10 0,957 1,418 0,158 Učne težave otrok 210 3,75 0,922 11,752 0,000 Socialno-ekonomske stiske 233 3,62 0,897 10,587 0,000 16 Družinska problematika (ločitve, rejništvo, disfunkcionalne družine 249 3,99 0,868 17,955 0,000 itd.) Karierna orientacija 171 3,40 1,049 4,959 0,000 Delo s starši otrok 251 3,94 0,798 18,745 0,000 Vključevanje otrok priseljencev, 210 3,58 0,936 8,994 0,000 beguncev itd. Tiste svetovalne delavke, ki so aktivne na vseh navedenih področjih pomoči, ocenjujejo, da je časovna obremenjenost najvišja na področju družinske problematike in otrok s posebnimi potrebami. Le nekoliko niže je ocenjeno neželeno vedenje otrok in medvrstniško nasilje ter delo s starši otrok. Sledijo pa: učne težave otrok, socialno-ekonomske stiske, karierna orientacija in delo z nadarjenimi otroki. Strokovno zahtevnost različnih dejavnosti so ocenile više kot pa časovno obremenjenost z njimi. Svetovalne delavke v osnovni šoli navajajo najvišjo oceno časovne obremenjenosti na šestih področjih: neželeno vedenje otrok in medvrstniško nasilje, delo z nadarjenimi otroki, socialno-ekonomske stiske, družinska problematika, delo s starši otrok in vključevanje otrok priseljencev, beguncev. Svetovalne delavke iz srednjih šol pa ocenjujejo kot časovno najbolj obremenjujoče delo na treh področjih dejavnosti pomoči, in sicer: otroci s posebnimi potrebami, učne težave otrok in karierna orientacija. Zaposlene v vrtcih in osnovni šoli s prilagojenim programom ne odstopajo na nobenem področju oziroma je njihovo delo bolj enakomerno razporejeno. Primerjava med časovno obremenjenostjo svetovalnih delavk in dolžino delovne dobe nam pokaže, da ocenjujejo najvišjo časovno obremenjenost svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let, in to kar na petih področjih. Svetovalne delavke z največ leti delovne dobe pa so kot najvišjo ocenile časovno obremenjenost na treh področjih: neželeno vedenje in medvrstniško nasilje, delo z nadarjenimi otroki in socialno-ekonomske stiske. Socialno-ekonomske stiske prav tako ocenjujejo tudi svetovalne delavke z najmanj leti delovne dobe. Morda je to odraz dejstva, da na tem področju dela lahko najmanj vplivajo na kakršno koli spremembo socialno-ekonomskega statusa družine. Primerjava med številom oddelkov in časovno obremenjenostjo kaže, da nobena kategorija posebej ne izstopa, le področja so različna. VIZ z najmanj oddelkov izstopajo na področjih delo z nadarjenimi otroki, učne težave otrok in delo s starši otrok. Svetovalne delavke v VIZ s številom oddelkov med 21 in 30 menijo, da je časovna obremenjenost večja na področjih otrok s posebnimi potrebami, socialno-ekonomskih stisk, karierne orientacije in vključevanja otrok priseljencev in beguncev. Svetovalnim delavkam, ki so zaposlene v VIZ z največjim številom oddelkov, pa je časovna obremenitev največja na področjih neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja, družinske problematike in karierne orientacije. Ocena zahtevnosti dela svetovalnih delavk na področju neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja se povečuje z velikostjo oddelkov. Sklepamo lahko, da je vedenje učencev in dijakov v velikih VIZ, zaradi velikega števila otrok in strokovnega kadra ter drugačne dinamike med njimi teže hitro prepoznavati in se nanj odzvati. Psihologinje ocenjujejo, da so najbolj časovno obremenjene na področju dela z nadarjenimi otroki. V procesu identifikacije potencialne nadarjenosti učencev in dijakov imajo psihologinje pomembno vlogo, saj je treba izvesti psihološki pregled za morebitno potrditev nadarjenosti učenca ali dijaka. Pedagoginje s končanim dvopredmetnim študijem izstopajo v svoji oceni na področju otrok s posebnimi potrebami. Socialne delavke ocenjujejo časovno obremenjenost na več področjih učnih težav otrok in socialno-ekonomskih stisk. Socialne pedagoginje navajajo področje neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja ter karierno orientacijo. Pod drugo so svetovalne delavke (z izobrazbo specialna in rehabilitacijska pedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzija v vzgoji in izobraževanju oz. inkluzivna pedagogika, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialno delo z družino in drugo) ocenile 17 visoko časovno obremenjenost na treh področjih, in sicer: družinska problematika, delo s starši otrok in vključevanje otrok priseljencev in beguncev. Bolj so časovno obremenjene (na 6 področjih od 9) svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo delovnega časa. Svetovalne delavke v osnovni šoli so kar na 6 področjih (od 9) ocenile večjo časovno obremenjenost. Najbolj časovno obremenjene se počutijo svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let, in to kar na 5 področjih. Ocene svetovalnih delavk na področju neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja se povečujejo z velikostjo oddelkov. Sklepamo lahko, da je vedenje učencev in dijakov v velikih VIZ zaradi velikega števila otrok in večjega števila strokovnega kadra teže hitro prepoznavati in se nanj odzivati. Psihologinje ocenjujejo, da so najbolj časovno obremenjene na področju dela z nadarjenimi otroki. V procesu identifikacije potencialne nadarjenosti učencev in dijakov imajo psihologinje pomembno vlogo, saj je treba izvesti psihološki pregled za morebitno potrditev nadarjenosti učenca. Bolj so časovno obremenjene (na 6 področjih od 9) svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo delovnega časa. Kako pogosto opravljate naslednje aktivnosti v primerjavi z drugimi zaposlenimi v vašem VIZ? Tabela 17: Opravljanje dela v različnih aktivnostih v primerjavi z drugimi zaposlenimi v VIZ Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 3) odgovorov t sig. Pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji 252 3,73 1,010 11,412 0,000 Pisanje zapisnikov timskih sestankov z 252 3,54 1,151 7,498 0,000 zunanjimi institucijami Pisanje zapisnikov sestankov strokovne 251 4,00 1,173 13,506 0,000 skupine (evalvacije IP) Vodenje statistike, predpisane na državnem nivoju 253 3,37 1,343 4,352 0,000 Sodelovanje pri izvajanju dni dejavnosti 250 3,13 1,163 1,795 0,074 Priprava poročila vzgojno- izobraževalnega zavoda o otroku (v 252 4,46 0,975 23,776 0,000 postopkih usmerjanja) Priprava IP za otroke (po odločbi, mnenju multidisciplinarnega tima, na temelju 252 4,21 1,075 17,879 0,000 individualnega načrta aktivnosti) Priprava INDEP za nadarjene 253 2,66 1,730 -3,088 0,002 Priprava OIN (osebni izobraževalni načrt) 251 2,61 1,590 -3,930 0,000 Vpis otrok v VIZ 251 4,29 1,356 15,080 0,000 Nadomeščanje 251 2,97 ,999 –0,505 0,614 Naloge tajnika nacionalnih preizkusov 252 1,89 1,523 –11,541 0,000 Sodelovanje v raznih komisijah v vašem VIZ (omejitev vpisa, odložitev všolanja, 252 3,94 1,242 12,071 0,000 pritožbena komisija itd.) Oblikovanje oddelkov 252 4,14 1,369 13,210 0,000 Uredništvo vrtčevskih, šolskih ali srednješolskih publikacij 248 2,40 1,489 –6,399 0,000 Upravljanje učbeniškega sklada 251 1,13 0,613 –48,401 0,000 Svetovalne delavke v primerjavi z drugimi zaposlenimi v VIZ najpogosteje pišejo zapisnike strokovne skupine za pripravo IP. Med oceno »Pogosto« in »Vedno« pa so navedle, da pripravijo Poročilo VIZ o otroku v postopkih usmerjanja, vpis otrok v VIZ, pripravijo IP za otroke s posebnimi potrebami in oblikujejo oddelke. 18 Svetovalne delavke v vrtcu pogosteje, v primerjavi z drugimi svetovalnimi delavkami iz različnih VIZ, pišejo zapisnike timskih sestankov z vzgojitelji, sestankov strokovne skupine in pripravljajo poročila VIZ o otroku v postopkih usmerjanja. V osnovni šoli pogosteje sodelujejo v različnih komisijah ter pišejo zapisnike timskih sestankov z zunanjimi institucijami ter pripravijo INDEP za nadarjene. V srednji šoli pogosteje vodijo statistiko, predpisano na državnem nivoju, pripravljajo OIN, sodelujejo pri izvajanju dni dejavnosti , poskrbijo za vpis otrok v VIZ in poskrbijo za oblikovanje oddelkov. Glede na delovno dobo so svetovalne delavke z delovno dobo od 11 do 20 let ocenile naslednja področja kot pogosta: sestanki strokovne skupine, poročilo VIZ o otroku in priprava IP za OPP. Pogosto so, v primerjavi z drugimi zaposlenimi, svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let ocenile, da sodelujejo v različnih komisijah. Svetovalne delavke z delovno dobo več kot 30 let pa v primerjavi s kolegi v VIZ pogosto oblikujejo oddelke. Vse preostale vrednosti so nižje. Svetovalne delavke z najmanjšim številom oddelkov v VIZ najpogosteje ocenjujejo, da so v primerjavi s preostalimi zaposlenimi obremenjene z naštetimi aktivnostmi, in sicer, razen na treh, na vseh naštetih področjih. Glede na to da najbolj dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa, ugotovitev sploh ni presenetljiva. V bistvu utemeljuje veliko raznolikost in razpršenost dela. Svetovalne delavke, ki so zaposlene v VIZ z 21 do 30 oddelki, menijo, da naslednje aktivnosti opravljajo pogosteje kot sodelavci v VIZ: zapisniki timskih sestankov, sodelovanje v komisijah in oblikovanje oddelkov. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas, so najpogosteje zadolžene za različne zapisnike, vodenje statistik, poročil o otrocih v postopkih usmerjanja, priprave IP, INDEP ali OIN itd. V primerjavi z drugimi zaposlenimi svetovalne delavke ocenjujejo, da pogosteje pišejo zapisnike različnih timskih sestankov, pripravljajo poročila za otroke v postopkih usmerjanja in pripravijo IP za otroke s posebnimi potrebami oziroma OIN v srednji šoli. Aktivnost na posameznih postavkah se v nadaljevanju razlikujejo glede na vrsto VIZ, v katerem so zaposlene, ker so tudi poudarki na različnih nivojih VIZ drugačni. Svetovalne delavke z najnižjim številom oddelkov v VIZ najpogosteje ocenjujejo, da so v primerjavi s preostalimi zaposlenimi obremenjene z naštetimi aktivnostmi, in sicer, razen na treh, na vseh naštetih področjih. Glede na to da najbolj dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa, ugotovitev sploh ni presenetljiva. Je pa pomembno vprašanje, ali so vse omenjene aktivnosti res področje dela svetovalne službe oziroma bi jih lahko opravljal nekdo drug. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delo, so bistveno bolj obremenjene z vsemi zgoraj naštetimi aktivnostmi. Najpogosteje dopolnjujejo delo svetovalne delavke v osnovni šoli. Z navedenimi aktivnostmi ste lahko časovno različno obremenjeni. Prosimo vas, da podate še oceno časovne obremenjenosti s posamezno aktivnostjo. Če za navedeno aktivnost niste zadolženi, to ustrezno označite. Tabela 18: Opredelitev, ali posamezno aktivnost izvajajo ali ne Izvaja Ne izvaja Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji 246 98,0 % 5 2,0 % 251 100,0 % Pisanje zapisnikov timskih sestankov z 243 96,8 % 8 3, 2% 251 100,0 % zunanjimi institucijami Pisanje zapisnikov sestankov strokovne 242 96,8 % 8 3,2 % 250 100,0 % skupine (evalvacije IP) Vodenje statistike predpisane na državnem 213 85,2 % 37 14,8 % 250 100,0 % nivoju Sodelovanje pri izvajanju dni dejavnosti 218 88,3 % 29 11,7 % 247 100,0 % 19 Priprava poročila vzgojno-izobraževalnega 241 96,4 % 9 3,6 % 250 100,0 % zavoda o otroku (v postopkih usmerjanja) Priprava IP za otroke (po odločbi, mnenju multidisciplinarnega tima, na temelju 242 96,8 % 8 3,2 % 250 100,0 % individualnega načrta aktivnosti) Priprava INDEP za nadarjene 159 63,6 % 91 36,4 % 250 100,0 % Priprava OIN (osebni izobraževalni načrt) 168 67,2 % 82 32,8 % 250 100,0 % Vpis otrok v VIZ 225 90,4 % 24 9,6 % 249 100,0 % Nadomeščanje 230 92,7 % 18 7,3 % 248 100,0 % Naloge tajnika nacionalnih preizkusov 110 44,2 % 139 55,8 % 249 100,0 % Sodelovanje v raznih komisijah v vašem VIZ (omejitev vpisa, odložitev všolanja, 232 92,8 % 18 7,2 % 250 100,0 % pritožbena komisija itd.) Oblikovanje oddelkov 214 87,0 % 32 13,0 % 246 100,0 % Uredništvo vrtčevskih, šolskih ali srednješolskih publikacij 145 58,5 % 103 41,5 % 248 100,0 % Upravljanje učbeniškega sklada 72 29,0 % 176 71,0 % 248 100,0 % Drugo* 31 64,6 % 17 35,4 % 48 100,0 % Svetovalne delavke so praviloma zadolžene za pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji in vzgojitelji (98 %), zapisnikov timskih sestankov z zunanjimi institucijami in zapisnikov strokovne skupine in pripravo IP za OPP (96,8 %). Več kot 90 % jih je časovno obremenjenih z vpisom otrok v VIZ, nadomeščanjem in sodelovanjem v različnih komisijah. Več kot 50 % pa jih je časovno obremenjenih z uredništvom vrtčevskih ali šolskih publikacij, oblikovanjem oddelkov, pripravo OIN in pripravo INDEP, s sodelovanjem pri izvajanju dni dejavnosti ter vodenjem statistike, predpisane na državnem nivoju. Več kot 60 % jih ocenjuje tudi obremenjenost na drugih področjih dejavnosti, pri čemer so naštele: šolski sklad, druga dela po nalogu ravnatelja, evalvacija LDN-jev strokovnih delavcev, priprava dokumentacije za napredovanje v nazive, izvedba NPZ, koordiniranje zaposlovanja s programom JD, iskanje arhivske dokumentacije – izdaja zaključnih spričeval, socialni sklad, urejanje spletne strani, varstvo učencev in dežurstvo, eAsistent, vpisovanje vsakega dokumenta v delovodnik in pisanje potrdil o prejemu vloge za sprejem, zapisniki konferenc. Tabela 19: Časovna obremenjenost z različnimi aktivnostmi v primerjavi s preostalimi zaposlenimi Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 3) odgovorov t sig. Pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji 246 3,52 1,064 7,730 0,000 Pisanje zapisnikov timskih sestankov z 243 3,32 1,092 4,523 0,000 zunanjimi institucijami Pisanje zapisnikov sestankov strokovne 242 3,56 1,100 7,888 0,000 skupine (evalvacije IP) Vodenje statistike, predpisane na državnem nivoju 213 3,36 1,200 4,397 0,000 Sodelovanje pri izvajanju dni dejavnosti 218 2,89 1,118 –1,454 0,148 Priprava poročila vzgojno- izobraževalnega zavoda o otroku (v 241 4,05 1,018 15,953 0,000 postopkih usmerjanja) Priprava IP za otroke (po odločbi, mnenju multidisciplinarnega tima, na temelju 242 3,86 1,085 12,259 0,000 individualnega načrta aktivnosti) Priprava INDEP za nadarjene 159 3,08 1,387 0,743 0,458 Priprava OIN (osebni izobraževalni načrt) 168 2,84 1,324 –1,574 0,117 Vpis otrok v VIZ 225 3,59 1,225 7,235 0,000 Nadomeščanje 230 3,17 1,189 2,107 0,036 Naloge tajnika nacionalnih preizkusov 110 2,68 1,642 –2,032 0,045 Sodelovanje v raznih komisijah v vašem VIZ (omejitev vpisa, odložitev všolanja, 232 3,44 1,083 6,122 0,000 pritožbena komisija itd.) Oblikovanje oddelkov 214 3,58 1,167 7,263 0,000 20 Uredništvo vrtčevskih, šolskih ali srednješolskih publikacij 145 2,66 1,319 –3,086 0,002 Upravljanje učbeniškega sklada 72 1,32 0,885 –16,107 0,000 Pri prejšnjem vprašanju so svetovalne delavke ocenile pogostost opravljanja zgoraj naštetih dejavnosti, in če primerjamo obe tabeli, je razlika v oceni pogostosti in časovne obremenjenosti. Menijo, da so z njimi pogosto obremenjene, ocena časovne obremenjenosti pa je nekoliko nižja. Torej aktivnosti opravljajo pogosto, so pa z njimi manj časovno obremenjene. Večjo časovno obremenjenost navajajo svetovalne delavke v osnovni šoli pri naslednjih aktivnostih: zapisniki timskih sestankov z učitelji in zunanjimi institucijami, priprava poročila VIZ o otroku v postopku usmerjanja, nadomeščanje, naloge tajnika nacionalnih preizkusov in sodelovanje v komisijah. Nekoliko manj področij navajajo kot časovno obremenjujoče svetovalne delavke iz srednjih šol, in sicer: vodenje statistike, predpisane na državnem nivoju, priprava IP za OPP, vpis otrok v VIZ. Na nivoju vrtca so časovno najbolj obremenjene z zapisniki sestankov strokovne skupine in oblikovanjem oddelkov. Svetovalne delavke z delovno dobo do 10 let so ocenile, da so časovno najbolj obremenjene na teh področjih dela: pisanje zapisnikov timskih sestankov z zunanjimi institucijami, vodenje statistike, predpisane na državnem nivoju, priprava INDEP za nadarjene, vpis otrok v VIZ in nadomeščanjem, z delovno dobo od 11 do 20 let jih je večjo obremenjenost navedlo na teh področjih: pisanje zapisnikov strokovne skupine, priprava IP za OPP in oblikovanje oddelkov. Naslednja skupina svetovalnih delavcev z delovno dobo od 21 do 30 let delovne dobe je izpostavila naslednja tri področja: pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji, sodelovanje pri izvajanju dni dejavnosti, priprava poročila o otroku v postopkih usmerjanja sodelovanje v različnih komisijah v VIZ. Zanimivo je, da skupina svetovalnih delavcev z največ leti delovne dobe ni ocenila nobenega področja, ki bi izstopalo glede časovne obremenjenosti z naštetimi dejavnostmi. Časovna obremenjenost s posameznimi dejavnostmi je najpogostejša pri svetovalnih delavcih, ki so zaposleni v VIZ z 21 do 30 oddelki. Pri sedmih postavkah so najviše ocenili časovno obremenitev s pisanjem zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji, pisanjem zapisnikov timskih sestankov z zunanjimi institucijami, pisanjem zapisnikov sestankov strokovne skupine, vodenjem statistike, predpisane na državnem nivoju, sodelovanjem pri izvajanju dni dejavnosti, pripravi poročil za otroke v postopkih usmerjanja in sodelovanjem v različnih komisijah v VIZ. Svetovalne delavke v VIZ z najnižjim številom oddelkov so veliko časovno obremenjenost ocenile na petih področjih, in sicer: sodelovanje pri izvajanju dne dejavnosti, priprava INDEP za nadarjene, vpis otrok v VIZ, nadomeščanje in naloge tajnika nacionalnih preizkusov. Socialne pedagoginje so najpogosteje ocenile, da so naštete aktivnosti časovno obremenjujoče. Navedle so jih pri sedmih, tj. polovici, naštetih aktivnostih, in sicer: vodenje statistike predpisane na državnem nivoju, priprava poročila o otroku v postopku usmerjanja, priprava IP, priprava INDEP za nadarjene, priprava OIN, vpis otrok v VIZ, sodelovanje v različnih komisijah, oblikovanje oddelkov. Svetovalne delavke so v rubriki Drugo večjo obremenjenost navedle pri naslednjih aktivnostih: pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji, pisanje zapisnikov timskih sestankov z zunanjimi institucijami, pisanje zapisnikov strokovne skupine, nadomeščanje. Pri pedagoginjah (eno- in dvopredmetnih), psihologinjah in socialnih delavkah ni izstopala nobena aktivnost kot močno časovno obremenjujoča. Svetovalni delavci, ki dopolnjujejo delovni čas, izstopajo prav v vseh postavkah kot časovno bolj obremenjeni (razen pri vpisu otrok v VIZ). 21 Največ področij, kjer so časovno obremenjene z aktivnostmi, navajajo svetovalne delavke iz osnovnih šol, le nekoliko manj iz srednjih šol. Zanimivo je, da skupina svetovalnih delavk z največ leti delovne dobe ni ocenila nobenega področja, ki bi izstopalo glede časovne obremenjenosti z naštetimi dejavnostmi. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas, izstopajo prav pri vseh postavkah kot časovno bolj obremenjene (razen pri vpisu otrok v VIZ, kar pomeni, da vpis v VIZ pomeni visoko časovno obremenjenost vseh svetovalnih delavcev ne glede na posamezne kriterije). Kako pogosto ste v letošnjem šolskem letu opravljali naslednje individualne razgovore in svetovanje? Tabela 20: Individualni razgovori in svetovanje Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 3) odgovorov t sig. Razgovori in svetovanje ob učnih težavah 245 3,73 1,371 8,294 0,000 Razgovori in svetovanje ob težavah povezanih s psihofizičnim zdravjem 250 3,58 1,136 8,021 0,000 Razgovori in svetovanje staršem 250 3,97 0,835 18,323 0,000 Individualna pomoč pri karierni orientaciji 252 2,71 1,461 –3,105 0,002 Krizna intervencija (potrebna takojšnja reakcija in pomoč) 249 3,08 1,231 0,978 0,329 Svetovanje in podpora strokovnemu 252 4,32 0,848 24,655 0,000 kadru (vzgojiteljem, učiteljem) Svetovanje nadarjenim otrokom 250 2,15 1,075 –12,536 0,000 Zanimala nas je pogostost individualnih razgovorov svetovalnih delavk z različnimi udeleženci VIZ. Najpogosteje, od enkrat do dvakrat tedensko oz. dnevno svetujejo in dajejo podporo strokovnemu kadru v VIZ. To je pomembna informacija, ki pove, da je sodelovanje s strokovnim kadrom v šolah in vrtcih zelo pogosto, in zato tudi govori o dobrem sodelovanju med njimi. Tedensko potekajo tudi individualni razgovori s starši otrok, razgovori in svetovanje ob učnih težavah ter razgovori in svetovanje ob težavah, povezanih s psihofizičnim zdravjem. Enkrat do dvakrat mesečno je potrebna krizna intervencija. Enkrat do nekajkrat letno do enkrat do nekajkrat mesečno opravijo individualne razgovore na področju karierne orientacije. Najmanj pogosto pa svetujejo nadarjenim učencem. Pod Druga področja, kjer še opravljajo individualne razgovore, navajajo delo z Romi in šolanje romskih otrok, druga dela po nalogu ravnatelja, iskanje rešitev za otroke in svetovanje kolegom in vodstvu zaradi »motenih« staršev, karierni razvoj delavcev, promocijo srednje šole osnovnim šolam, napotitev k drugim oblikam pomoči. Pogostost individualnih razgovorov najbolj izstopa v srednjih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. V srednjih šolah kot področje svetovalnega dela v obliki individualnih razgovorov izstopajo učne težave, razgovori in svetovanje staršem ter karierna orientacija. Omenjeno se zdi logično, kajti učne težave so pač nikoli končana zgodba v VIZ. Srednja šola ni več obvezna, mladostniki se osamosvajajo in tudi s tem vprašanjem je lahko povezana povečana potreba staršev po podpori in svetovanju. Nadaljnja kariera, to je vpis na univerzo ali visoke šole, pa je tudi dokaj zahteven postopek, ki ga po navadi starši ne poznajo, in celoten vpis, vnaprej določeni datumi in termini zahtevajo dobro obvladovanje IKT in samoregulacijskih spretnosti in veščin, ki jih vsi srednješolci prav zagotovo niso usvojili. V osnovni šoli s prilagojenim programom pa izstopajo: težave na področju psihofizičnega zdravja, krizne intervencije in podpora strokovnemu kadru v VIZ. V vrtcu in osnovni šoli ne izstopa 22 posebej nobena izmed individualnih aktivnosti, ki jih izvajajo svetovalni delavci, oz. so vse potrebe po individualnem svetovanju zastopane približno enako. Na vseh (razen karierne orientacije) področjih so izstopale svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let. Individualne razgovore in svetovanje najpogosteje izvajajo svetovalne delavke na šolah, kjer je število oddelkov od 21 do 30. Psihologi navajajo najpogostejše individualne razgovore na področju težav, povezanih s psihofizičnim zdravjem in karierno orientacijo. Pedagogi z zaključenim dvopredmetnim študijem se najpogosteje ukvarjajo z individualnimi razgovori in pomočjo ob učnih težavah, socialni pedagogi pa s kriznimi intervencijami. Svetovalni delavci, ki so združeni v rubriki Drugo, pa so najpogosteje udeleženi pri individualnih razgovorih s starši, svetovanju in podpori strokovnemu kadru in nadarjenim. Pedagogi in socialni delavci ne izstopajo pri nobeni aktivnosti. Glede na dopolnjevanje svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas, pogosteje opravljajo individualne razgovore in svetovanje nadarjenim otrokom, pomoč in svetovanje strokovnemu kadru ter svetovanje in pomoč ob učnih težavah. Enkrat do dvakrat tedensko oz. dnevno svetovalne delavke svetujejo in nudijo podporo strokovnemu kadru v VIZ. To je pomembna informacija, ki pove, da sta sodelovanje in sodelovanje s strokovnim kadrom na šolah in vrtcih pogosta, in zato tudi govori o dobrem sodelovanju med njimi. Tedensko potekajo tudi individualni razgovori s starši otrok, razgovori in svetovanje ob učnih težavah ter razgovori in svetovanje ob težavah, povezanih s psihofizičnim zdravjem. Enkrat do dvakrat mesečno je potrebna krizna intervencija. Pogostost individualnih razgovorov najbolj izstopa v srednjih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom, le področja so različna. V srednjih šolah izstopajo učne težave, razgovori in svetovanje staršem ter karierna orientacija. Omenjeno se zdi logično, kajti učne težave so pač nikoli končana zgodba v VIZ. Srednja šola ni več obvezna, mladostniki se osamosvajajo in tudi s tem vprašanjem je lahko povezana povečana potreba staršev po podpori in svetovanju. Nadaljnja kariera, bodisi vpis na univerzo ali visoke šole ali zaposlitev, pa je tudi dokaj zahteven postopek, ki ga po navadi starši ne poznajo, in celoten vpis, vnaprej določeni datumi in termini zahtevajo dobro obvladovanje IKT ter samoregulacijskih spretnosti in veščin, ki jih vsi srednješolci prav zagotovo niso usvojili. Socialni pedagogi so pogosteje vključeni v krizne intervencije, psihologi na področju duševnega zdravja, pedagogi pa ob učnih težavah. Označite, katera dela in naloge ste izvedli v tem šolskem letu kot preventivno dejavnost bodisi vi samostojno ali skupaj z vzgojitelji/učitelji. Tabela 21: Izvajanje preventivnih dejavnosti Da Ne Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Izboljšanje klime v oddelku 193 76,9 % 58 23,1 % 251 100,0 % Učenje učenja 151 60,2 % 100 39,8 % 251 100,0 % Socialne in čustvene kompetence otrok 196 78,1 % 55 21,9 % 251 100,0 % Varna spolnost 38 15,1 % 213 84,9 % 251 100,0 % Skrb za zdrav življenjski slog (preventiva 97 38,6 % 154 61,4 % 251 100,0 % pred odvisnostmi) Ure v okviru svetovalnih storitev za otroke s 193 76,9 % 58 23,1 % 251 100,0 % posebnimi potrebami Drugo* 26 10,4 % 225 89,6 % 251 100,0 % Preventivne dejavnosti so izjemno pomembne za celoten VIZ, saj so usmerjene na odstranjevanje ovir 23 in hkrati na vzpostavljanje ustreznih pogojev za delo. V preteklem šolskem letu je največ svetovalnih delavk izvajalo prevencijo na področju socialnih in čustvenih kompetenc otrok (78,1 %). Le nekoliko manjši odstotek jih je izvajalo preventivno dejavnost na področju izboljšanja klime v oddelku in ur v okviru svetovalnih storitev za otroke s posebnimi potrebami (76,9 %). Dejavnost učenje učenja je vedno aktualna in izvajalo jo je 60 % svetovalnih delavcev. Preventivne dejavnosti na področju varne spolnosti pa je izvajalo le 15 % svetovalnih delavk. Svetovalne delavke, ki niso izvajale nobene od naštetih dejavnosti, pa so navedle (89,6 %) izvajanje drugih preventivnih dejavnosti. Ker smo pustili odprto možnost, da še same naštejejo dejavnosti, ki so jih izvajale v lanskem šolskem letu, je nastala paleta številnih različnih aktivnosti: delavnice na temo medkulturnosti, doživljajska pedagogika, koordinacija delavnic safe.si, program NEON, razumevanje duševnega zdravja nadarjenih in nudenje podpore le-temu, spletna varnost, spremljanje vseh otrok v oddelku v okviru RaP, stop nasilju, stres na delovnem mestu itd. So pa tudi navedle, da niso izvajale preventivnih dejavnosti, ker za to področje ni več časa. Izvedene preventivne dejavnosti so v šolskem prostoru ključnega pomena, saj (so)ustvarjajo dobre pogoje za čim bolj nemoten potek vzgojno-izobraževalnega dela. Svetovalne delavke v osnovnih šolah s prilagojenim programom dajejo največji poudarek dobri klimi v oddelku in učenju socialnih in čustvenih veščin. V srednjih šolah je poudarek na kompetencah učenje učenja in izboljšanju klime v oddelkih. V osnovnih šolah in vrtcih je poudarek na izboljšanju klime v oddelku in razvijanju socialnih in čustvenih kompetenc. Zelo visok odstotek so tudi vse namenile izvajanju ur v okviru svetovalnih storitev za otroke posebnimi potrebami. Konkretno vsebino izvajanih ur pa bi bilo treba (morda) podrobneje raziskati. Preventivne dejavnosti so najpogosteje izvedle svetovalne delavke, ki so imajo delovno dobo od 21 do 30 let. Prav pri vseh navedenih dejavnostih izstopajo (razen svetovalne storitve za otroke s posebnimi potrebami). Primerjava glede na velikost VIZ ne daje tako enoznačnih odgovorov. Na treh področjih izvajajo preventivne dejavnosti (izboljšanje klime, učenje učenja in skrb za zdrav življenjski slog) pogosteje svetovalne delavke v VIZ, ki imajo od 11 do 20 oddelkov. Poudarek v VIZ z največ oddelki je na socialnih in čustvenih kompetencah otrok, v VIZ z najnižjim številom oddelkov pa na varni spolnosti in izvajanju svetovalnih storitev za otroke s posebnimi potrebami. Glede na temeljno izobrazbo se pedagogi najpogosteje ukvarjajo z učenjem učenja, socialni delavci s socialnimi in čustvenimi kompetencami otrok in skrbjo za zdrav življenjski slog. Socialni pedagogi pogosteje izvajajo preventivne dejavnosti na področju varne spolnosti in svetovalne storitve za otroke s posebnimi potrebami. Svetovalne delavke, katerih izobrazbo smo združili pod »Drugo«, pa najpogosteje delajo na področju socialnih in čustvenih kompetenc ter izboljšanju klime oddelku. Psihologi so dejavni na vseh področjih, vendar ne izstopajo pri posameznih dejavnostih. Svetovalne delavke ki dopolnjujejo delo, so pogosteje vključene v preventivno delo na področju učenje učenja in na področju svetovalnih storitev za otroke s posebnimi potrebami. V preteklem šolskem letu je največ svetovalnih delavk izvajalo prevencijo na področju socialnih in čustvenih kompetenc otrok (78,1 %). Le nekoliko manjši odstotek jih je izvajalo preventivno dejavnost na področju izboljšanja klime v oddelku in ur v okviru svetovalnih storitev za otroke s posebnimi potrebami (76,9 %). V osnovnih šolah in vrtcih je poudarek na izboljšanju klime v oddelku in razvijanju socialnih in čustvenih kompetenc. Preventivne dejavnosti so izvedle najpogosteje svetovalne delavke z 21 do 30 let delovne dobe. Prav pri vseh navedenih dejavnostih izstopajo (razen pri svetovalnih storitvah za otroke s posebnimi potrebami). Poudarek v VIZ z največ oddelki je na socialnih in čustvenih kompetencah otrok, v VIZ z najnižjim številom oddelkov pa na varni spolnosti 24 in izvajanju svetovalnih storitev za otroke s posebnimi potrebami. Zelo velika razpršenost različnih aktivnosti, ki so vezane na prevencijo, kaže, da se le-te izvajajo v šolah, vendar so različne. Morda preseneča, da je učenje učenja v srednjih šolah še vedno zelo aktualna tema saj bi lahko, glede na izvajanje iste dejavnosti na osnovnih šolah sklepali, da tema ni več najpomembnejša za srednješolski prostor. Označite, v katerih timih oziroma strokovnih skupinah z učitelji/vzgojitelji sodelujete. Tabela 22: Sodelovanje v šolskih timih Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 3) odgovorov t sig. Aktivi strokovnih delavcev 250 4,36 0,943 22,742 0,000 Učiteljski/vzgojiteljski zbori 251 4,80 0,573 49,803 0,000 Projektne skupine za uvajanje novosti 250 3,74 1,165 10,041 0,000 Strokovne skupine za pripravo Poročila 249 4,73 0,766 35,585 0,000 vzgojno-izobraževalnega zavoda o otroku Multidisciplinarni timi za posamezne učence 249 4,57 0,882 28,169 0,000 Timsko načrtovanje INDEP za nadarjene 247 2,91 1,789 –0,747 0,456 Pogosto oziroma skoraj vedno sodelujejo svetovalne delavke na učiteljskih/vzgojiteljskih zborih, v skupinah za pripravo poročila o otroku v postopkih usmerjanja, multidisciplinarnih timih za posamezne učence ter v aktivih strokovnih delavcev. Včasih do pogosto pa sodelujejo tudi v projektnih skupinah za uvajanje novosti. Navedle so še naslednje aktive in skupne dejavnosti: aktiv izvajalcev dodatne strokovne pomoči, aktiv razrednikov, kolegij ravnatelja, timsko načrtovanje za Rome, vodenje delavnic za vzgojitelje itd. Svetovalne delavke na osnovnih šolah s prilagojenim programom najpogosteje sodelujejo na aktivih strokovnih delavcev, učiteljskih zborih in pri pripravi poročil o otroku, svetovalne delavke v osnovnih šolah pa najpogosteje na aktivih strokovnih delavcev, v multidisciplinarnih timih za posamezne učence in pri timskem načrtovanju INDEP za nadarjene učence. Svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let najpogosteje sodelujejo v vseh naštetih strokovnih skupinah. Svetovalne delavke, ki so zaposlene v VIZ z najnižjim številom oddelkov, najpogosteje sodelujejo v vseh timih oziroma strokovnih skupinah. Podatek je logičen, če upoštevamo dejstvo, da so edine, ki opravljajo omenjena dela. Primerjava glede na temeljno izobrazbo daje bolj razpršene rezultate. Socialni pedagogi so ocenili, da najpogosteje sodelujejo na aktivih strokovnih delavcev, multidisciplinarnih timih in pri timskem načrtovanju INDEP za nadarjene. Svetovalne delavke ki dopolnjujejo delovni čas, so pogosteje vključene v aktive strokovnih delavcev, delujejo v strokovnih skupinah za pripravo poročil o otroku v postopkih usmerjanja in tudi v pri timskem načrtovanju INDEP za nadarjene. Pogosto oziroma skoraj vedno sodelujejo svetovalne delavke na učiteljskih/vzgojiteljskih zborih, v skupinah za pripravo poročila o otroku v postopkih usmerjanja, multidisciplinarnih timih za posamezne učence ter v aktivih strokovnih delavcev. Najpogosteje sodelujejo v timih svetovalne delavke, ki imajo delovno dobo od 21 do 30 let, ter zaposlene v VIZ z najnižjim številom oddelkov. 25 V koliko projektih ali razvojnih nalogah ste sodelovali oz. še sodelujete v tem šolskem letu (npr. Erasmus+, projekti ZRSŠ, projekti Pedagoškega inštituta ipd.)? Tabela 23: Sodelovanje v projektih in razvojnih nalogah Število Odstotek V nobenem projektu 85 34,6 % V 1 projektu* 83 33,7 % V 2 projektih** 38 15,4 % V 3 projektih*** 22 8,9 % V 4 ali več projektih**** 18 7,3 % Skupaj 246 100,0 % Okoli tretjina svetovalnih delavcev ne sodeluje v nobenem projektu. Tretjina jih sodeluje v enem in tretjina v dveh oziroma več projektih. Svetovalne delavke, ki sodelujejo v enem projektu, najpogosteje navajajo le-te: POGUM, Zdrava šola, PODVIG, VSOU, Neon, Krepitev kompetenc strokovnih delavcev, Trajnostna mobilnost, Gremo peš, Bridge, Korak k sončku itd. V več projektih ko sodelujejo, večkrat so navedeni različni projekti Erasmus+. V osnovnih šolah s prilagojenim programom polovica svetovalnih delavk ne sodeluje v projektih ali razvojnih nalogah. Tretjina svetovalnih delavk v vrtcih ne sodeluje v projektih. Tiste, ki sodelujejo, pa so večinoma vključene v en projekt. V osnovnih šolah več kot tretjina svetovalnih delavk ne sodeluje v projektih. Tiste, ki so vključene, pa prav tako praviloma sodelujejo v enem projektu. Srednješolske svetovalne delavke v četrtini primerov niso vključene v projekte, tiste, ki sodelujejo, pa so pogosteje vključene v dva ali več projektov. Najvišji delež svetovalnih delavk z najmanj leti delovne dobe ne sodeluje v projektih (40,4 %). Svetovalne delavke z največ leti delovne dobe pa najpogosteje sodelujejo v enem projektu. V največ projektih (dva ali več) sodelujejo svetovalne delavke z delovno dobo od 11 do 30 let. VIZ z velikim številom oddelkov najpogosteje ne sodelujejo v projektih (43,9 %). Najpogosteje so v en projekt vključeni VIZ z 11 do 20 oddelki. VIZ z najnižjim in najvišjim številom oddelkov pa pogosteje sodelujejo v dveh ali več projektih. V nobenem projektu ne sodeluje polovica svetovalni delavk, ki so glede na temeljno izobrazbo v skupini »Drugo«. V en projekt so najpogosteje vključeni psihologi, v dva ali več pa socialni delavci in socialni pedagogi. Glede na dopolnjevanje do polnega delovnega časa več svetovalnih delavk sodeluje v projektih ali razvojnih nalogah, pogosteje sodelujejo v enem ali treh oz. več projektih. Okoli tretjina svetovalnih delavcev ne sodeluje v nobenem projektu. Tretjina jih sodeluje v enem in tretjina v dveh oziroma več projektih. V čim več projektih sodelujejo, tem večkrat so navedeni različni projekti Erasmus+. Najmanj svetovalnih delavk, ki ne sodelujejo v projektih, je iz osnovnih šol s prilagojenim programom. V največ projektih (dva ali več) sodelujejo svetovalne delavke z delovno dobo od 11 do 30 let. Svetovalne delavke VIZ z velikim številom oddelkov najpogosteje ne sodelujejo v projektih (43,9 %). Glede na dopolnjevanje do polnega delovnega časa več svetovalnih delavk sodeluje v projektih ali razvojnih nalogah. 26 Vključitev v projekt ali razvojno nalogo za vas pomeni: Tabela 24: Vključitev v projekte in razvojne naloge Da Ne Skupaj Število Odstotek Število Odstotek Število Odstotek Dodatno obremenjujoče delo 102 41,5 % 144 58,5 % 246 100,0 % Dobro priložnost za širjenje znanja 176 71,5 % 70 28,5 % 246 100,0 % Seznanjanje z vsebinami, ki navdihujejo 98 39,8 % 148 60,2 % 246 100,0 % Tesnejše sodelovanje s sodelavci 114 46,3 % 132 53,7 % 246 100,0 % Uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno- izobraževalno delo 182 74,0 % 64 26,0 % 246 100,0 % Pridobitev pogojev za napredovanje 59 24,0 % 187 76,0 % 246 100,0 % Drugo* 13 5,3 % 233 94,7 % 246 100,0 % Za tri četrtine svetovalnih delavk, ki so vključene v projekte, pomeni vključitev uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo in dobro priložnost za širjenje znanja. Približno polovica jih navaja, da to hkrati pomeni tudi tesnejše sodelovanje s sodelavci kot tudi dodatno obremenjujoče delo. Približno 40 % jih meni, da se tako seznanjajo z vsebinami, ki navdihujejo. Četrtina jih navaja, da s tem pridobijo pogoje za napredovanje. So pa še zapisale, da je vključenost v projekt in zavzetost za neke vsebine odvisna tudi od tega, ali se same odločijo za sodelovanje ali so vključene s strani vodstva šole, odvisno je od vsebine in cilja projekta. Nekatere niso vključene zaradi preobilice različnega dela ali pa jih ravnatelj v projekte ne vključuje. Vključenost jim hkrati pomeni tudi priložnost za osebno rast in osebnostni ter poklicni razvoj. Svetovalne delavke v vrtcih najpogosteje navajajo, da je vključenost v projekt dobra priložnost za širjenje znanja, uvajanje pozitivnih sprememb, seznanjanje z vsebinami, ki navdihujejo, in da vzpostavljajo tesnejše sodelovanje s sodelavci. V srednjih šolah zaposlene svetovalne delavke najpogosteje navajajo, da je vključevanje v projekt dodatno obremenjujoče delo in da pomeni pridobitev pogojev za napredovanje. Ker so v največjem deležu (v primerjavi s preostalimi svetovalnimi delavkami) vključene v dva ali več projektov, je njihova reakcija tudi razumljiva. Tretjini svetovalnih delavk z najnižjo delovno dobo pomeni vključitev v projekt pridobitev pogojev za napredovanje, kajti mladi in komaj zaposleni si pač prizadevajo za napredovanje v nazive in plačne razrede, kar je legitimno pričakovanje za vloženo in opravljeno delo. Hkrati visoko ocenjujejo tudi pomembnost vseh preostalih postavk. Najdlje zaposlenim svetovalnim delavkam z več kot 30 let delovne dobe pa pomeni predvsem uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo, tesnejše sodelovanje s sodelavci in seznanjanje z vsebinami, ki navdihujejo, kar velja tudi za zaposlene z delovno dobo od 11 do 30 let. Ne glede na velikost VIZ pomeni vključitev v projekt uvajanje pozitivnih sprememb. Sicer pa so svetovalne delavke v VIZ z najvišjim številom oddelkov vse postavke ocenile kot najpomembnejše. Tri četrtine pedagogov (eno- in dvopredmetnih) in psihologi ocenjujejo, da je sodelovanje v projektih dobra priložnost za širjenje znanja in uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo. Približno polovica vseh, ne glede na temeljno izobrazbo, pa meni, da je sodelovanje v projektih pomembno zato, da se vzpostavlja tesnejše sodelovanje s sodelavci. Za svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delo, pomeni vključitev v projekt predvsem dodatno obremenjujoče delo. Vse preostale postavke so svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo dela, ocenile više. Za tri četrtine svetovalnih delavk pomeni vključevanje v projekte uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo in dobro priložnost za širjenje znanja. Približno polovica jih navaja, da to hkrati pomeni tudi tesnejše sodelovanje s sodelavci kot tudi dodatno obremenjujoče delo. Približno 27 40 % jih meni, da se tako seznanjajo z vsebinami, ki navdihujejo. Četrtina jih navaja, da s tem pridobijo pogoje za napredovanje. V srednjih šolah zaposlene svetovalne delavke najpogosteje navajajo, da je vključevanje v projekt dodatno obremenjujoče delo in da pomeni pridobitev pogojev za napredovanje. Ker so v največjem deležu (v primerjavi s preostalimi svetovalnimi delavkami) vključene v dva ali več projektov, je njihova reakcija tudi razumljiva. Glede na delovno dobo so poudarki, zakaj se nekdo vključi v projekte, različni. Delavke z največ leti delovne dobe pogosteje navajajo uvajanje pozitivnih sprememb in da je to dobra priložnost za širjenje znanja. Psihologi in pedagogi pogosteje menijo, da je vključitev v projekt dobra priložnost za širjenje znanja in uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo. Kako ste predstavili evalvacijo lastnega dela za preteklo šolsko leto? Tabela 25: Predstavitev evalvacije lastnega dela Število Odstotek Evalvacijo sem posredoval/-a vodstvu v pregled. 166 67,5 % Evalvacijo sem predstavil/-a aktivu svetovalnih delavcev v VIZ. 11 4,5 % Evalvacijo sem predstavil/-a vsem zaposlenim v VIZ. 30 12,2 % Evalvacije nisem posredoval/-a ali predstavil/-a nikomur. 31 12,6 % Drugo* 8 3,3 % Skupaj 246 100,0 % Večina svetovalnih delavcev je posredovala evalvacijo svojega dela v pregled vodstvu (67,5 %). Enako število svetovalnih delavcev (12,2 % oz. 12.6 %) pa je evalvacijo predstavilo vsem zaposlenim v VIZ ali pa evalvacije sploh niso niti posredovali niti predstavili nikomur. Večina oziroma tri četrtine svetovalnih delavcev iz vrtca, osnovne šole in srednje šole je posredovalo evalvacijo vodstvu šole. Četrtina svetovalnih delavk iz osnovnih šol s prilagojenim programom ni evalvacije niti posredovala niti predstavila nikomur (pri vseh preostalih je delež okoli 10 %). Najpogosteje so svetovalni delavci z najmanj delovne dobe evalvacijo lastnega dela posredovali vodstvu v pregled. Najvišji odstotek (19,2 %) svetovalnih delavcev, ki so predstavili evalvacijo vsem zaposlenim v VIZ, pa ima od 21 do 30 let delovne dobe. V VIZ z največjim številom oddelkov svetovalne delavke najpogosteje (71,9 %) posredujejo evalvacijo vodstvu v pregled. Ena šestina svetovalnih delavcev v VIZ, ki imajo od 21 do več kot 30 oddelkov, evalvacijo predstavi tudi celotnemu kolektivu (pri preostalih je delež 10 %). Evalvacijo najpogosteje posredujejo v pregled vodstvu pedagogi. Enak delež (15,9 %) pedagogov, ki so študirali dvopredmetni študijski progam (), in socialnih pedagogov (15,2 %) navaja, da so evalvacijo predstavili vsem zaposlenim v VIZ, prav tako 15,9 % pedagogov dvopredmetnega študija in 15,2 % socialnih pedagogov pa je ni posredovalo nikomur Da evalvacije niso posredovali nikomur, navajajo v enakem deležu tudi psihologi (15,5 %) ter petina svetovalnih delavk iz rubrike »Drugo«. Glede na dopolnjevanje dela ni razlik. Večina svetovalnih delavcev je evalvacijo svojega dela posredovala v pregled vodstvu (67,5 %). Najpogosteje so posredovali evalvacijo lastnega dela v pregled vodstvu svetovalni delavci z najmanj delovne dobe. Najvišji odstotek (19,2 %) svetovalnih delavcev, ki so evalvacijo predstavili vsem zaposlenim v VIZ, pa ima od 21 do 30 let delovne dobe in so po izobrazbi socialni pedagogi ali pedagogi dvopredmetnega študija (med 15,2 % in 15,9 %). Najpogosteje (71,9 %) posredujejo 28 evalvacijo v pregled vodstvu svetovalni delavci v VIZ z največjim številom oddelkov in pedagogi (77,2 %). Ali ste sodelovali pri evalvaciji celotnega VIZ za preteklo šolsko leto? Tabela 26: Sodelovanje pri evalvaciji celotnega VIZ v preteklem šolskem letu Število Odstotek Ne 39 15,7 % Da, na nekaterih področjih 161 64,7 % Da, na vseh področjih 49 19,7 % Skupaj 249 100,0 % Dve tretjini svetovalnih delavcev sodeluje pri evalvaciji celotnega VIZ na nekaterih področjih, petina pa na vseh področjih. Četrtina svetovalnih delavk v vrtcih sodeluje pri evalvaciji celotnega VIZ na vseh področjih, medtem ko četrtina svetovalnih delavk v srednji šoli pri tem sploh ne sodeluje, najvišji odstotek sodelovanja pri evalvaciji na nekaterih področjih pa navajajo svetovalne delavke iz osnovnih šol s prilagojenim programom (83,3 %). Tretjina svetovalnih delavk z delovno dobo do 10 let navaja, da pri evalvaciji ne sodelujejo. Četrtina svetovalnih delavk z delovno dobo od 11 do 20 let in petina pa svetovalnih delavk z najdaljšo delovno dobo sodeluje na vseh področjih. Petina svetovalnih delavk ne sodeluje pri evalvaciji v VIZ z več kot 31 oddelki. Četrtina svetovalnih delavk v VIZ z najnižjim številom oddelkov pa sodeluje pri evalvaciji na vseh področjih. Socialne delavke najpogosteje (76,9 %) sodelujejo pri evalvaciji celotnega VIZ, sledijo jim pedagogi. Svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo dela, pogosteje sodelujejo pri evalvaciji na vseh področjih. Dve tretjini svetovalnih delavcev sodeluje pri evalvaciji celotnega VIZ na nekaterih področjih, petina pa na vseh področjih. Četrtina svetovalnih delavk v vrtcih sodeluje pri evalvaciji celotnega VIZ na vseh področjih, medtem ko četrtina svetovalnih delavk v srednji šoli pri tem sploh ne sodeluje. Četrtina svetovalnih delavk z delovno dobo od 11 do 20 let sodeluje na vseh področjih. Pogosteje so v evalvacijo celotnega VIZ vključene svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo dela. Ali sodelujete z vodstvom VIZ pri načrtovanju in postavljanju prioritet za posamezno šolsko leto? Tabela 27: Sodelovanje z vodstvom VIZ pri načrtovanju in postavljanju prioritet Število Odstotek Ne 21 8,4 % Da, v posameznih delih 173 69,2 % Da, v celoti 56 22,4 % Skupaj 250 100,0 % Dve tretjini svetovalnih delavcev sodeluje z vodstvom VIZ pri načrtovanju in postavljanju prioritet za posamezno šolsko leto na nekaterih področjih, petina pa v celoti. Le zelo majhen del (8,4 %) pri tem ne sodeluje. 29 Največ svetovalnih delavcev pri načrtovanju za naslednje šolsko leto sodeluje v vrtcih, in sicer tretjina. V srednjih šolah pa sodelujejo najmanj pogosto (12,5 %). Tri četrtine svetovalnih delavk iz osnovnih šol s prilagojenim programom sodeluje le pri posameznih delih. Najpogosteje sodelujejo v celoti svetovalne delavke z največ leti delovne dobe – tretjina. Pri posameznih delih pa svetovalne delavke z najmanj leti delovne dobe (81,3 %) V majhnih šolah, ki imajo do 10 oddelkov, najpogosteje sodelujejo pri načrtovanju v celoti (36,8 %), medtem ko jih v večjih VIZ sodeluje približno tri četrtine pri posameznih delih. Najpogosteje ne sodelujejo socialne delavke (15,4 %). Hkrati pa tudi socialne delavke najpogosteje sodelujejo pri načrtovanju pri posameznih delih (76,9 %), skupaj s psihologi (76,1 %). Tretjina socialnih pedagoginj sodeluje pri načrtovanju v celoti. Pri načrtovanju in postavljanju prioritet za posamezno šolsko leto pogosteje sodelujejo svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo svojega dela. Tiste svetovalne delavke, ki sodelujejo z vodstvom pri evalvaciji celotnega VIZ na posameznih področjih (64,7 %), sodelujejo tudi pri načrtovanju in postavljanju prioritet za naslednje šolsko leto na posameznih področjih (69,2 %). Najpogosteje v vrtcih. Najpogosteje sodelujejo v celoti svetovalne delavke z največ leti delovne dobe – tretjina. V posameznih delih pa sodelujejo največ svetovalne delavke z najmanj leti delovne dobe (81,3 %). Pri načrtovanju in postavljanju prioritet za posamezno šolsko leto pogosteje sodelujejo svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo svojega dela. V nadaljevanju nas zanima, kako doživljate delo v svetovalni službi. Ocenite, v kolikšni meri za vas držijo naslednje trditve. Tabela 28: Doživljanje dela v svetovalni službi Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 3) odgovorov t sig. Zelo sem obremenjen/-a. 250 3,86 0,919 14,803 0,000 Počutim se kot »deklica za vse«. 250 3,61 1,129 8,571 0,000 Delo je zelo stresno. 249 3,91 0,861 16,698 0,000 Vodstvo VIZ me pri delu ne podpira. 250 2,43 1,310 –6,905 0,000 Delo mi je všeč, ne bi ga zamenjal/-a. 250 3,96 0,937 16,265 0,000 Imam preveč administrativnih nalog. 250 4,06 0,865 19,387 0,000 Rad/-a delam z otroki. 249 4,77 0,492 56,841 0,000 V službi nimam niti trenutka za predah. 246 3,24 1,098 3,484 0,001 Rad/-a sodelujem s strokovnim kadrom v 247 4,35 0,606 35,066 0,000 VIZ. Pri »Drži« in »Popolnoma drži« se svetovalni delavci strinjajo z dvema postavkama, in sicer Rada delam z otroki (4,77) in Rada sodelujem s strokovnim kadrom. V ospredju sta torej dobrobit otrok in dobro vzpostavljeno sodelovanje s sodelavci v VIZ. Dobro sodelovanje vsekakor olajšuje izpolnjevanje vseh delovnih nalog tako svetovalnim delavcem kot celotnemu strokovnemu kadru. Strinjajo se tudi (4,06 od 5), da imajo preveč administrativnih nalog in delo ocenjujejo kot zelo stresno (3,91) ter se počutijo zelo obremenjene (3,86). Hkrati izjavljajo, da jim je delo všeč in ga ne bi zamenjale (3,96). Trditev, da jih vodstvo pri delu ne podpira, pa ne drži, torej je tudi sodelovanje z vodstvom dobro. 30 Najbolj doživljajo delo kot stresno svetovalne delavke v osnovnih šolah. Pri šestih postavkah so najviše ocenile svoje delo kot obremenjujoče in stresno, najpogosteje ocenjujejo, da nimajo niti trenutka za predah, in poudarjajo, da je jim je naloženo preveč administrativnih nalog. Najbolj obremenjujoče doživljajo delo svetovalne delavke z najdaljšo delovno dobo in tiste z delovno dobo od 11 do 20 let (3,98). Svetovalne delavke z najmanj delovne dobe se najpogosteje počutijo kot »deklice za vse«, tiste, ki imajo od 11 in 20 let delovne dobe, pa najpogosteje navajajo, da je delo stresno, nimajo niti trenutka za predah ter da izpolnjujejo preveč administrativnih nalog. Svetovalne delavke z največ leti delovne dobe in tiste z delovno dobo od 21 do 30 let poudarjajo, da rade delajo z otroki, dela ne bi zamenjale in rade sodelujejo s strokovnim kadrom. V VIZ z najmanjšim številom oddelkov svetovalne delavke menijo, da je delo zelo stresno in nimajo niti trenutka za predah, hkrati pa jim je delo všeč in ga ne bi zamenjale, ker rade delajo z otroki in strokovnim kadrom. V VIZ z 21 do 30 oddelki so najpogosteje navajale, da so zelo obremenjene, se počutijo kot »deklice za vse« in imajo preveč administrativnih nalog. Pedagogom je delo najbolj všeč in ga ne bi zamenjali, najpogosteje pa se tudi počutijo zelo obremenjeni in navajajo, da nimajo niti trenutka za predah. Socialni delavci pogosteje navajajo, da so zelo obremenjeni in da je delo zelo stresno. Svetovalni delavci, ki so v kategoriji »Drugo«, se najpogosteje počutijo kot »deklica za vse«, imajo občutek, da jih vodstvo pri delu ne podpira ter da imajo preveč administrativnih nalog. Hkrati pa tudi izpostavljajo, da radi delajo z otroki in sodelujejo s strokovnim kadrom. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas, so prav pri vseh postavkah (razen, da jim je delo všeč in ga ne bi zamenjale) svojo delovno obremenjenost ocenile više kot kolegice, ki ne dopolnjujejo dela. Med »Drži« in »Popolnoma drži« se svetovalni delavci strinjajo z dvema postavkama, in sicer Rada delam z otroki (4,77) in Rada sodelujem s strokovnim kadrom (4,35). V ospredju sta torej dobrobit otrok in dobro vzpostavljeno sodelovanje s sodelavci v VIZ. Dobro sodelovanje vsekakor olajšuje izpolnjevanje vseh delovnih nalog tako svetovalnim delavcem kot celotnemu strokovnemu kadru. Strinjajo se tudi (4,06), da imajo preveč administrativnih nalog in delo ocenjujejo kot zelo stresno (3,91) ter se počutijo zelo obremenjene (3,86). Hkrati izjavljajo, da jim je delo všeč in ga ne bi zamenjali (3,96). Najbolj doživljajo delo kot stresno svetovalne delavke v osnovnih šolah (pri 6 postavkah od 9). Tiste z manj leti delovne dobe menijo, da so »deklice za vse«. Svetovalne delavke z največ leti delovne dobe in tiste z delovno dobo od 21 do 30 let poudarjajo, da rade delajo z otroki, dela ne bi zamenjale in rade sodelujejo s strokovnim kadrom. V VIZ z 21 do 30 oddelki so najpogosteje navajale, da so zelo obremenjene, se počutijo kot »deklice za vse in imajo preveč administrativnih nalog. Svetovalni delavci, ki so v kategoriji »Drugo«, se najpogosteje počutijo kot »deklica za vse«, imajo občutek, da jih vodstvo pri delu ne podpira ter da imajo preveč administrativnih nalog. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas, so prav pri vseh postavkah (razen, da jim je delo všeč in ga ne bi zamenjale) svojo delovno obremenjenost ocenile više kot kolegice, ki ne dopolnjujejo dela. Ocenite, kako pogosto iščete podporo in pomoč za reševanje strokovnih dilem, ki se pojavljajo pri opravljanju vašega dela. Tabela 29: Kje iščejo podporo in pomoč ob strokovnih dilemah 31 Š t-test (testna vrednost je t. Povprečje St. odklon 2,5) odgovorov t sig. Pri kolegih v vašem VIZ 250 2,85 0,830 6,706 0,000 Pri svetovalnih delavcih v drugih VIZ 250 2,64 0,775 2,856 0,005 Pri svetovalcih/svetovalkah na ZRSŠ 250 1,66 0,539 –24,745 0,000 Pri zaposlenih na MIZŠ 249 1,62 0,511 –27,222 0,000 Pri inšpektorjih na Inšpektoratu za šolstvo 249 1,24 0,445 –44,829 0,000 Pri profesorjih na fakultetah 249 1,16 0,375 –56,515 0,000 Najpogosteje (občasno in pogosto) iščejo svetovalni delavci podporo in pomoč pri kolegih v VIZ in svetovalnih delavcih v drugih VIZ (2,85 od 4). V vseh preostalih navedenih institucijah in zavodih poiščejo podporo in pomoč le redko. Svetovalne delavke v osnovnih šolah pogosto poiščejo podporo in pomoč pri kolegih v VIZ, medtem ko zaposlene v vrtcu pogosteje v drugih VIZ (normativi!). Srednješolske svetovalne delavke več komunicirajo z zaposlenimi na MIZŠ in profesorji na fakultetah, osnovnošolske pa pri svetovalkah ZRSŠ in inšpektorjih na Inšpektoratu za šolstvo. Svetovalni delavci z največ leti delovne dobe pogosto dobijo podporo in pomoč pri kolegih v VIZ. Svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let najpogosteje prejmejo podporo in pomoč pri kolegih v VIZ in v drugih VIZ. Socialne delavke najpogosteje iščejo podporo in pomoč znotraj kolektiva, medtem ko pedagoginje in psihologinje pri svetovalnih delavcih v drugih VIZ. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delo, pogosteje iščejo podporo in pomoč pri kolegih tako znotraj kot zunaj VIZ. Najpogosteje (občasno in pogosto) iščejo svetovalni delavci podporo in pomoč pri kolegih v VIZ in svetovalnih delavcih v drugih VIZ (2,85 od 4). V vseh preostalih navedenih institucijah in zavodih poiščejo podporo in pomoč le redko. Zaposlene v osnovnih šolah pogosto poiščejo podporo in pomoč pri kolegih v VIZ, medtem ko zaposlene v vrtcu pogosteje v drugih VIZ (normativi!). Srednješolske svetovalne delavke več komunicirajo z zaposlenimi na MIZŠ in profesorji na fakultetah, osnovnošolske pa pri svetovalkah ZRSŠ in inšpektorjih na Inšpektoratu za šolstvo. Tiste, ki dopolnjujejo delo, pogosteje iščejo podporo in pomoč pri kolegih tako znotraj kot zunaj VIZ. Kako doživljate vaše delo in obremenjenost na delovnem mestu svetovalnega delavca v letošnjem šolskem letu? Tabela 30: Ocena obremenjenosti v letošnjem šolskem letu (šol. l. 2019/2020) Število Odstotek Obremenitev bi lahko bilo precej več 3 1,2 % . Obremenitev bi lahko bilo nekoliko več 2 0,8 % . Sem ravno prav 50 20,3 % obremenjen/-a. Sem nekoliko 120 48,8 % preobremenjen/-a.* Sem zelo preobremenjen/- 71 28,9 % a.* Skupaj 246 100,0 % 32 Da je obremenitev na delovnem mestu ravno prav, meni le petina svetovalnih delavcev. Kar 77,7 % jih meni, da so nekoliko oziroma zelo preobremenjeni. Zelo obremenjene, tako ocenjujejo, so svetovalne delavke v osnovnih (4,22) in srednjih šolah (4,10). Svetovalne delavke iz vrtca in osnovne šole s prilagojenim programom ocenjujejo, da je njihova delovna obremenjenost ravno pravšnja oziroma nekoliko previsoka. Glede na delovno dobo se počutijo najbolj obremenjene svetovalne delavke z delovno dobo od 11 do 20 let, nato pa z delovno dobo od 21 do 30 let. Nekoliko niže ocenjujejo obremenitve na delovnem mestu svetovalne delavke z najmanj in največ leti delovne dobe. Število oddelkov v VIZ ne vpliva na občutek obremenjenosti na delovnem mestu, ne glede na velikost oz. število oddelkov je obremenjenost visoka. Prav tako ni pomembnih razlik glede na temeljno izobrazbo. Svetovalni delavci, ki dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa, ocenjujejo svojo delovno obremenjenost više. Da je obremenitev na delovnem mestu ravno prav, meni le petina svetovalnih delavcev. Kar 77,7 % jih meni, da so nekoliko oziroma zelo preobremenjeni. Zelo obremenjene, tako ocenjujejo, so svetovalne delavke v osnovnih (4,22) in srednjih šolah (4,10). Glede na delovno dobo se počutijo najbolj obremenjene svetovalne delavke z delovno dobo od 11 do 20 let. Svetovalni delavci, ki dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa, ocenjujejo svojo delovno obremenjenost više. Navedite, kateri so glavni razlogi za vašo preobremenjenost v tem šolskem letu. Odgovore lahko strnemo v nekaj skupin. 1. V prvi skupini so odgovori, ki se navezujejo na sodelovanje z vodstvom VIZ. Navedena so dobesedna mnenja različnih svetovalnih delavcev. Vodstvo ne ceni svetovalnega dela, sem »deklica za vse«. Dodatne naloge s strani vodstva. Napačno razumevanje dela svetovalnega delavca s strani vodstva in sodelavcev, posledično nalaganje del, ki bi jih lahko opravil kdo drug (npr. nadomeščanja, spremstva na dneve dejavnosti itd.). Neenakomerna razporeditev del med svetovalnima delavkama, velika razpršenost nalog, nerazumevanje vodstva. Obilo birokracije, težave pri sodelovanju z vodstvom – nenehno čakanje, da kakšno stvar lahko zaključim. Pritiski in nadzor vodstva. Premalo podpore vodstva. Vodstvo ne upošteva mnenja ŠSS pri pomembnih odločitvah. Sicer povpraša po njem, a če ni takšno, kot želi, ga ne upošteva. Kako različno je lahko opravljanje istega dela na različnih VIZ, ilustrirata ta dva primera zapisa svetovalnih delavk: »Razpršenost delovnih nalog (zelo veliko birokratskega dela, ki je neprepoznano in necenjeno; vpetost v številne delovne naloge, projekte; ukvarjanje s sodelavci, ukvarjanje z novimi sodelavci; pričakovanja vodstva glede rezultatov, avtoritativno delegiranje nalog, ad hoc naloge, izločitev iz strokovnih nalog iz neznanih razlogov, nespoštovanje in neupoštevanje stroke/strokovnega pogleda/izključevanje iz pomembnih vidikov celostnega pogleda, razvoja in načrtovanja izobraževanja in usposabljanja; nadzor nad opravljanjem nalog, nezaupanje itd.« 33 »Veliko administrativnih nalog. To šolsko leto ni bistveno drugače kot prejšnja leta. Že ko sem se zaposlila, sem prevzela določene administrativne naloge in so mi ostale. Strokovno delo sem si morala vedno znova izboriti. Vendar zanj ostaja zelo malo časa. To se odraža tudi v tem, da zmanjkuje časa za sodelovanje s strokovnimi delavci in starši. Z menjavo vodstva, ki drugače gleda na delo svetovalnega delavca, se je položaj nekoliko izboljšal. Vendar naloge, ki sem jih nekoč prevzela, ostajajo – npr. pisanje vsakega dopisa v delovodnik, pisanje potrdil staršem o vključenosti otroka, o prejemu vpisnega lista itd.« Naslovljeno vprašanje je spodbudilo k odgovoru svetovalne delavce, ki se počutijo preobremenjeni in pogosto nemočni ter menijo, da jih vodstvo VIZ nepravično, neprofesionalno in preveč administrativno obremenjuje z delom, ki ne spada med dela in naloge glede na sprejete Programske smernice za svetovalno delo. Poudariti pa je treba, da iz raziskave Gregorčič Mrvar in sod. (2020) izhaja, da ravnatelji pogosteje vidijo svetovalne delavce kot partnerje, obratno pa ne velja v tolikšni meri. Oboji, ravnatelji in svetovalni delavci, pa menijo, da jih ne ovira slaba komunikacija ali morda slabe izkušnje z medsebojnim sodelovanjem, temveč preobremenjenost z delom na obeh straneh. 2. V drugi skupini so različna nadomeščanja. Nadomeščanja kolegov svetovalnih delavcev na dolgotrajnih bolniških ali ob nenadni odpovedi delovnega razmerja. Tudi v primeru, da se začasno zaposli svetovalni delavec, le-ta potrebuje mentorstvo in vodenje, ker je zahtevnih situacij veliko in je uvajanje potrebno, zato novozaposleni ne pomeni razbremenitve, ampak obremenitev. 3. V tretji skupini so odgovori, ki se navezujejo na različne naloge in dopolnjevanje dela. Dopolnjevanje dela je lahko organizirano tudi tako: »Sem 50 % svetovalna delavka v vrtcu, preostalih 50 % pa izvajam dodatno strokovno pomoč in individualne in skupinske ure pomoči v šoli ter podaljšano bivanje.« Ali: »Kombinacija z oddelki podaljšanega bivanja in izvajanjem dodatne strokovne pomoči s svetovalnim delom je obremenjujoča.« »Kot pedagoginja na srednji šoli izvajam ure dodatne strokovne pomoči, na šoli je vedno več dijakov tujcev, sem koordinatorka razvojnega tima itd. pa še svetovalna delavka.« »Polovični delovni čas v svetovalni službi je premalo, da bi lahko delovala tudi proaktivno.« Naloge, ki spadajo v dopolnjevanje dela: »Dodatne naloge razredništva, pričanja na sodiščih, dajanje izjav policistom, veliko ur nadomeščanj, spremstvo v šoli v naravi, veliko število otrok, ki bi želeli tedensko obiskovati ure različnih oblik pomoči pri meni (težave z urniki, združevanje otrok, odpadanje ur zaradi nadomeščanja itd.), veliko dela z administrativnimi deli (vloge za subvencije, pomoč pri plačilih, zbiranje različnih prijav, prijave izbirnih predmetov, mesečni pregledi subvencij prehrane za celo šolo) itd.« Ali ta opis svetovalne delavke: »Velika razpršenost nalog (DSP, ISP, DRT, OPB, šolska skupnost, šolski sklad, šolska spletna stran, organizacija različnih prireditev, sodelovanje v različnih projektih, sodelovanje v različnih strokovnih aktivih na šoli, koordinacija, organizacija in izvedba preventivnih delavnic na šoli, zapisniki vseh mogočih sestankov, zaznamki vseh pogovorov, klasifikacija dokumentov, skrbništvo za Lopolis, aktiv svetovalnih delavcev na širšem območju, sodelovanje s SVIZ-om, NPZ, CEUVIZ, vse delo za otroke s posebnimi potrebami (IP-ji, sestanki, zapisniki, poročila itd.), koordinacija dela z nadarjenimi, romska problematika (neobiskovanje pouka, inšpektorat, CSD), sodelovanje z zunanjimi institucijami pri reševanju različnih težav: • Center za socialno delo • ZUIM Kamnik • Šola s prilagojenim programom • Logopedska ambulanta • Društvo Bravo • ZPMS – letovanja za OPP • Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana • Posvetovalnica za otroke in starše Novo mesto • Svetovalnica Črnomelj • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana • Familylab 34 Ljubljana itd., interesne dejavnosti, vse, kar je povezano z izbirnimi predmeti in neobveznimi izbirnimi predmeti, vpis v šolo, odlog šolanja (komisija), sodelovanje ali organizacija dni dejavnosti, socialne stiske in problematika, poklicna orientacija, svetovanje učiteljem, izobraževanje, prebiranje strokovne literature, nadomeščanja, letovanja oz. zimovanja, tabori itd.« 4. Zaščita zaradi narave dela Potreba po zaščiti svetovalnega delavca v primeru vpletenosti v postopke na različnih institucijah (ločitve, pritiski staršev večkrat dnevno, sodišče, mediji, odvetniki ter zaščita v primeru nasilništva staršev, osebna izpostavljenost ob prijavah na policijo ali na Center za socialno delo). 5. Administrativna dela Administrativna dela ne spadajo v okvir dejavnosti svetovalnega delavca, saj naj bi po Programskih smernicah in v njih zapisanih pogojih za opravljanje dela bila zagotovljena tudi administrativno-tehnična pomoč. Morda spadajo v naloge ob dopolnjevanju dela, vendar pa zapisniki vseh mogočih sestankov, aktivov, strokovnih skupin in timskih sestankov, vnašanje podatkov v baze podatkov, na primer v Centralno evidenco udeležencev VIZ, izdajanje potrdil o vključenosti otrok, potrdila zaposlenim za sodelovanja, kar se uveljavlja za napredovanje, pisanje poročil za občino, urejanje spletnih strani šole, eAsistenta, nadomeščanja učiteljev, spremstva (npr. naloge začasnega spremljevalca) itd. presegajo delovne obveznosti svetovalnega delavca ali kot je zapisala ena od svetovalnih delavk: »Vse, kar ni posebej plačano, se naloži svetovalni službi.« 6. Učenci s posebnimi potrebami Z usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami se je odprlo veliko in strokovno zahtevno delo, kjer so svetovalni delavci ne samo vpleteni, ampak praviloma nosilci vseh nalog: od priprave vseh poročil do sestave IP in oblikovanja gradiva, ki ga nato učitelji za posamezni predmet uporabijo bodisi pri pouku ali pisnem preverjanju znanja, ter so tudi izvajalci dodatne strokovne pomoči za odpravljanje primanjkljajev, ovir ali motenj. Poleg tega so pogosto koordinatorke za mobilne specialne in rehabilitacijske pedagoginje, ki izvajajo DSP za otroke s posebnimi potrebami. Ob uveljavitvi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok se je tako odprlo novo polje delovanja, ki ni urejeno. Podzakonskih aktov ni, protokoli oz. koraki za izvedbo pa prav tako niso dogovorjeni. 7. Trenutna normativna ureditev Trenutna normativna ureditev je glede na VIZ zelo različna. Skozi oči praktika pa mnenje:« Najprej: če ravnatelju, hišniku, tajnici, računovodji pripadajo v sistemizaciji zraven rednih tudi oddelki OPB, potem nas, prosim, podprite , da to pripada tudi svetovalni službi. Na majhnih šolah bomo svetovalni delavci pregoreli.« Vprašanje je tudi, ali svetovalnemu delavcu za nadomeščanja oz. ure, ki jih opravi v oddelkih, pripada enaka normativna ureditev, kot velja za učitelje. 35 8. Krizne intervencije pred vsemi preostalimi dejavnostmi Še vedno obstajajo pričakovanja, da bo svetovalni delavec uredil »pokvarjenega« otroka, uredil učne težave, ne da bi (mnogi, vendar ne vsi) učitelji spremenili svoj pristop pri delu. Starši se vedno bolj in vedno več vtikajo v različna področja vzgojno-izobraževalnega dela, sami ali z odvetniki. Razpadlih družin je vedno več in s tem povezanih težkih situacij (npr.: prepoved približevanja). Vedno več je težav, povezanih z duševnim zdravjem, tako pri starših kot pri učencih. Zaradi preobremenjenosti terapevtov in strokovnjakov iz zunanjih institucij, ki sporočijo, da je obravnava učenca možna šele čez pol leta ali pa čez eno leto, so svetovalni delavci postavljeni pred dejstvo: ali čakati na terapevte in tvegati kronično obliko težav učencev ali okrepiti svoja prizadevanja in nuditi oporo in pomoč tako učencu kot staršem. 6 Interpretacija rezultatov Na občutek (pre)obremenjenosti vpliva veliko različnih dejavnikov. Analizirali smo odgovore in ugotavljali, ali imajo različni dejavniki in področja dela kakršen koli vpliv na doživljanje delovnih obremenitev. 1. Ali svetovalni delavci večinoma opravljajo tudi druge naloge in tako dopolnjujejo delovni čas? 2. Ali svetovalni delavci podobno doživljajo stopnjo obremenjenosti s posameznimi nalogami in delo v svetovalni službi glede na pridobljeno izobrazbo, leta delovne dobe, vrsto VIZ, število oddelkov in dopolnjevanje dela? 3. Kako doživljajo strokovno in časovno obremenjenost z različnimi nalogami, ki spadajo v okvir bodisi dejavnosti pomoči, razvojnih in preventivnih dejavnosti ali dejavnosti načrtovanja in evalvacije? 4. Kako doživljajo obremenjenost z različnimi drugimi nalogami, ki ne spadajo v zgoraj našteti okvir? 5. Zaradi hitrih sprememb v družbi se spreminjajo področja in poudarki dela šolske svetovalne službe. Ali so ustrezno informirani, se povezujejo med sabo in z drugimi ter pridobivajo nova znanja in kompetence? Ad 1) Ali svetovalni delavci večinoma opravljajo tudi druge naloge in tako dopolnjujejo delovni čas? Večina (61,7 %) jih delovni čas dopolnjuje. Najvišji odstotek dopolnjevanja dela do polnega delovnega časa imajo svetovalne delavke v osnovni šoli ob tem pa ne smemo pozabiti, da so, tudi če so se odločile izpolnjevati anketo za osnovno šolo, najpogosteje vezane na dopolnjevanje dela v vrtcu. Temeljna izobrazba ni toliko pomembna. Čim manj imajo delovne dobe, tem bolj so njihove naloge razpršene. Pomembna pa je velikost VIZ oziroma število oddelkov. Čim manj je oddelkov v VIZ, tem višji je delež dopolnjevanja do polnega delovnega časa. Ad 2) Ali svetovalni delavci podobno doživljajo stopnjo obremenjenosti s posameznimi nalogami glede na pridobljeno izobrazbo, leta delovne dobe, vrsto VIZ, število oddelkov in dopolnjevanje dela? Da je obremenitev na delovnem mestu ravno prav, meni le petina svetovalnih delavcev. Kar 77,7 % jih meni, da so nekoliko oziroma zelo preobremenjeni. Zelo obremenjene, tako ocenjujejo, so svetovalne delavke v osnovnih (4,22) in srednjih šolah (4,10). Glede na delovno dobo se počutijo najbolj obremenjene svetovalne delavke z delovno dobo 11 do 20 let. Svetovalni delavci, ki dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa, više ocenjujejo svojo delovno obremenjenost. 36 Doživljanje dela v svetovalni službi so ocenile med »Drži« in »Popolnoma drži« pri dveh postavkah, in sicer Rada delam z otroki (4,77) in Rada sodelujem s strokovnim kadrom (4,35). V ospredju sta torej dobrobit otrok in dobro vzpostavljeno sodelovanje s sodelavci v VIZ. Dobro sodelovanje vsekakor olajšuje izpolnjevanje vseh delovnih nalog tako svetovalnim delavcem kot celotnemu strokovnemu kadru. Strinjajo se tudi (4,06), da imajo preveč administrativnih nalog in delo ocenjujejo kot zelo stresno (3,91) ter se počutijo zelo obremenjene (3,86). Hkrati izjavljajo, da jim je delo všeč in ga ne bi zamenjale (3,96). Najbolj doživljajo delo kot stresno svetovalne delavke v osnovnih šolah (pri 6 postavkah od 9). Tiste z manj leti delovne dobe menijo, da so »deklice za vse«. Svetovalne delavke z največ leti delovne dobe in tiste z delovno dobo od 21 do 30 let poudarjajo, da rade delajo z otroki, dela ne bi zamenjale in da rade sodelujejo s strokovnim kadrom. Svetovalne delavke v VIZ z 21 do 30 oddelki so najpogosteje navajale, da so zelo obremenjene, se počutijo kot »deklice za vse« in imajo preveč administrativnih nalog. Svetovalni delavci, ki so v kategoriji »Drugo«, se najpogosteje počutijo kot »deklice za vse«, imajo občutek, da jih vodstvo pri delu ne podpira in da imajo preveč administrativnih nalog. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas, so prav pri vseh postavkah (razen, da jim je delo všeč in ga ne bi zamenjale) više ocenile svojo delovno obremenjenost kot kolegice, ki ne dopolnjujejo dela. Vemo, da sta neobvladljivost in slabši strokovni nadzor delovnih področij povezana z občutki preobremenjenosti in da k občutku neobvladljivosti prispeva razpršenost nalog. Ad 3) Kako doživljajo strokovno in časovno obremenjenost z različnimi nalogami, ki spadajo v okvir bodisi dejavnosti pomoči, razvojnih in preventivnih dejavnosti ali dejavnosti načrtovanja in evalvacije? Dejavnosti pomoči Svetovalne delavke v osnovni šoli menijo, da je strokovna zahtevnost dela najvišja na področju neželenega vedenja in medvrstniškega nasilja (4,76 od 5), družinske problematike, dela s starši otrok, vključevanja otrok priseljencev, beguncev in nadarjenih otrok. V srednjih šolah pa dajejo poudarek učenju učenja in karierni orientaciji. Svetovalne delavke z največ leti delovne dobe ocenjujejo kot strokovno najbolj zahtevno delo na področju nadarjenih otrok in karierne orientacije . Svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo dela, so ocenile, da je strokovna zahtevnost prav na vseh področjih dejavnosti pomoči zahtevnejše strokovno delo. Svetovalne delavke v osnovni šoli so kar na šestih področjih (od 9) ocenile večjo časovno obremenjenost z dejavnostmi pomoči. Najbolj časovno obremenjene se počutijo svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let, in to kar na petih področjih (od 9). Ocene svetovalnih delavk na področju časovne obremenjenosti z neželenim vedenjem in medvrstniškim nasiljem se povečujejo z velikostjo oddelkov. To je pričakovano, saj se koregulacija in samoregulacija neželenega vedenja učencev zmanjša v okolju, kjer je več otrok. Enako predvidevamo, da je v številčnejšem kolektivu strokovnih delavcev zaradi pogostejših kadrovskih sprememb teže vzdrževati kontinuiteto interveniranja učiteljev, ki vpliva na kulturo odnosov v VIZ. Psihologinje ocenjujejo, da so časovno najbolj obremenjene na področju dela nadarjenih otrok. V procesu identifikacije potencialne nadarjenosti učencev in dijakov imajo psihologinje pomembno vlogo, saj je treba izvesti psihološki pregled za morebitno potrditev nadarjenosti učenca. Časovno so bolj obremenjene (na 6 področjih od 9) svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo delovnega časa. 37 Razvojno-preventivne dejavnosti V preteklem šolskem letu je največ svetovalnih delavk izvajalo prevencijo na področju socialnih in čustvenih kompetenc otrok (78,1 %). Le nekoliko manj jih je izvajalo preventivno dejavnost na področju izboljšanja klime v oddelku in ur v okviru svetovalnih storitev za otroke s posebnimi potrebami (76,9 %). Preventivne dejavnosti so izvedle najpogosteje svetovalne delavke z delovno dobo od 21 do 30 let. Prav pri vseh navedenih dejavnostih izstopajo (razen svetovalne storitve za otroke s posebnimi potrebami). Poudarek v VIZ z največ oddelki je na socialnih in čustvenih kompetencah otrok. Zelo velika razpršenost različnih aktivnosti, ki so vezane na prevencijo, kaže, da se le-te izvajajo na šolah, vendar so različne in predvidevamo, da so odvisne od potreb VIZ. Enkrat do dvakrat tedensko oz. dnevno svetovalne delavke svetujejo in dajejo podporo strokovnemu kadru v VIZ. To je pomembna informacija, ki pove, da je sodelovanje s strokovnim kadrom na šolah in vrtcih pogosto, in zato tudi govori o dobrem sodelovanju med njimi. Tedensko potekajo tudi individualni razgovori s starši otrok, razgovori in svetovanje ob učnih težavah ter razgovori in svetovanje ob težavah, povezanih s psihofizičnim zdravjem. Enkrat do dvakrat mesečno je potrebna krizna intervencija. Pogostost individualnih razgovorov najbolj izstopa v srednji šoli in osnovnih šolah s prilagojenim programom, le področja so različna. V srednjih šolah izstopajo učne težave, razgovori in svetovanje staršem ter karierna orientacija. Omenjeno se zdi logično, kajti učne težave so pač nikoli končana zgodba v VIZ. Srednja šola ni več obvezna, mladostniki se osamosvajajo in tudi s tem vprašanjem je lahko povezana povečana potreba staršev po podpori in svetovanju. Nadaljnja kariera, bodisi vpis na univerzo ali visoke šole ali zaposlitev, pa je tudi dokaj zahteven postopek, ki ga po navadi starši ne poznajo, celoten vpis, vnaprej določeni datumi in termini pa zahtevajo dobro obvladovanje IKT ter samoregulacijskih spretnosti in veščin, ki jih vsi srednješolci prav zagotovo niso usvojili. Socialni pedagogi so pogosteje vključeni v krizne intervencije, psihologi na področju duševnega zdravja, pedagogi pa ob učnih težavah. Dejavnosti načrtovanja in evalvacije Večina svetovalnih delavcev je posredovala evalvacijo svojega dela v pregled vodstvu (67,5 %). To ocenjujemo kot manj spodbudno v primerjavi s pogovorom z vodstvom o rezultatih evalvacije oz. predstavitvijo pred kolektivom. Najpogosteje so svetovalni delavci z najmanj delovne dobe posredovali evalvacijo lastnega dela vodstvu v pregled. Najvišji odstotek (19,2 %) svetovalnih delavcev, ki so evalvacijo predstavili vsem zaposlenim v VIZ, pa ima delovno dobo od 21 do 30 let in so po izobrazbi socialni pedagogi ali pedagogi dvopredmetnega študija (med 15,2 % in 15,9 %). Najpogosteje posredujejo evalvacijo v pregled vodstvu (71,9 %) svetovalni delavci v VIZ z največjim številom oddelkov in pedagogi (77,2 %). Gotovo velikost VIZ prispeva k temu, da nekaterim poročilom o delu ne sledi povratna informacija niti se o njih ne sproži razprava, kar bi gotovo imelo večjo dodano vrednost za delo svetovalnih delavcev. Dve tretjini svetovalnih delavcev sodeluje pri evalvaciji celotnega VIZ na nekaterih področjih, le petina pa na vseh področjih. Četrtina svetovalnih delavk v vrtcih sodeluje pri evalvaciji celotnega VIZ na vseh področjih, medtem ko četrtina svetovalnih delavk v srednji šoli pri tem sploh ne sodeluje. Četrtina svetovalnih delavk z delovno dobo od 11 do 20 let sodeluje na vseh področjih. Pogosteje so v evalvacijo celotnega VIZ vključene svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo dela. Tiste svetovalne delavke, ki z vodstvom sodelujejo pri evalvaciji celotnega VIZ na posameznih področjih (64,7 %), sodelujejo tudi pri načrtovanju in postavljanju prioritet za naslednje šolsko leto na posameznih področjih (69,2 %). Najpogosteje v vrtcih. Najpogosteje sodelujejo v celoti pri evalvaciji 38 VIZ svetovalne delavke z največ leti delovne dobe (tretjina). Pri načrtovanju in postavljanju prioritet za posamezno šolsko leto pogosteje sodelujejo svetovalne delavke, ki ne dopolnjujejo svojega dela. Predstavitev rezultatov dela na konferencah je zagotovo možnost, ki je svetovalni delavci ne bi smeli izpustiti. Omogoča seznanjanje učiteljskega zbora z različnimi vsebinami dela in podpore, hkrati pa odpira polje vzajemnega sodelovanja. Povezanost med svetovalnimi delavci in vodstvom je pomembna pri uresničevanju načel in ciljev šole. Presega osredotočanje na posamezni vidik in je usmerjena na vse učence in na šolo kot celoto. Ad 4) Kako doživljajo obremenjenost z različnimi drugimi nalogami, ki ne spadajo v zgoraj predstavljeni okvir? Polovica svetovalnih delavk, ki so zaposlene v osnovnih šolah s prilagojenim programom niso koordinatorke na nobenem področju. Pogosteje so koordinatorke zaposlene v VIZ z najnižjim številom oddelkov in tiste svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delovni čas. Po pogostosti izstopa vodenje koordinacije na področju otrok s posebnimi potrebami, še posebej pri socialnih pedagogih. Psihologi pa so najpogosteje koordinatorji za delo z nadarjenimi, kar je tudi razumljivo, saj opravijo psihološko testiranje ob identifikaciji učenca. V primerjavi z drugimi zaposlenimi svetovalne delavke ocenjujejo, da pogosteje pišejo zapisnike različnih timskih sestankov, pripravljajo poročila za otroke v postopkih usmerjanja in pripravijo IP za otroke s posebnimi potrebami oziroma OIN v srednji šoli. Aktivnosti pri posameznih postavkah se v nadaljevanju razlikujejo glede na vrsto VIZ, kjer so zaposlene, ker so tudi poudarki na različnih nivojih VIZ drugačni. Svetovalne delavke v VIZ z najmanjšim številom oddelkov najpogosteje ocenjujejo, da so v primerjavi s preostalimi zaposlenimi obremenjene z naštetimi aktivnostmi, in sicer, razen pri treh (od 12), na vseh naštetih področjih. Glede na to da najbolj dopolnjujejo delo do polnega delovnega časa, ugotovitev sploh ni presenetljiva. Svetovalne delavke, ki dopolnjujejo delo, so bistveno bolj obremenjene z vsemi naštetimi aktivnostmi. Najpogosteje dopolnjujejo delo svetovalne delavke v osnovni šoli. Torej so svetovalne delavke pogosteje v vlogi zapisnikarja kot drugi strokovni delavci šole, kar najverjetneje razumejo kot nepotrebno in neuravnoteženo obremenjevanje. Ne najdemo argumentov, ki bi podpirali npr.: pisanje skoraj vseh zapisnikov, tudi ne zapisnikov in priprave IP ter poročila o otroku v postopkih usmerjanja, saj vemo, da je vodja strokovne skupine, ki jo imenuje ravnatelj za vsakega učenca s posebnimi potrebami, praviloma njegov razrednik. Največ področij, na katerih so časovno obremenjene z različnimi aktivnostmi, navajajo svetovalne delavke iz osnovnih šol, le nekoliko manj iz srednjih šol. Zanimivo je, da skupina svetovalnih delavcev z največ leti delovne dobe ni navedla nobenega področja, ki bi izstopalo glede časovne obremenjenosti z naštetimi dejavnostmi. Svetovalni delavci, ki dopolnjujejo delovni čas, izstopajo prav pri vseh postavkah kot časovno bolj obremenjeni (razen pri vpisu otrok v VIZ, kar pomeni, da vpis v VIZ pomeni visoko časovno obremenjenost vseh svetovalnih delavcev ne glede na posamezne kriterije). Pogosto oziroma skoraj vedno sodelujejo svetovalne delavke na učiteljskih/vzgojiteljskih zborih, v skupinah za pripravo poročila o otroku v postopkih usmerjanja, multidisciplinarnih timih za posamezne učence ter v aktivih strokovnih delavcev. Najpogosteje sodelujejo v timih svetovalne delavke, ki imajo delovno dobo od 21 do 30 let, ter zaposlene v VIZ z najmanjšim številom oddelkov. Ad 5) Zaradi hitrih sprememb v družbi se spreminjajo področja in poudarki dela šolske svetovalne službe. Ali so ustrezno informirani, se povezujejo med sabo in z drugimi ter pridobivajo nova znanja in kompetence? 39 Okoli tretjina svetovalnih delavcev ne sodeluje v nobenem projektu. Tretjina jih sodeluje v enem in prav toliko v dveh oziroma več projektih. V več projektih ko sodelujejo, pogosteje so navedeni različni projekti Erasmus+. Najmanj svetovalnih delavk, ki ne sodelujejo v projektih, je iz osnovnih šol s prilagojenim programom. V največ projektih (dva ali več) sodelujejo svetovalne delavke z delovno dobo od 11 do 30 let. VIZ z velikim številom oddelkov najpogosteje ne sodelujejo v projektih (43,9 %). Glede na dopolnjevanje do polnega delovnega časa več svetovalnih delavk sodeluje v projektih ali razvojnih nalogah. Za tri četrtine svetovalnih delavk pomeni vključevanje v projekte uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo in dobro priložnost za širjenje znanja. Približno polovica jih navaja, da to hkrati pomeni tudi tesnejše sodelovanje s sodelavci kot tudi dodatno obremenjujoče delo. Približno 40 % jih meni, da se tako seznanjajo z vsebinami, ki navdihujejo. Četrtina jih navaja, da s tem pridobijo pogoje za napredovanje. V srednjih šolah zaposlene svetovalne delavke najpogosteje navajajo, da je vključevanje v projekt dodatno obremenjujoče delo in da pomeni pridobitev pogojev za napredovanje. Ker so v največjem deležu (v primerjavi s preostalimi svetovalnimi delavkami) vključene v dva ali več projektov, je njihova reakcija tudi razumljiva. Glede na delovno dobo so poudarki, zakaj se nekdo vključi v projekte, različni. Delavke z največ leti delovne dobe pogosteje navajajo uvajanje pozitivnih sprememb in dobro priložnost za širjenje znanja. Psihologi in pedagogi pogosteje menijo, da je vključitev v projekt dobra priložnost za širjenje znanja in uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo. Svetovalne delavke v projektih večinoma vidijo priložnost za lastni razvoj in razvoj VIZ. Podatek, da jih nekateri projekti obremenjujejo, morda pomeni, da pri vsebinah vseh projektov same ravno ne opazijo kake dodane vrednosti, ampak so vključene zaradi pridobivanja določenih veščin, npr. vodenje tima, celostnega razmišljanja, izkušenj z dokumentacijo itd. Menimo, da takšni razlogi niso vedno upravičeni, saj vključevanje svetovalnega delavca v vsak projekt VIZ pomeni, da je posledično opravljenega manj neposrednega svetovanja. Najpogosteje (občasno in pogosto) iščejo svetovalni delavci podporo in pomoč pri kolegih v VIZ in svetovalnih delavcih v drugih VIZ (2,85 od 4). V vseh preostalih navedenih institucijah in zavodih le redko poiščejo podporo in pomoč. Zaposlene v osnovnih šolah pogosto poiščejo podporo in pomoč pri kolegih v VIZ, medtem ko zaposlene v vrtcu pogosteje v drugih VIZ (normativi!). Srednješolske svetovalne delavke več komunicirajo z zaposlenimi na MIZŠ in profesorji na fakultetah, osnovnošolske pa s svetovalkami ZRSŠ in inšpektorji na Inšpektoratu za šolstvo. Tiste, ki dopolnjujejo delo, pogosteje iščejo podporo in pomoč pri kolegih tako znotraj kot zunaj VIZ. Vse oblike strokovnega povezovanja, tako horizontalne kot vertikalne, ocenjujemo kot dobre. 7 Zaključek Sklepna ugotovitev raziskave (Gregorčič Mrvar in sod., 2020) o stanju in perspektivi šolske svetovalne službe v Sloveniji je, da sodobno življenje ne zmanjšuje potrebe po svetovalnih delavcih, temveč jo povečuje. Tudi v tujini, ne le pri nas, se poudarja, da bo šolska svetovalna služba ostala »osrednja strokovna institucija«, ki je vključena v zagotavljanje blaginje, inkluzivnosti, medkulturnosti ter optimalnega razvoja vseh učencev. Kot takšna pa mora biti razbremenjena neprestanega hitenja od ene do druge naloge, ki so ali v okviru svetovalnega dela ali so del dopolnjevanja dela do polnega delovnega časa. Velika razpršenost dela povzroča psihično obremenjenost, ker povzroča občutek, da naloge niso nikoli končane, če pa so končane, niso opravljene strokovno korektno. 40 Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu poudarja, da je pri obravnavanju zahtev delovnega mesta pomembno, da »se psihosocialna tveganja, kot je čezmerna delovna obremenitev, ne zamenjujejo z razmerami, ki, čeprav so včasih zahtevne, pomenijo spodbudno delovno okolje, v katerem so delavci dobro usposobljeni in motivirani za delo po svojih najboljših zmožnostih«. Svetovalni delavci so v anketi izpostavili občutek, da so od »nekoliko« do »zelo obremenjeni« (77,7 %). Hkrati pa še više vrednotijo delo z otroki (4,77 od 5) in sodelovanje s strokovnim kadrom (4,35 od 5). V ospredju sta torej dobrobit otrok in dobro vzpostavljeno sodelovanje s sodelavci v VIZ. Zato njihovega občutka obremenjenosti ne moremo zamenjevati z zahtevnimi delovnimi razmerami, ki pomenijo spodbudno delovno okolje, ker jim je delo najprej spodbuda, šele nato (prevelika) obremenitev. Normativi, ki veljajo, povzročajo, da večina svetovalnih delavcev dopolnjuje delo (61,7 %,) do polnega delovnega časa. V zvezi s tem menimo, da delo ne bi smelo biti razpršeno več kot na dve delovni področji. Poudariti je potrebno tudi stalno potrebo po superviziji in/ali interviziji. Glede na povečano število učencev s posebnimi potrebami, več priseljencev in tujcev, več predpisov, ki regulirajo področje vzgoje in izobraževanja ter zahtevajo izpolnjevanje različnih podatkovnih baz, zahtevnejše starše, večji porast odvisnosti od kemičnih oz. nekemičnih substanc, poslabšanje duševnega zdravja učencev itd. je nesporno nastopil čas, ko moramo posodobiti normativno ureditev za svetovalne delavce v Sloveniji. Za izhodišče in premislek pa vzemimo priporočila avtorjev Bele knjige v vzgoji in izobraževanju, ki, brez izjeme, predlagajo znižanje normativov za vrtce, osnovne šole in srednje šole (posredno ali neposredno na 16 oddelkov). Tudi vsebina in obseg dejavnosti, zapisanih v Programskih smernicah svetovalne službe, sta bila oblikovana na predlogu 16 oddelkov na enega zaposlenega svetovalnega delavca. Izboljšanje normativov v kombinaciji z razbremenjevanjem svetovalnih delavcev pri upravno-administrativnih delih za VIZ bo omogočilo večjo osredotočenost svetovalnih delavcev v vrtcih, šolah in domovih tako na preventivne kot razvojne naloge ter usmerjenost k posameznikom, ki potrebujejo pomoč. Svetovalni delavci v VIZ pa bodo tudi v prihodnje pred velikimi novimi izzivi: v Sloveniji se vzpostavljajo Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki že (10 jih je že ustanovljenih, 15 jih je še načrtovanih) sodelujejo ali pa še bodo tesneje sodelovali s svetovalnimi delavci, pripravljajo pa se tudi Smernice za postvencijo v šoli (podpora žalujočim po samomoru učenca ali dijaka ter varovanje njihovega duševnega zdravja), ki predvideva načrt usklajenega delovanja strokovnega kadra v VIZ in pri kateri so kot ključni akterji in izobraževalci strokovnega kadra predvideni prav svetovalni delavci. 8 Viri Bezić, T. (2018). Zaključki devetnajste konference Prispevki strok za svetovalno delo v praksi. Šolsko svetovalno delo, št. 2, str.28–36. Erjavec Bartolj, A. (2018). Analiza potreb na področju strokovnega povezovanja v svetovalnih službah. Šolsko svetovalno delo, št. 3, str. 4–18. 41 Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Https://osha.europa.eu/sl/themes/psychosocial- risks-and-stress (pridobljeno 10. 10. 2020). Gregorčič Mrvar, P., Jeznik, K., Kalin, J., Kroflič R. (2020). Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive. Https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/218/319/5186-1. Javrh, P. (2007). Fazni model razvoja kariere slovenskih učiteljev. Sodobna pedagogika, št. 5, 2007, str. 68–86. Javrh, P. (2014). Stabilna poklicna identiteta svetovalnih delavcev v času sprememb, Šolsko svetovalno delo, št. 3-4, str. 9–15. Malešević, T. (2018). Načrtovanje, spremljanje in evalvacija svetovalnega dela v vrtcu. Analiza stanja s priporočili. Https://www.zrss.si/pdf/AnalizaStanjaSPriporocili.pdf Resman, M. (2018). Sodelovanje med ravnateljem in šolsko svetovalno službo – priložnost, ki je pedagog ne sme prezreti. Šolsko svetovalno delo, št. 3, str. 28–41. Rupnik Vec, T. (2020). Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji, Delno poročilo, julij 2020. Https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna- bralnica/podrobno?publikacija=297. Skubic Ermenc, K., Kalin J., Mažgon J. (2020). Soočanje ravnateljev z epidemijo covid-19. Https://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/ravnatelji- covid19.pdf. Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18). Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17 in 54/19). Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10, 99/10, 47/17 in 30/18). Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/07, 70/08, 5/11, 56/14, 66/15, 47/17 in 24/18). Programske smernice. Svetovalna služba v osnovni šoli, 2008. Programske smernice. Svetovalna služba v srednji šoli, 2008. Programske smernice. Svetovalna služba v vrtcu, 2008. 42 9 Priloga 1: Vprašalnik Obremenjenost svetovalnih delavcev Navodila: Spoštovani! Na ZRSŠ smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim bi radi ugotovili obseg obremenitve na delovnem mestu svetovalnega delavca. Anketo smo nameravali poslati aprila. Glede na zaprtje vzgojno-izobraževalnih zavodov (v nadaljevanju: VIZ) zaradi koronavirusa in posledično deloma spremenjeno področje našega dela Vas želimo opozoriti, da je anketa namenjena ugotavljanju obremenjenosti na različnih področjih dela pred uvedbo vseh ukrepov. Vprašalnik je anonimen in enak za vse svetovalne delavce po vertikali VIZ. Vnaprej se vam iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo. Prosimo, če si vzamete nekaj minut in s klikom na Naslednja stran začnete z izpolnjevanjem ankete. Q1 - Vaš spol: Ženska Moški Q2 - Delovna doba v letih: Do 5 let 6 do 10 let 11 do 15 let 16 do 20 let 21 do 25 let 26 do 30 let 31 do 35 let 36 ali več let Q3 - Dosežena temeljna izobrazba (univerzitetni dodiplomski program ali bolonjski magisterij): Pedagogika Psihologija Dvopredmetni študij pedagogika in: Socialno delo Socialna pedagogika Specialna in rehabilitacijska pedagogika Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje Inkluzija v vzgoji in izobraževanju oz. inkluzivna pedagogika Socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola Duševno zdravje v skupnosti Socialno delo z družino Drugo: Q4 - Na koliko VIZ opravljate delo svetovalne delavke/svetovalnega delavca (pri koliko različnih delodajalcih)? Na 1 VIZ Na 2 VIZ Na 3 ali več VIZ Q5 - Vzgojno-izobraževalni zavod oz. zavodi (VIZ), kjer ste zaposleni: Možnih je več odgovorov Vrtec Osnovna šola Srednja šola Dijaški dom Osnovna šola s prilagojenim programom Vzgojni zavod Q6 - Vprašanja v nadaljevanju se nanašajo na delo v VIZ, v katerem ste zaposleni. Če opravljate delo v več kot enem VIZ, se odločite za en VIZ, kjer ste ali večinsko zaposleni ali izberite poljubno in 43 odgovarjajte le za ta VIZ (npr. če ste svetovalna delavka/svetovalni delavec v OŠ in vrtcu, izberite ali OŠ ali vrtec in odgovarjajte le za ta izbrani VIZ). Q7 - V nadaljevanju boste odgovarjali za: Vrtec Osnovno šolo Srednjo šolo Dijaški dom Osnovno šolo s prilagojenim programom Vzgojni zavod Q8 - Koliko oddelkov (razredov) je v vašem VIZ (vpišite število)? Q9 - Koliko delovnih mest svetovalnega delavca imate v vašem VIZ (skupno število vseh celih in vseh deležev delovnih mest svetovalnega delavca v sistemizaciji)? Do 0,5 Od 0,6 do 1,0 Od 1,1 do 1,5 Od 1,6 do 2,0 Od 2,1 do 2,5 Od 2,6 do 3,0 Od 3,1 do 3,5 Od 3,6 do 4,0 4,1 ali več Q10 - Ali ob delovnem mestu svetovalnega delavca opravljate še katero delo in tako dopolnjujete do polnega delovnega časa? Ne, sem samo svetovalna delavka/svetovalni delavec. Da, opravljam še dodatno delo in tako dopolnjujem do polnega delovnega časa. IF (1) Q10 = [2] (Da, opravljam še dodatno delo ter tako dopolnjujem do polnega delovnega časa.) Q11 - Katero dodatno delo oz. dela še opravljate poleg dela svetovalnega delavca? Možnih je več odgovorov Izvajalec/izvajalka dodatne strokovne pomoči Učitelj/-ica Knjižničar/-ka Pomočnik/pomočnica ravnatelja/ravnateljice Vzgojitelj/-ica Pomočnik/pomočnica vzgojitelja/vzgojiteljice Drugo: Q12 - Na katerih področjih opravljate naloge koordinatorja? Možnih je več odgovorov Koordinator/-ka za otroke s posebnimi potrebami Koordinator/-ka za nadarjene Koordinator/-ka v projektu Koordinator/-ka za (navedite področje): Ne opravljam nalog koordinatorja. Q13 – Dejavnosti pomoči, ki jih opravljate kot svetovalna delavka/svetovalni delavec, so lahko različno strokovno zahtevne. Prosimo vas, da podate oceno zahtevnosti dela posameznih dejavnosti pomoči. Če navedene dejavnosti pomoči ne izvajate, to ustrezno označite. Sploh ni Ni zahtevno Niti - niti Je zahtevno Zelo je Ne izvajam zahtevno zahtevno Neželeno vedenje otrok in medvrstniško nasilje Otroci(otroci/učenci/dij aki) s posebnimi potrebami 44 Sploh ni Ni zahtevno Niti - niti Je zahtevno Zelo je Ne izvajam zahtevno zahtevno Nadarjeni otroci Učne težave otrok Socialno-ekonomske stiske Družinska problematika (ločitve, rejništvo, disfunkcionalne družine itd.) Karierna orientacija Delo s starši otrok Vključevanje otrok priseljencev, beguncev itd. Drugo: Q14 – Z navedenimi dejavnostmi pomoči ste lahko časovno različno obremenjeni. Prosimo vas, da ocenite še svojo časovno obremenjenost s posameznimi dejavnostmi pomoči. Če za navedeno nalogo niste zadolženi, to ustrezno označite. Sploh me ne Me ne Niti - niti Me Zelo me Ne izvajam obremenjuje obremenjuje obremenjuje obremenjuje Neželeno vedenje otrok in medvrstniško nasilje Otroci s posebnimi potrebami Nadarjeni otroci Učne težave otrok Socialno-ekonomske stiske Družinska problematika (ločitve, rejništvo, disfunkcionalne družine itd.) Karierna orientacija Delo s starši otrok Vključevanje otrok priseljencev, beguncev itd. Drugo: Q15 - Kako pogosto opravljate naslednje aktivnosti v primerjavi z drugimi zaposlenimi v vašem VIZ? Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji Pisanje zapisnikov timskih sestankov z zunanjimi institucijami Pisanje zapisnikov sestankov strokovne skupine (evalvacije IP) Vodenje statistike, predpisane na državnem nivoju Sodelovanje pri izvajanju dni dejavnosti Priprava poročila vzgojno-izobraževalnega zavoda o otroku (v postopkih usmerjanja) Priprava IP za otroke (po odločbi, mnenju multidisciplinarnega tima, na temelju individualnega načrta aktivnosti) Priprava INDEP za nadarjene Priprava OIN (osebni izobraževalni načrt) Vpis otrok v VIZ 45 Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Nadomeščanje Naloge tajnika nacionalnih preizkusov Sodelovanje v raznih komisijah v vašem VIZ (omejitev vpisa, odložitev všolanja, pritožbena komisija itd.) Oblikovanje oddelkov Uredništvo vrtčevskih, šolskih ali srednješolskih publikacij Upravljanje učbeniškega sklada Drugo: Q16 – Z navedenimi aktivnostmi ste lahko časovno različno obremenjeni. Prosimo vas, da podate še oceno časovne obremenjenosti s posamezno aktivnostjo. Če za navedeno aktivnost niste zadolženi, to ustrezno označite: Sploh me ne Me ne Niti - niti Me Zelo me Za to obremenjuje obremenjuje obremenjuje obremenjuje aktivnost nisem zadolžen/-a Pisanje zapisnikov timskih sestankov z učitelji, vzgojitelji Pisanje zapisnikov timskih sestankov z zunanjimi institucijami Pisanje zapisnikov sestankov strokovne skupine (evalvacije IP) Vodenje statistike, predpisane na državnem nivoju Sodelovanje pri izvajanju dni dejavnosti Priprava poročila vzgojno- izobraževalnega zavoda o otroku (v postopkih usmerjanja) Priprava IP za otroke (po odločbi, mnenju multidisciplinarnega tima, na temelju individualnega načrta aktivnosti) Priprava INDEP za nadarjene Priprava OIN (osebni izobraževalni načrt) Vpis otrok v VIZ Nadomeščanje Naloge tajnika nacionalnih preizkusov Sodelovanje v raznih komisijah v vašem VIZ (omejitev vpisa, odložitev všolanja, pritožbena komisija itd.) Oblikovanje oddelkov 46 Sploh me ne Me ne Niti - niti Me Zelo me Za to obremenjuje obremenjuje obremenjuje obremenjuje aktivnost nisem zadolžen/-a Uredništvo vrtčevskih, šolskih ali srednje- šolskih publikacij Upravljanje učbeniškega sklada Drugo: Q17 – Kako pogosto ste v letošnjem šolskem letu opravljali naslednje individualne razgovore in svetovanje? Nikoli Enkrat do Enkrat do Enkrat Dvakrat nekajkrat dvakrat tedensko tedensko do letno mesečno dnevno Razgovori in svetovanje ob učnih težavah Razgovori in svetovanje ob težavah povezanih s psihofizičnim zdravjem Razgovori in svetovanje staršem Individualna pomoč pri karierni orientaciji Krizna intervencija (potrebna takojšnja reakcija in pomoč) Svetovanje in podpora strokovnemu kadru (vzgojiteljem, učiteljem) Svetovanje nadarjenim otrokom Drugo: Q18 – Označite, katera dela in naloge ste izvedli v tem šolskem letu kot preventivno dejavnost bodisi vi samostojno ali skupaj z vzgojitelji/učitelji. Možnih je več odgovorov. Izboljšanje klime v oddelku Učenje učenja Socialne in čustvene kompetence otrok Varna spolnost Skrb za zdrav življenjski slog (preventiva pred odvisnostmi) Ure v okviru svetovalnih storitev za otroke s posebnimi potrebami Drugo: Q19 – Označite, v katerih timih oziroma strokovnih skupinah z učitelji/vzgojitelji sodelujete. Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Aktivi strokovnih delavcev Učiteljski /vzgojiteljski zbori Projektne skupine za uvajanje novosti Strokovne skupine za pripravo Poročila vzgojno- izobraževalnega zavoda o otroku Multidisciplinarni timi za posamezne učence Timsko načrtovanje INDEP za nadarjene Drugo: Q20 – V koliko projektih ali razvojnih nalogah ste sodelovali oz. še sodelujete v tem šolskem letu (npr. Erasmus+, projekti ZRSŠ, projekti Pedagoškega inštituta ipd.)? V nobenem projektu V 1 projektu (navedite projekt): V 2 projektih (navedite projekta): V 3 projektih (navedite projekte): V 4 ali več projektih (navedite največ štiri projekte): 47 Q21 - Vključitev v projekt ali razvojno nalogo za vas pomeni: Možnih je več odgovorov. Dodatno obremenjujoče delo Dobro priložnost za širjenje znanja Seznanjanje z vsebinami, ki navdihujejo Tesnejše sodelovanje s sodelavci Uvajanje pozitivnih sprememb v vzgojno-izobraževalno delo Pridobitev pogojev za napredovanje Drugo: Q22 - Kako ste predstavili evalvacijo lastnega dela za preteklo šolsko leto? Evalvacijo sem posredoval/-a vodstvu v pregled. Evalvacijo sem predstavil/-a aktivu svetovalnih delavcev v VIZ. Evalvacijo sem predstavil/-a vsem zaposlenim v VIZ. Evalvacije nisem posredoval/-a ali predstavil/-a nikomur. Drugo: Q23 – Ali ste sodelovali pri evalvaciji celotnega VIZ za preteklo šolsko leto? Ne Da, na nekaterih področjih Da, na vseh področjih Q24 - Ali sodelujete z vodstvom VIZ pri načrtovanju in postavljanju prioritet za posamezno šolsko leto? Ne Da, v posameznih delih Da, v celoti Q25 - V nadaljevanju nas zanima, kako doživljate delo v svetovalni službi. Ocenite, v kolikšni meri za vas držijo naslednje trditve. Sploh ne Ne drži Niti - niti Drži Popolnoma drži drži Zelo sem obremenjen/-a. Počutim se kot »deklica za vse«. Delo je zelo stresno. Vodstvo VIZ me pri delu ne podpira. Delo mi je všeč, ne bi ga zamenjal/-a. Imam preveč administrativnih nalog. Rad/-a delam z otroki. V službi nimam niti trenutka za predah. Rad/-a sodelujem s strokovnim kadrom v VIZ. Q26 – Ocenite, kako pogosto iščete podporo in pomoč za reševanje strokovnih dilem, ki se pojavljajo pri opravljanju vašega dela, pri naslednjih osebah: nikoli občasno pogosto redno Kolegih v vašem VIZ Svetovalnih delavcih v drugih VIZ Svetovalcih/svetovalkah na ZRSŠ Zaposlenih na MIZŠ Inšpektorjih na Inšpektoratu za šolstvo Profesorjih na fakultetah Drugih: Q27 - Kako doživljate delo in obremenjenost na delovnem mestu svetovalnega delavca v letošnjem šolskem letu? Obremenitev bi lahko bilo precej več. Obremenitev bi lahko bilo nekoliko več. 48 Sem ravno prav obremenjen/-a. Sem nekoliko preobremenjen/-a. Sem zelo preobremenjen/-a. IF (2) Q27 = [4] or Q27 = [5] (Je preobremenjen/-a ) Q28 - Navedite, kateri so glavni razlogi za vašo preobremenjenost v tem šolskem letu. Q29 - Ob koncu ankete nas še zanima, kaj pričakujete v naslednjih letih od ZRSŠ kot podporo vašemu delu v VIZ. 49