Prešernovo gledališče Kranj
Repertoarna knjižica umetniške sezone 1999/2000
•.•vrvV"'
xz
c

ODDELEK
€:<i
l)i 4°KMoo^o
00 ali 2000 Tomaž Kukoviča
Dragi prijatelji gledališča Marinka Poštrak Abonmajska ponudba
Skopuh
Mušica
Samorog
Sen Kresne noči (gostujoča predstava SMG Ljubljana) Odrska utvara (gostujoča predstava PDG Nova Gorica)
Izvenabonmajska ponudba
Matilda
Prešeren »iz Pekla«
Predstave iz prejšnjih sezon
Sneguljčica Teta Magda 0 tem se ne govori Eksplozija spomina III
Prejete nagrade
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj Vpisovanje abonmajev
2
4
8
10
12
14
16
18
20
22
24
26
28
30
32
48
mag. Tomaž Kukavica,
ravnatelj
Pogled nazaj. Pogled čez ramo. Najsi gleda angel ali človek - pogled v preteklost ali pregled zgodovine je vselej predmet analitičnega mišljenja in razlagalčevega zornega kota. Nedvomno seje vsakdo vprašal, kaj bo prineslo leto 2000; tudi v Prešernovem gledališču stojimo pred dilemo: ali zapisati umetniška sezona 1999/2000 ali pa umetniška sezona 1999/00.
Prihaja torej leto 0. Pogled nazaj je dolg kot spomin človeštva in sega celo dlje.
Kar ni bilo zapisano ali izklesano, kar ni zgorelo ali bilo porušeno, priča o sanjah naših predhodnikov. Pred petindvajsetimi stoletji sta cvetela atenski polis in grško gledališče. Sledila so številna obdobja, ki bi jih lahko preprosto označili kot galerije bedarij in ugotovili, da seje mogoče iz zgodovine naučiti le to, da se iz zgodovine ni mogoče naučiti ničesar. In vendar nam ostajajo sanje predhodnikov, vtisnjene v naš DNK, ki poraja želje, strasti, bolečine, žalost, sovraštvo, ljubezen ...
Žene nas ljubezen do gledališča, do mesta Kranja, do ljudi, ki zahajate v Prešernovo gledališče. To je skrita formula uspešne preobrazbe gledališča, ki se je tiho zgodila minulo sezono. Nekateri ste to opazili, do drugih se širi dober glas, daje Prešernovo gledališče Kranj minulo sezono uspešno zaključilo.
»Teta Magda« Svetlane Makarovič je bila »zadetek« sezone številka ena. Uprizorili smo jo več kot petdesetkrat - tudi na zadnji ponovitvi v sezoni so bile vstopnice razgrabljene. Darja Reichman je prejela Borštnikovo nagrado, poleg tega ji vsi v kolektivu želimo najboljše ob rojstvu prvorojenca. Iskreno smo čestitali tudi starosti gledališča Tinetu Omanu ob 100. odigrani vlogi...
Uspešno in odmevno smo izpeljali 29. teden slovenske drame. Igralski ansambel seje okrepil s prihodom Vesne Jevnikar, Vesne Slapar, Uroša Smoleja in Gregorja Čušina. Umetniško sezono smo sklenili z dramskim spektaklom Heinerja Miillerja Eksplozija spomina III, kije ugajal tujim gledališkim kritikom. Predvsem pa je razveseljiv podatek, da se gledalci vračajo v kranjsko gledališče, da dobro sodelujemo z drugimi slovenskimi poklicnimi gledališči in da imamo veliko ponudb za sodelovanje. Pri vsem tem so še naprej v središču Ideje. S prihodom Marinke Poštrakove, nove vodje umetniškega oddelka in dramaturginje, smo še bolj ustvarjalni...
V sezoni 0 se vam bo torej prvič predstavilo novo vodstvo gledališča z občutno okrepljenim igralskim ansamblom, vznemirljivim repertoarjem in uglednimi režiserji: Vitom Tauferjem, Matjažem Latinom, Zijahom Sokolovičem in Zlatkom Bourekom. Seveda bodo druge adute razkrili v sezoni, ko bo tudi znano, katere izmed dodatno prijavljenih gledaliških projektov Prešernovega gledališča Kranj bo finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
Kar zadeva vsebino repertoarja, bi lahko dejali, da vam želimo predstaviti cvetove svetovne dramatike minulih obdobij, vendar leto 0 obeta še več. Z letom 0 bo Prešernovo gledališče Kranj postopoma izoblikovalo novo umetniško podobo hiše ter hkrati razširilo in pospešilo dialog s ciljnimi skupinami javnosti. Repertoar umetniške sezone 1999/00 je namenjen vam, drage obiskovalke in obiskovalci gledališča, pokroviteljem, študentom, donatorjem, umetnikom, ustanoviteljem gledališča, učencem in sploh vsem, ki vam srce bije za vsebino, kot se razgalja za štirimi stenami stavbe v središču gorenjske metropole.
Prvega septembra 1999 se bo začel vpis abonmajev. Priložnost, da utrdimo, kar so sanjali naši predhodniki, in ugotovimo, kaj je potrebno, da nastane nekaj. Mi vas bomo pričakali odprtih rok.
mag. Tomaž Kukavica,
ravnatelj
J
Marinka Poštrak,
dramaturginja in vodja umetniškega oddelka
Dragi prijatelji gledališča,
pred vami je nova gledališka sezona, ki smo jo pripravili novi in stari znanci vašega gledališča.
Zame je prva in zato še posebno vznemirljiva; upam, da bo takšna tudi za vas.
Ker je gledališče prostor sprememb in igrivosti, sem prepričana, da boste te spremembe kmalu opazili. Nova imena ustvarjalcev bodo za vas pričarala predstave, ki vas bodo s svojo igrivostjo in virtuoznostjo potegnile v nov, a hkrati nam in vam tako dobro znan svet. Moja velika želja je, da bi v vsaki od predstav vsi čim bolj uživali. Mi, ki jih bomo za vas ustvarjali, in seveda vi, ki jih boste nato gledali. Užitek, ki si ga bomo ob predstavah delili, bo seveda skupen in je po mojem mnenju največ, kar nam lahko ponudi gledališče.
Seveda je pojem užitka v gledališču zelo širok in za vsakogar od nas pomeni kaj drugega.
Za nekoga je to odblesk resničnosti, ki jo prepozna na odru, za drugega čista čarobnost in iluzija, za tretjega vstop v neznano, užitek v igralski virtuoznosti, morda lepota ali izčiščena estetika, za marsikoga smeh in zabava, provokativnost, sodobnost in razburljivost. Vse to in še marsikatero neizrečeno definicijo užitka vam ponujajo naše (in gostujoče) predstave.
Zakaj toliko govorim o užitku v teatru? Preprosto zato, ker se mi zdi že od nekdaj smisel in tudi poslanstvo gledališča.
Od predstav, ki jih grem gledat, vedno veliko pričakujem. Pričakujem, da me bodo začarale, navdušile, zabavale ali vznemirile. Da me bodo pretresle, šokirale, zapeljale in odpeljale. Odpeljale daleč stran, v neznano, še neodkrito pokrajino ali zelo blizu temu, kar poznam, a ne znam dovolj dobro izreči, pokazati ali izraziti. Od predstav pričakujem, da me ne bodo pustile ravnodušne. Pričakujem dogodek. Dogodek, ki mi bo ponudil užitek gledanja in čudenja. Prepričana sem, da tudi vsi vi, dragi gledalci, želite v gledališču doživeti nekaj podobnega. Želite pač, da se vam v gledališču zgodi nekaj lepega, vznemirljivega, nepozabnega. Naša velika skupna želja je, da bi vam dali prav to.
Marinka Poštrak,
dramaturginja in vodja umetniškega oddelka
M	Abonmajska ponudba
y	sezone 1999/2000
Abonmajske predstave
Na sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča in sicer:
-	Jean Baptiste Poquelin Moliere: SKOPUH, komedija
-	Angelo Beolco-Ruzante: MUŠICA, komedija
-	Gregor Strniša: SAMOROG, drama
in dve uprizoritvi gostujočih gledališč:
-	Piere Corneille: ILUZIJA (PDG Nova Gorica), komedija
-	William Shakespeare - Andrej Rozman Roza: SEN KRESNE NOČI (SMG Ljubljana), komedija
Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa!
Režija
Vito Taufer
Prevod
Borut Trekman
ABONMAJSKA PONUDBA
Jean Baptiste Poquelin Moliere
Skopuh (L’ A v are)
komedija
Generalni pokrovitelj predstave: Zavarovalnica Triglav, d. d.
Harpagon: »Joj, moj ubogi denar, moj ubogi denar, moj dragi prijatelj! Okradli so me in ker so mi vzeli tebe, sem zgubil zaslombo, tolažbo, veselje, zame je vsega konec, tako da nimam več kaj iskati na svetu.
Brez tebe mi ni mogoče živeti. Konec je, ne morem več; umiram, mrtev sem, pokopan.«
J. B. Moliere: Skopuh
»Če vas žre vaša obrnija, si oglejte »Skopuha« in vam bo odleglo.«
Vito Taufer
Si predstavljate, kaj se zgodi, če se nekdo tako noro zaljubi v denar, da mu zmanjka ljubezni do ljudi?
Če si predstavljate ali pa tudi ne - po ogledu »Skopuha« vam bo popolnoma jasno. Kot v večini svojih komedij, Moliere tudi v »Skopuhu« ne prizanaša človeškim slabostim in napakam. Hinavščina, nadutost, snobizem in izumetničenost, ljubosumje, neumnost in seveda skopost so lastnosti, ki jih veliki komediograf predstavi kot »naglavne grehe« človeštva, svojo ostro kritiko pa seveda izpelje skozi smeh.
»In tako smo dobili skopuha Harpagona, ki je v galeriji Motierovih portretov ena od najznamenitejših figur. Realističen je do grozljivosti. Moliere ga najprej zariše kot dostojnega meščana, v katerega se je vgnezdila silovita želja po bogastvu. Želja se sčasoma spremeni v požrešnost; v tej požrešnosti gre Harpagon tako daleč, da popuste pri njem vse moralne ovire, ki človeku sicer branijo do bogastva. Harpagon vse bolj stiska svoj značaj, končno pa se njegovo stiskaštvo sprevrne v pravo apokaliptično sliko skopuštva.«
Jože Javoršek: Esej o Molieru
0 Molieru je bilo napisanih že veliko besed. Zato seveda ni naključje, da je »Skopuh« tudi danes, ob prehodu v novo tisočletje, enako aktualen kot v času, ko je nastal.
Gre torej za vrhunsko komedijo, zato smo režijo zaupali Vitu Tauferju, ki bo po dolgem premoru predstavil kranjskemu občinstvu svoje videnje tega dela. Vito Taufer seje proslavil s številnimi kultnimi predstavami (Aliča v čudežni deželi, Noč gostov, Atlantida, Odisej in sin ali Svet in dom, Tartif, Plešasta pevka,
Silence Silence Silence, Pika, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Konec igre, Sen kresne noči...) ter za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini.
Režija
Zijah A. Sokolovic
Prevod
Aleksa Šušulic'
ABONMAJSKA PONUDBA
Angelo Beolco-Ruzante
Mušica (La Moschetta)
komedija
Generalni pokrovitelj predstave: Sava, d. d.
»La Moschetta je še ena psihološko popolna komedija-drama, ki govori o ljubezni, o bedi in potrtosti, o brezizhodni strahopetnosti, o krčeviti bolečini in človeški prebrisanosti. Zato nas Ruzantejeva (Angelo Beolco) umetnost drži v nenehni negotovosti, med smehom in žalostjo, med tragično resničnostjo in farso, v smehu, ki se pogasi v grimasi grenkobe. In če vemo, da je bil tudi sam igralec ...«
Zijah A. Sokolovic
Kaj se zgodi s srečnežem, ko ugotovi, da si njegovo lepo, poželenja vredno ženo želijo tudi drugi moški?
Odgovor je seveda preprost - nesrečno-srečni mož seveda znori od ljubosumja. Toda daje položaj še bolj zapleten, osvajata gospo kar dva nadebudna osvajača, ki kar tekmujeta, kateremu bo prej uspelo. Zmeda postane še večja, ko se ljubosumni mož odloči, da bo preoblečen v tujca ženino zvestobo postavil na preizkušnjo. Žena ga seveda spozna in se ogorčena nad »preverjanjem« odloči za enega od osvajalcev. Njeno maščevanje je huda lekcija za ubogega možakarja, ki namesto obtožb zdaj lahko le še prosi in moleduje, naj se radoživa žena le vrne v njegovo naročje.
Angelo Beolco-Ruzante velja za enega najvidnejših renesančnih avtorjev. Navdih za svoje komedije je črpal iz življenja preprostega ljudstva in iz commedie delTarte. Značilnost in čar njegovih komedij se ne skriva le v situacijski komiki in komedijskih likih, temveč tudi v živem, duhovitem govoru junakov. »Mušico« običajno uprizarjajo v primorskem narečju, tokrat pa smo se odločili za vsakdanji sočni pogovorni jezik. Sloviti pisec komedij je bil vsestranski gledališki ustvarjalec, saj je bil tudi igralec in vodja gledališke skupine. V svojih komedijah je tudi nastopal, najpogosteje prav v vlogi Ruzanteja. Ruzante je bil stalen lik njegovih komedij, ponazarjal pa je kmeta, ki je preprost in naiven, vendar tudi iznajdljiv, prebrisan, trmast in prostaški. Od tod tudi Beolcov vzdevek Ruzante, po katerem ga danes poznamo in ki izhaja iz glagola ruzzare, kar pomeni igrati se, šaliti oziroma uganjati norčije. Takšna kot njegovo gledališko ime bo tudi predstava - igriva, šaljiva in polna norčij. Z njo se bo »poigral« režiser Zijah Sokolovič, ki je kranjskemu občinstvu dobro znan po vselej razprodanih monodramah »Glumač je glumač«, »Cabares cabarei« in »Medved« A. P. Čehova, ki so mu prinesle veliko priljubljenost.
Če vam po »Skopuhu« in »Matildi« smeha na svoj in tuj račun še ne bo dovolj, je »Mušica« kot nalašč za vas!
ABONMAJSKA PONUDBA
Gregor Strniša
Samorog
Pokrovitelja: Tiskarna Požgaj, Alpetour Remont
Režija
Zlatko Bourek
Pesem o ptičji deželi
Na tem kraju, na tem mestu,
Sta dve deželi na istem mestu: Dežela ljudi in dežela ptic -
V	ptičji deželi dežela ljudi.
Ptičja dežela našo pokriva,
Druga je, in vendar ista
Ta trg, ta stolp krvave rihte Vidimo ljudje in ptice.
Vendar ptice mesta ne vidijo tako, Kot ga mi gledamo:
To je skrivnostna dežela ptic.
Je in ni, kot prvi svit.
Ptiči imajo oči ob straneh, Naenkrat vidijo ves svet.
Imajo svetle, ostre oči,
Ki vidijo na dve strani Visoko pod nebom letajo,
Mravlje na tleh preštevajo,
V	istem hipu vidijo iz višin Pročelja in zatrepe hiš Ptičja dežela našo pokriva,
Ne za las meje ni med njima. Vendar sta večno ločeni Dežela ptic in dežela ljudi...
Gregor Strniša
»Samorog« je eno najlepših in najbolj poetičnih slovenskih dramskih besedil. Drži se go nekakšna mistična tančica, po eni strani zaradi poetičnosti jezika, po drugi zaradi tematike. Strniša je v nekem intervjuju odgrnil mistično tančico in pojasnil, kaj zanj pomeni simbol samoroga: »Tako mi je samorog, čisto za moje osebne pojme, sčasoma iz znanega simbola erotike in prek prispodobe za domišljijo zrasel v simbol umetnosti.«Zato danes beremo »Samoroga« kot dramo o nezdružljivosti umetnosti in oblasti, o boju med dobrim in zlim, kot dramo o dveh svetovih, o norosti in razumu, pa tudi kot dramo o sestrah dvojčicah - Uršuli in Margariti ter njuni ljubezni in izdaji. Predvsem pa je »Samorog«, tako kot ostala besedila Gregorja Strniše, »dramska pesnitev o zvezdah in naši civilizaciji ob koncu 20. stoletja, o metafizičnem, transcendentnem svetu, ki ves čas obstaja - objema naš fizični svet - le mi ga ne dojamemo vedno.«
»Samoroga« bo režiral gost iz Hrvaške. Zlatko Bourek je vsestranski umetnik. Pri nas je najbolj znan po vrhunskih lutkovnih predstavah za odrasle - spomnimo se samo »Namišljenega bolnika« v Lutkovnem gledališču v Ljubljani -ustvarja pa tudi kot gledališki režiser, scenograf, kostumograf, kipar, slikar, grafik ter risar in avtor risanih filmov. Bourek je dobitnik številnih priznanj na vseh področjih svojega delovanja. Kot scenograf in kostumograf je ustvarjal v Wuppertalu, Dortmundu, New yorku, Miinchnu, Torinu in v številnih mestih nekdanje Jugoslavije.
»To poetično besedilo je nekakšna sanjska igra, v kateri se prepletajo živi ljudje in ikonografski simboli.
Njihovi odnosi in potek dogajanja, ki zastavlja temeljna vprašanja morale in etike, so osnova, na kateri temelji izvedba Samoroga«.
Zlatko Bourek
Režija
Vito Taufer
ABONMAJSKA GOSTUJOČA PREDSTAVA
Iftlilliam Shakespeare, Andrej Rozman-Roza
Sen kresne noči
komedija
SMG Ljubljana
Drzno! Sanjsko! Čarobno!
0 uprizoritvi »Sna kresne noči« bi lahko dejali, daje zagotovo najbolj čudežna in sanjska predstava minule gledališke sezone. V njej se prepleta več zgodb, vse pa druži osnovna tema silne moči strasti, pa tudi njene spremenljivosti in minljivosti ljubezni. Predstava, ki vas bo popeljala v sanjski svet zaljubljencev in vilinskih bitij, je prava gledališka čarovnija, za izumiteljsko pa jo je razglasila tudi kritika.
» Vito Taufer uprizarja levji delež besedila za prosojnim zastorom, ki spričo razsvetljave iz globine odra in njenega prepletanja z množico fantazijskih svetlobnih projekcij v gledalčevem dojemanju spretno briše telesnost nastopajočih figur, tako da dogajanje na odru dobiva dvodimenzionalnost, filmično razsežnost. S tem se spretno izogne problematičnosti realističnega prikazovanja ardenskega gozda in ljubezenskih pripetij, ki se pod plaščem noči v gozdu odvijajo na robu med resničnostjo in snom, obenem pa uprizoritev povzdigne na raven moderne nadčasovnosti, iz katere duhovito dialogizira z gledališkim in filmskim izročilom iztekajočega se stoletja.«
Petra Pogorevc, Dnevnik
»Zapišimo kar takoj: Sen kresne noči je zagotovo nova v vrsti Tauferjevih »legendarnih« predstav, ki jih odlikuje neposnemljiva gledališka invencija, skrajno zgoščena slikovitost, značilna ideološka sproščenost, ki za svoj učinek izrablja celo vrsto različnih komičnih in žanrskih »strategij« (pretiravanje, karikatura, parodija, burka, groteska in podobno) ter nezgrešljiv slogovni ludizem, ki pa črpa tako iz parafraziranih »ritualnih« izvorov gledališča kot iz njegovih postmodernističnih izpeljav.«
Blaž Lukan, Delo
Corneilleva »Iluzija« je najlepša baročna gledališka umetnina francoskega gledališča.
Zgodba je zapletena: oče neutrudno išče sina Klindorja, ki mu je pobegnil. Na svoji poti naleti na maga oziroma čarovnika, ki zatrdi obupanemu očetu, da mu lahko pokaže, kje je njegov izgubljeni sin in kaj počne.
Gre torej za gledališče v gledališču ter glorifikacijo njegove lepote in moči.
Pierre Corneille, veliki francoski dramatik, pesnik in eden od snovalcev klasicistične dramatike 17. stoletja, je svoj obsežen dramski opus več kot tridesetih del skoraj v celoti posvetil tragedijski zvrsti. »Iluzijo«, svoje mladostno delo, je sam označil kot »un etrange monstre«, čuden stvor, saj se s svojo specifično zgodbo komedije, v kateri se odigra fiktivna tragedija, izmika enostavnim opredelitvam. Po uspešni prvi uprizoritvi leta 1636 se je obdržala na repertoarju Maraisove gledališke skupine kar dobri dve desetletji, kar je bilo v tistih časih sila nenavadno.
Ko pa so na gledaliških odrih zavladala stroga klasistična pravila, je utonila v pozabo. Ponovno so jo čez dve stoletji odkrili romantiki, zares oživela pa je šele v 20. stoletju, zlasti ko je po slavni Strehlerjevi režiji leta 1984 postala takorekoč uspešnica evropskih gledališč. Njeno baročno razčustvovanost, skrivnostno zgodbo in razgibano zgradbo smo v slovenskem jeziku spoznali šele leta 1993 ob njeni in tudi avtorjevi prvi uprizoritvi (SLG Celje) ter knjižni izdaji.
Očarljivo, trpko in hkrati duhovito umetnino baročnega gledališča bo režiral Janusz Kiča. Po rodu Poljak je študiral gledališko režijo v Krakovu, ob nastopu generala Jaruzelskega pa je zapustil domovino. Odtlej živi in dela v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem in tudi v Sloveniji, kjer je ustvaril še vrsto izjemnih predstav in zanje prejel najuglednejše nagrade: za Kafkovo Ameriko (Drama SNG Maribor) Borštnikovo nagrado za režijo, za Shakespearovo Ukročeno trmoglavko (SLG Celje) in Calderonovo Življenje je sen (Drama SNG Ljubljana) pa veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo predstavo.
Režija
Matjaž Latin
IZVENABONMAJSKA PONUDBA
Roald Dahi, Desa Muck
MATILDA
mladinska komedija (spremstvo staršev priporočljivo) Pokrovitelj: Živila, d.d.
»Misliš, da bi morale biti vse otroške knjige vsaj malo smešne?« je vprašala Medica.
»Ja,« je rekla Matilda. »Otroci so manj resni od odraslih in se radi smejejo.«
Roald Dahi: Matilda
»Obstajajo otroci, katerih bi bilo zares škoda, če bi postali podobni svojim staršem.«
Matjaž Latin
»Dovolj slabo je, če starši gledajo običajne otroke tako, kot da bi šlo za kraste ali bulaste palce na nogah, ampak nekako postane to še dosti slabše, kadar gre za neobičajnega otroka, s tem pa hočem reči, da je rahločuten ali bistoumen. Matilda je bila oboje, predvsem pa je bila bistroumna. Imela je tako gibčno pamet in se je tako hitro učila, da bi ta njena zmožnost mogla biti očitna tudi večini duševno zaostalih staršev.«
Roald Dahi, Matilda
»Matilda« je razvpita mladinska uspešnica in je mladim ni treba posebej predstavljati. Vzeli so jo za svojo in jo že drugič razglasili za »NAJLJUBŠO KNJIGO LETA« v akciji, ki jo je organizirala Pionirska knjižnica iz Ljubljane. Seveda ni potrebno posebej predstavljati niti Dese Muck, ki bo roman dramatizirala. Ob nedeljah zvečer nas zabava v oddaji ZOOM, otrokom vseh starosti pa je znana kot sodelavka revije Firbec in avtorica mladinskih knjižnih uspešnic, tudi razvpite »Lažnive Suzi«, ki je bila letos v okviru iste akcije izbrana za »NAJLJUBŠO SLOVENSKO KNJIGO LETA«.
Zakaj so se mladi odločili za »Matildo«, je jasno vsem, ki so prebrali knjigo ali videli istoimenski film.
Glavna junakinja je nadpovprečno inteligentna in zrela deklica. Toda osupljivo pameten »prerazvit« otrok naleti na veliko oviro - rodil seje staršem, ki tega niti opazita, saj sta pregloboko pogreznjena in zapredena v foteljast svet tevejčka, povrhu pa sta zaradi svoje omejenosti velikokrat krivična do Matilde. Da je njen položaj še težji, se občutljiva genialka znajde v primežu represivnega šolskega sistema, ki ga pooseblja monstrum - ravnateljica.
Na svoje veliko presenečenje Matilda odkrije v sebi tudi nadnaravne sposobnosti, zato se odloči, da se bo staršem in zlobni ravnateljici maščevala za storjene krivice. Pri tem ji pomaga razredničarka, ki je tudi žrtev ravnateljičinega ustrahovanja. S skupnimi močmi jima to uspe, med učiteljico in učenko pa se stketa iskreno prijateljstvo in zavezništvo.
Režijo smo zaupali enemu najobetavnejših režiserjev mlade generacije - Matjažu Latinu, ki bo za starše in otroke pričaral »Matildo« tudi v gledališču. Končno!
IZVENABONMAJSKA PONUDBA
Sanja Ivic', Zlatko Bourek
Prešeren »iz Pekla«
Režija
Zlatko Bourek
Glosa
»Slep je kdor se s petjem vkvarja, Kranjec moj mu osle kaže:
Pevcu vedno sreča laže,
On živi, umrje brez dnarja.«
Le začniva pri Homeri,
Prosil reva dni je stare Mraz Ovidja v Pontu tare Drugih pevcev zgodbe beri Nam spričuje Alighieri,
Kako srečo pevce udarja;
Nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota,
Kakošne Parnasa -
Slep je kdor se s petjem vkvarja...«
Ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva skupaj s priznanim hrvaškim režiserjem, kije za svoje predstave prejel priznanja tako na Hrvaškem kot po svetu, pripravljamo gledališki dogodek. Predstava bo približala širšemu občinstvu znane in manj znane pesmi našega največjega pesnika. Primerna je tako za odrasle kot za otroke.
»Prešeren »iz Pekla« ni biografska predstava o velikem pesniku, je Prešeren, dan njemu samemu.«
Sanja Ivic' in Zlatko Bourek
	PREDSTAVE IZ PREJŠNJIH SEZON
	J. in W. Grimm, J. Vencelj
n,	Sneguljčica
	pravljica
Režija
Barbara Hieng Samobor
Scenografija in kostumografija
Barbara Stupica
Asistentka
kostumografije
Sanja Grcič Dramaturgija Janez Vencelj Glasba Darja Hlauka Lektorstvo Arko
Igrajo
Rok Vihar Vesna Slapar Nina Valič Jette Ostan Verjup Matjaž Višnar
Pravljica Sneguljčica je nastala na osnovi pravljice bratov Grimm. Njune pravljice so se trdno zapisale kot »klasika otroške literature«, zato so njihove odrske priredbe zelo primerne za prva srečanja z gledališčem.
Sneguljčica se kar se da zvesto drži originalne pravljice, zato bodo v njej zagotovo uživali tako otroci, ki pravljico že poznajo, kot tisti, ki se bodo s Sneguljčico srečali prvič.
»Avtor odrske priredbe in dramaturg uprizoritve Janez Vencelj ter režiserka Barbara Hieng Samobor se v svoji odrski različici nista ogibala osupljivo drastičnim grozljivostim in čudežnim razrešitvam iz pravljične predloge. Značilna pravljična pretiravanja pa sta domiselno blažila in približala občutljivostim ter dojemljivosti sodobnega otroka z duhovitim in dobrodušnim (besednim in odrskim) humorjem ter središčnim aktualnim motivom životarjenja osamljenih oziroma od staršev zanemarjenih otrok (Sneguljčice in Palčka.)«
Slavko Pezdir, Delo
»Sodobno zasnovana, duhovita (mestoma bolj razumljiva bolj odrasli publiki kot pa otrokom) ter zelo dinamična predstava. (...) Vsekakor predstava vredna ogleda.«
Rastko Tepina, Gorenjski glas
	PREDSTAVE IZ PREJŠNJIH SEZON
	Svetlana Makarovič
	Teta Magda
	komedija
Režija
Dušan Mlakar
Dramaturgija
Janez Vencelj
Scenografija
Jože Logar
Kostumografija
Jerneja Jambrek Glasba Uroš Rakovec Lektorstvo
Rudenka Nabergoj
Igrajo
Ivo Godnič Vesna Slapar Darja Reichman Vesna Jevnikar Tine Oman Matjaž Višnar Robert Kaučič
Teta Magda je komedija, kije nastala po istoimenskem romanu znane slovenske avtorice, ki ustvarja za mladino in odrasle. Komedija prikazuje življenje nekoliko čudaške, a zato toliko bolj duhovite tete in njene najstniške nečakinje, ki z otroškimi očmi spremlja nenavadno početje svoje skrbnice in odrasle okolice, na katero ima teta Magda magičen in komičen učinek.
»Vendar pa ne samo Magdin lik: prav vsi dramski karakterji so v komediji pošteno karikirani, a v drugo smer: kolikor je Magda pr. mr. »svetovljanka«, toliko boljšo ostali protagonisti čisto pravi »Slovenceljni«. Nesrečna gospodična Pavlina Mrhar (Darja Reichman) je Magdin prijateljski antipod, ki (seveda z Magdino »pomočjo«) v dolgočasnem Viktorju Poglajenu (Tine Oman) nazadnje vendarle najde primernega zaročenca. Vesna Jevnikar je upodobila sosedo Frido, hudo načelno ženo, Matjaž Višnar pa Zvoneta, ki nosi težke posledice ozdravljenega alkoholika. Izjema je nečakinja Punči (Vesna Slapar), ki je še edina »nepokvarjena« zelo »normalna«, pa čeprav tudi tipizirana štirinajstletna punčka. Gospa Merjaščeva in doktor Kavelj, za dramsko dejanje pomembni osebi, pa se na odru ne pojavita.«
Ameila Kraigher, Gorenjski glas
»Režiser Dušan Mlakar je ob sodelovanju dramaturga Janeza Venclja epsko naravo uprizoritve ustrezno podkrepil z učinkovito uporabo t.i. brechtovske zavese, komedijsko univerzalnost pa s skrbnim uveljavljanjem jezikovno in slogovno bogate besedne (lektorica je bila Rudenka Nabergoj) ter ostro stilizirane značajske komike, duhovitih odrskih situacij in mizanscenskih domislic ter težiščno naslonitvijo uprizoritve na žlahtno igralsko komedijanstvo (ki se ni ustavilo niti pred neposrednim nagovarjanjem avditorija in improviziranim odzivanjem nanj).«
Slavko Pezdir, Delo
PREDSTAVE IZ PREJŠNJIH SEZON
več avtorjev
O tem se ne govori
predstava za mladino in otroke
Režija in prevod
Samo Strelec
Dramaturgija
Tatjana Doma
Lektor
Arko
Scenografka in odrski gib
Gordana Schmidt
Kostumografka
Gordana Gašperlin
Izdelava lutk
Breda Varl
Avtor glasbe
Uroš Rakovec
Avtor songov
Boris A. Novak
Igrajo
Kristjan Ostanek Vesna Slapar Maša Derganc Uroš Smolej
Igra lahkotno in neprisiljeno razkriva otrokom skrivnost življenja - spolnost. Dva mlada para skozi igro, pesem in smeh spoznavata, da sta na svetu dva spola, njune vloge v življenju, in medsebojne razlike.
Potem si postavijo tudi vprašanje, ki ga slej kot prej zastavi vsak otrok: »Kako sem prišel na svet?« in nanj tudi razumljivo odgovorijo- skozi igro.
Pomemben del predstave je živ in neposreden stik med igralci in mladimi gledalci, saj se igra odvija v živahnem dialogu. Igra je polna glasbe, petja in plesa, zato je zabavna in hkrati poučna.
»Takoj je treba napisati, da je besedilo, ki sicer ne skriva svojega vzgojnega namena, napisano povsem neposredno, brez vsakršnega prikrivanja in domnevno moralističnega sprevedanja na srečo tudi duhovito in brez nadležno vsiljivega »pedagoškega prsta«. In prav taka - se pravi duhovita, sproščen, razgibana, preprosta, odkrita, neposredna, s pravo mero igralske improvizacije - je tudi kranjska uprizoritev prevajalca in režiserja Sama Strelca. Da je uprizoritev usmerjena v povsem nekonvencionalen in skrajno neposreden stik izvajalcev z osemletkarji nižje stopnje, dokazuje že izbira prizorišča - telovadnice ali drugih večjih prostorov po šolah. V šolski prostor komedijanti postavijo barvito in funkcionalno sceno z domišljeno izbranimi rekviziti in lutkami.«
Slavko Pezdir, Delo
»Kaj je to ena čudna predstava, v kateri se med sedemletniki pa tja do desetletnikov po kranjskih osnovnih šolah največ govori? Niste vedeli, da je prepovedana za starejše od deset let. Ni treba biti zelo pameten, še prvošolec bi vedel, da zato, ker oni pač že marsikaj »o tistem« vedo. Prvošolci, drugošolci pa nič ali skoraj nič zato imajo pravico to izvedeti na najbolj zabaven način.«
Lea Mencinger, Gorenjski glas
PREDSTAVE IZ PREJŠNJIH SEZON
Heiner Muller
Eksplozija spomina III
dramski spektakel
Prevod
Erika Vouk Urška Zajec
Režijo, scenografija in izbor glasbe
Eduard Miler
Dramaturgija
Žanina Mirčevska Kostumografija Leo Kulaš Režija videa Marina Gržinic Aina Šmid Koreografija Ann Papoulis Adamovič Lektorstvo Arko
Igrajo
Vesna Jevnikar Vesna Slapar Ivan Rupnik Pavle Rakovec Uroš Smolej Matjaž Višnar
Heiner Miiller velja za najpomembnejšega nemškega dramatika po Bertoldu Brechtu in je s svojimi dramskimi besedlili začaral tudi slovensko gledališče. V uprizoritvi »Eksplozije spomina III« je predstavljen dramski triptih Miillerjevih tekstov: Stroj Hamlet, Hydra in Opis slike, ki skozi avantgarden multimedijski režijski pristop Eduarda Milerja predstavljajo dileme in zablode človeštva. Gledališka predstava je v sezoni 1998/99 očarala tako publiko kot kritike.
»Sugestivnost Milerjeve tretje detonacije v ciklusu predstav Eksplozija spomina po besedilih Heinerja Miillerja se zdi od dosedanjih najbolj posredna in zaznavna izrazito subtilno senzoričnemu aparatu. Njeno jedro sestavljajo teksti, ki bolj kot trdno ustrojeni narativno - dramatični liniji pripadajo poetskemu skeletu, kije po notranjem ustroju blizu teže oprijemljivi filozofski prozi.«
Primož Jesenko, Dnevnik
»Disciplinirani igralski zbor (Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Pavel Rakovec, Ivan Rupnik, Uroš Smolej in Matjaž Višnar) izpolnjuje svoje naloge, podrejene izbranemu uprizoritvenemu konceptu, z zgledno obredno zbranostjo in skupinsko ubranostjo, izrazitejše stopnje individualizacije pa doseže v redkih preostankih razvidnješih dramskih vlog Hamleta (Uroš Smolej), Ofelije (Vesna Slapar), Medeje (Vesna jevnikar) in Herakleja (Ivan Rupnik).«
Slavko Pezdir, Delo
Darja Reichman
Jette Ostan Vejrup
Prejete nagrade v umetniški sezoni 1998/99
BORŠTNIKOVA NAGRADA
igralki Darji Reichman za vlogo Sofje Aleksandrovne v Stričku Vanji
Gospod Veno Taufer, selektor 33. Borštnikovega srečanja, ki je potekalo od 17. do 28. oktobra 1998 v Mariboru, je v tekmovalni program uvrstil predstavo Prešernovega gledališča Kranj »Striček Vanja«. Nabito polna stara dvorana SNG Drame v Mariboru je predstavo izredno toplo sprejela. Žirija Borštnikovega srečanja je za vlogo Sofje Aleksandrovne podelila igralki Darji Reichman Borštnikovo nagrado, in sicer z naslednjo obrazložitvijo:
»Darja Reichman je kotSonječka v A. P. Čehova Stričku Vanji Prešernovega gledališča Kranj (režiser Mile Korun) opisala avtentičen razvoj od še upajočega in ljubezensko sanjavega dekleta do ženske, ki ji je ostalo samo še odmaknjeno in brezupno življenje v samoti; njen zaključni monolog je pretresljiv poskus napolniti dolg in nesmiseln čas, kije pred njo, z novim upanjem.«
ZLATA PALIČICA
igralki Jette Ostan Vejrup za vlogo Ogledala v Sneguljčici
Jette Ostan Vejrup je za vlogo Ogledala v Sneguljčici prejela Zlato paličico za najboljšo žensko vlogo na istoimenskem mednarodnem festivalu otroških in mladinskih predstav v Ljubljani.
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Valentin Oman
Letnica rojstva: 1947
Zodiakalno znamenje: Tehtnica
Višina: 180 cm
Teža: -100 kg
Barva oči: rjava
Barva las: plešast
Pomembnejše vloge in nagrade:
Mala (1977) in Velika Prešernova plaketa (1985),
Zlata Linhartova značka (1977),
Linhartovo plaketa (1978),
Jubilejna Linhartova značka (1979),
Nagrada sklada Staneta Severja (1980),
Nagrada žlahtnega komedijanta na Dnevih komedije v Celju 1992 in nagradi na mednarodnih festivalih v Katovicah in Minsku.
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Pavel Rakovec
Letnica rojstva: 1943	Pomembnejše vloge in nagrade:
Zodiakalno znamenje: Kozorog	Številne, več kolektivnih in nagrado publike na Borštnikovem
Višina: 181 cm	srečanju v Mariboru.
Teža: od 80 do 90 kg Barva oči: rjavo-zelena Barva las: srebrno-črna Hobi: nabiranje regrata
Najljubši letni čas: od zime do pomladi in od pomladi do zime
Najljubši čas dneva: petek
Razvade: številne
Najljubši šport: športi z žogo
Najljubša žival: konj
Najljubša barva: zelena
Najljubši gledališki igralec: Tine Oman
Najljubša gledališka igralka: Vesna Slapar
Najljubši filmski igralec: Pavle Vujisič
Najljubša filmska igralke: Manca Košir
Najboljša predstava: Žrtve mode buti - buti
Najboljši film: Ezpress ezpress
Najboljši gledališki režiser: Mile Korun
Najboljši filmski režiser: IgorŠterk
Najbolje odigrana vloga: Še pride
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Matjaž Višnar
Letnica rojstva: 1950 Zodiakalno znamenje: Tehtnica Višina: 184 cm Teža: 77 kg
Pomembnejše vloge in nagrade:
Študentska Severjeva in Prešernova nagrada, Niš - za mladega igralca,
Celje - za debitanta.
Barva oči: sivo-modra Barva las: sivkasto črna Hobi: lenoba
Najljubši letni čas: pomlad, poletje, jesen, zima
Najljubši čas dneva: jutro
Razvade: življenje
Najljubši šport: branje
Najljubša žival: človek
Najljubša barva: bela
Najljubši gledališki igralec: Matjaž Višnar
Najljubša gledališka igralka: trenutno jih je več
Najljubši filmski igralec: Bruce Jordan
Najljubša filmska igralke: Stephani Shell
Najboljša predstava: Kdo se koga boji
Najboljši film: Točno opoldne
Najboljši gledališki režiser: Lojze Domanjko
Najboljši filmski režiser: Marjan Ciglič
Najbolje odigrana vloga, bog ve
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Darja Reichman
Letnica rojstva: 1965
Zodiakalno znamenje: Tehtnica, ascendent kozorog
Višina: 170 cm
Teža: 58 kg (trenutno približno 75 kg, ker sva dva)
Barva oči: zeleno-rjava
Barva las: svetla
Hobi: branje najrazličnejše literature, veliko strokovne; trenutno vse, kar povezano z dojenčki
Najljubši letni čas: vsi
Najljubši čas dneva: zgodnje jutro, žal mi ga zelo redko uspe videti
Razvade: spanje - zdaj se bo nehalo Najljubši šport: gorsko kolesarjenje
Najljubša žival: mačka Najljubša barva: vse pastelne Najljubši gledališki igralec: jih je več Najljubša gledališka igralka: jih je več Najljubši filmski igralec: Liam Neeson Najljubša filmska igralka: Liv Ullmann
Najboljša predstava: jih je več, denimo Nekrošius - A. P. Čehov: Tri sestre, Korun - D. Zajc: Grmače Najboljši film: Žrtvovanje, Tarkovski
Najboljši gledališki režiser: jih je več Najboljši filmski režiser: Tarkovski, Bergman Najbolje odigrana vloga: jih je več
Pomembnejše vloge:
AGRFT: Sartre: Zaprta vrata (Estelle), Bartol: Don Lorenze (Beata, Izabela, Angel)
SNG Drama Ljubljana: Zajc: Medeja (Glauka)
MGL: Flisar: Kaj pa Leonardo? (Rebeka)
SLG Celje: Lorca: Krvava svatba (Nevesta), Dumas: Pokvarjenec ali lepota in moč (Gabrielle), Vitrac: Victor ali otroci na oblasti (Ester), Moliere: Namišljeni bolnik (Belina), Corneille: Odrska utvara (Izabela), Novačan: Herman Celjski (Veronika Deseniška), Pirandello: Kot me ti hočeš (Neznanka), Ibsen: Strahovi (Regine), Shakespeare: Beneški trgovec (Nerissa), Župančič: Veronika Deseniška (Veronika Deseniška)
PG Kranj: Smole: Zlata čeveljčka (Administratorka), Conney:
To imamo v družini (Jone Tate), Logar: Rdeča kapica, žaba in ...(Rokavička), Hieng: Izgubljeni sin (Zofija), Suhodolčan: Norčije v gledališču (Mica), Genet: Služkinji (Claire), Wilde: Važno je imenovati se Ernest (Cecily Cardevv), Chinn: Takšni in drugačni (Nora), Čehov: Striček Vanja (Sofija Aleksandrovna), McNally: Škrtanje (Sally), Makarovič: Teta Magda (Gospodična Pavlina)
Nagrade:
Študentska Prešernova nagrada, 1988,
Severjeva nagrada, 1993,
Srebrni grb mesta Celje, 1994,
Nagrada igralka leta 1998 - Stopava nagradal998,
Borštnikova nagrada, 1998.
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Vesna Slapar
Letnica rojstva: 1974 Zodiakalno znamenje: Rak Višina: majhna
Teža: odvisna od razpoloženja Barva oči: rjavo-zelena
Barva las: svetla Hobi: za hobije ni časa
Najljubši letni čas: začetek poletja Najljubši čas dneva: popoldan Razvade: popoldansko spanje Najljubši šport: hribolazništvo Najljubša žival: mačka Najljubša barva: modra Najljubši gledališki igralec: ne vem Najljubša gledališka igralka: ne vem
Najljubši filmski igralec: jih je več (Al Racino, Daniel Day Lewis) Najljubša filmska igralke: jih je več (Meryl Streep)
Najboljša predstava: jih je več
Najboljši film: jih je več (Življenje je lepo, Lom valov)
Najboljši gledališki režiser: ne vem Najboljši filmski režiser: ne vem Najbolje odigrana vloga: /
Pomembnejše vloge:
Gledališče
Draga Potočnjak: Metuljev ples (Lena), SNG Drama v Ljubljani
Več avtorjev: 0 tem se ne govori (Vesna), PG Kranj
M. Kobeli: Sobo oddam (Buli), Gledališče Ptuj
Grimm, Vencelj: Sneguljčica (Sneguljčica), PG Kranj
S. Makarovič: Teta Magda (Punči), PG Kranj
D. Simpson: Žurka za punce (Nika), produkcija B51 in Gleja
H. Miiller: Eksplozija spomina 3, PG Kranj
Film
Poletna idila (Tugo Štiglic)
Brezno (Igor Šmid)
TV
Vodenje mladinska oddaje Lahkih nog naokrog
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Vesna Jevnikar
Letnica rojstva: naj lepša Zodiakalno znamenje: Vodnar Višina: primerna Teža: spremenljiva Barva oči: nebesno modra Barva las: medena Hobi: lenarjenje Najljubši letni čas: pomlad Najljubši čas dneva: noč Razvade:vse
Najljubši šport: ga še niso odkrili Najljubša žival: kosmata Najljubša barva: pisana
Najljubši gledališki igralec: visok, z globokim glasom Najljubša gledališka igralka: čimbolj grda Najljubši filmski igralec: lep, temnolas mišičnjak Najljubša filmska igralke: starejša, osivela Najboljša predstava: preteklost Najboljši film: sedanjost
Najboljši^gledališki režiser: prijazen, intelegenten Najboljši filmski režiser: dinamičen, zgovoren Najbolje odigrana vloga: še pride
Pomembnejše vloge in nagrade:
Brecht: Bobni v noči (Ana)
Ibsen: Hedda Gabler
Goldoni: Sluga dveh gospodov (Klariča)
Hočevar: Smejči (Smejči)
Zajc: Medeja (Glavka)
Držič: Dundo Maroje (Petruniela)
Shaw: Pygmalion (Liza)
Moliere: Namišljeni bolnik (Toanette) McNally: Škrtanje (Chloe)
Nagrade: igralka leta,
7. sekretarjev SKOJ,
Študentska Severjeva nagrada,
Borštnikova nagrada za mladega igralca, Zlata paličica,
Bronasti celjski grb,
Velika nagrada za glavno žensko vlogo - Niš.
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Uroš Smolej
Letnica rojstva: 1974
Zodiakalno znamenje: Ribi
Višina: 184 cm
Teža: 73 kg
Barva oči: sivo-modra
Barva las: svetla
Hobi: kuhanje in lenarjenje
Najljubši letni čas: poletje
Najljubši čas dneva: večer
Razvade: jih je več
Najljubši šport: gledanje TV
Najljubša žival: ne diskriminiram
Najljubša barva: odvisno od trenda
Najljubši gledališki igralec: se ne morem odločiti
Najljubša gledališka igralka: se ne morem odločiti
Najljubši filmski igralec: Anthon/ Hopkins
Najljubša filmska igralke: Meryl Streep
Najboljša predstava: Stamp
Najboljši film: Nekateri so za vroče, Društvo mrtvih pesnikov
Najboljši gledališki režiser: sem premlad, da bi sodil Najboljši filmski režiser: jih ne poznam Najbolje odigrana vloga: moja ali tvoja?
Pomembnejše vloge:
Gledališče:
R. Cooney: To imamo v družini (Lesly), PG Kranj 1995-96 L Mrak: Beg iz pekla (A. Rimbaud), Koreodrama Ljubljana,
1995-	96
J- Genet: Balkon (Karmen), Koreodrama Ljubljana 1996-97 N. Nilliams: Razredni sovražnik (Bart), diplomska predstava
1996-	97
L- Bond: Rešeni (Barry), MGL Ljubljana, 1996-97 R. Vitrac: Victor ali otroci na oblasti (General), diplomska Predstava 1996-97
Več avtorjev: 0 tem se ne govori (več vlog), PG Kranj 1997-98 P- Durrenmatt. Romulus veliki (Tulius Rotundus), MGL
Ljubljana, 1997-98
I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (Peter), MGL Ljubljana, 1998-99
W. Shakespeare: Antonij in Kleopatra (Scarus), MGL Ljubljana, 1998-99
D. Simpson: Žurka za punce (Toni); produkcija B51 in Gleja, 1998-99
H. Miiller: Eksplozija spomina 3 (Hamlet + zbor), PG Kranj, 1998-99
Film: Silent night (1986), ameriško-nemška, hrvaško-slovenska koprodukcija (Sepp)
Poletna idila (1995), slovenski televizijski film (Vojak)
Zatišno srce Stične (1998), slovenski dokumentarno-igrani film (Voditelj po samostanu)
Patriot (1998), slovenski celovečerni igrani film (Damjan) Drobtinice (1998), slovenski kratki igrani film, diplomski film AGRFT (Župnik)
TV: mladinska oddaja Lahkih nog naokrog
Nagrade pred AGRFT:
Jubilejna Linhartova značka za deset let ustvarjanja v ljubiteljskem gledališču Toneta Čufarja, Jesenice,
Zlata Linhartova značka, Gimnazija Velenje, 1993,
Bronasti znak ZSMS, 1988,
Srebrni znak ZSMS, 1989.
Nagrade po AGRFT:
Borštnikova nagrada za mladega igralca, 1996,
Nagrada sklada Staneta Severja za študenta dramske igre,
1996,
Nagrada kolegov AGRFT, 1996,
Zlata paličica za najboljšo moško vlogo na festivalu otroških predstav, 1997,
0 tem se ne govori (več avtorjev); PG Kranj, vloga več vlog Prešernova akademska nagrada, 1998.
Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj
Gregor Čušin
Letnica rojstva: 1970 Zodiakalno znamenje: Kozorog Višina: nekaj centimetrov premalo Teža: nekaj kilogramov preveč Barva oči. nedoločljiva Barva las: vse bolj prozorna Hobi: lenarjenje
Najljubši letni čas: menjave letnih časov Najljubši čas dneva: večer Razvade: življenje je razvada Najljubši šport: Eurosport Najljubša žival: ocvrt piščanec Najljubša barva: barva večernega neba Najljubši gledališki igralec: Zakaj bi hvalil kolege, če kolegi ne hvalijo mene?!
Najljubša gledališka igralka: Zakaj bi hvalil kolegice,
če kolegice ne hvalijo mene?! Najljubši filmski igralec: trenutno Roberto Benigni Najljubša filmska igralke: trenutno Meg Ryan Najboljša predstava: Stvarnost in prevare (Burgtheater, 1993) Najboljši film: trenutno Življenje je lepo Najboljši gledališki režiser: ga še iščem Najboljši filmski režiser: prav tako Najbolje odigrana vloga: moja? Prav gotovo naslednja ...
Pomembnejše vloge:
Mortiz v Pomladnem prebujenju Burton v Zažgi Provokator v Policiji Pijanec v Burkaškem misteriju Deseti raček v Desetem račku
Nagrade:
Študentska Prešernova nagrada leta 1994
Vpisovanje abonmajev
Potekalo bo v gledališki avli, od 1. do 14 septembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne).
Dosedanji abonenti
Svoj abonmajski sedež boste lahko obnovili od srede, L, do ponedeljka,
6. septembra 1999.
Dosedanji abonenti, ki želite zamenjati abonentski sedež
Abonmajski sedež boste lahko zamenjali v torek, 7. septembra 1999.
Če abonmaja ne boste obnovili do 7. septembra, bomo razumeli, da ne želite ostati abonent PG Kranj in bomo vaš sedež ponudili novim abonentom.
Novi abonenti
Abonmajske vstopnice boste lahko kupili od četrtka, 9., do torka, 14. septembra 1999.
Informacije o vpisu vam bodo na voljo ob delavnikih od 10. in 12. ure od 16. avgusta dalje v upravi gledališča ali po telefonu 064/22 26 81.
Ugodnosti za abonente
-	Upokojencem ob predložitvi ustreznega dokumenta ob vpisu abonmaja ponujamo dodaten 20-odstoten popust.
-	Študentom in dijakom ob predložitvi ustreznih dokumentov ob vpisu abonmaja ponujamo poseben 50-odstoten popust.
-	Redni abonenti, ki boste v celoti takoj vplačali abonma (brez popusta), boste ob vpisu prejeli kupon
za brezplačno vstopnico, s katero si v tekoči sezoni lahko ogledate eno od predstav PG Kranj. Kupon lahko podarite prijatelju, znancu, otroku za ogled otroške predstave ali pa ga izkoristite sami, če si predstave niste mogli ogledati, ko je bila na sporedu za vaš abonma.
-	pri takojšnjem plačilu nudimo še dodaten 5% popust
-	Z nakupom abonmaja vam je zagotovljen stalen sedež vso sezono, tako da vam ne bo treba razmišljati o rezervaciji in čakanju pred blagajno
-	Vsi abonenti lahko izkoristite 10-odstoten popust pri vsakem nakupu ene vstopnice za katerokoli predstavo v PG Kranj (tudi TSD), razen za premiere in prireditve, katerih organizator ni PG Kranj.
-	Vsem abonentom, ki bodo vpisali abonma, bomo vsak mesec brezplačno poslali »Poglej zakulisje«, mesečni razpored predstav za naslednji mesec
-	Abonentom bo za vsako predstavo (razen za gostujoče) na blagajni gledališča na voljo brezplačen gledališki list.
-	Če si predstave ne morete ogledati v okviru svojega abonmaja, vam v izjemnih primerih (če boste svoj abonmajski sedež odpovedali najmanj dva dni pred predstavo), omogočamo ogled nadomestne predstave.
Vrste abonmajev
ČETRTEK
Predstave bodo predvidoma ob četrtkih.
PETEK 1 PETEK 2 PETEK 3
Predstave bodo predvidoma ob petkih.
SOBOTA 1 SOBOTA 2
Predstave bodo predvidoma ob sobotah.
MODRI
RUMENI
ZELENI
Predstave bodo ob različnih dnevih, in sicer od ponedeljka do četrtka.
Informacije o abonentskih predstavah so na voljo:
-	v dnevnem časopisju (Delo in Dnevnik) en dan pred predstavo,
-	v Gorenjskem glasu,
-	na radiu (Koledar kulturnih prireditev),
-	na teletekstu TV Slovenija,
-	v mesečnem programu, ki je brezplačno na voljo pri blagajni gledališča,
-	na spletnih straneh www.pgk-gledalisce.si,
-	v vitrini pred vhodom v PG Kranj,
-	na teletekstu TELE-TV Kranj
Konto sistem
Konto vstopnice so kuponi, ki jih imetnik pri blagajni gledališča zamenja za redne vstopnice. Konto vstopnice si zagotovi podjetje, posameznik ali skupina na osnovi naročilnice oziroma plačila konto vstopnic (najmanj desetih), kijih lahko vnovič naroči kadarkoli v sezoni. Cena ene konto vstopnice znaša 1800 SIT.
Konto vstopnice je treba vplačati vnaprej (na osnovi izdanega računa); med gledališko sezono jih je mogoče poljubno uporabiti za ogled posameznih predstav, razpisanih za konto (na primer: za abonma PETEK L,
IZVEN in konto).
Konto vstopnice niso vezane na dan v tednu in jih lahko uporabljate vso sezono. Imetnikom konto vstopnic priporočamo zamenjavo za redne vstopnice že v predprodaji, lahko pa jih zamenjate tudi tik pred predstavo, če so še na voljo.
Imetnike konto vstopnic bomo ob koncu vsakega meseca obveščali o vseh ponovitvah predstav v naslednjem mesecu.
Klub Prešernovega gledališča Kranj
Novost sezone 1999/2000 je ustanovitev kluba Prešernovega gledališča Kranj, ki bo združeval gledališke sladokusce, za katere bomo pripravili posebne gledališke dogodke in srečanja. V klub Prešernovega gledališča Kranj se lahko včlani vsakdo. Letna članarina znaša 5000 SIT. Člani kluba Prešernovega gledališča Kranj bodo lahko postali tudi donatorji, ki bodo svoj prispevek za razvoj gledališča nakazali na žiro račun gledališča.
Cenik abonmajev za sezono 1999/2000 (popusti so upoštevani)
Prostor 1	5. in 6. vrsto
Prostor 2	3., 4., 7.-10. vrsto in balkon 1. vrsta
Prostor 3	L, 2., 11., 12. vrsta in balkon 2.-4. vrsta
REDNI ABONENTI
Prostor 1 Prostor 2 Prostor 3
UPOKOJENCI
Prostor 1 Prostor 2 Prostor 3
ŠTUDENTI, DIJAKI
Prostor 2 Prostor 3
PRAVNE OSEBE
Prostor 1 Prostor 2 Prostor 3
Takojšnje plačilo
9500 SIT 8550 SIT 7600 SIT
Takojšnje plačilo
7500 SIT 6750 SIT 6000 SIT
Takojšnje plačilo
4000 SIT 3600 SIT
Plačilo z naročilnico
10000 SIT 9000 SIT 8000 SIT
Plačilo na dva čeka
2 x 5000 SIT 2 x 4500 SIT 2 x 4000 SIT
Plačilo na dva čeka
2 x 4000 SIT 2 x 3600 SIT 2 x 3200 SIT
Plačilo na dva čeka
2 x 2200 SIT 2 x 2000 SIT
Izvenabonmajske cene vstopnic za sezono 1999/2000
Premiera	Izven
Prostor 1	2600 SIT	2300	SIT
Prostor 2	2200 SIT	2100	SIT
Prostor 3	2000 SIT	1800	SIT
prostor 1 prostor 2 prostor 5
prehod - parter
01 |02 03 |04 05 ]06 ]07 |08 |o9 |l0 [ll |l2 )l3 |l4 |l5 |l6
01 |02 j03 |p4 |05 [06 [07 [p8 ]p9 ~|lo"|u~[l2 |l3 [l4jl5
oT	]Č2~	03	04	05	06	07	08	09	10	11	12	13	14	15	16
0	1 0	2 0	3 0	4 0	5 0	6 0	7 0	8 0	9 1	0 1	1 1	2 1	3 1	4 1	5
01	02	03	04	05	06	07	08	09	10	11	12	13	14	15	16
0	1 0	2 0	3 0	4 0	5 0	6 0	7 0	8 0	9 |l	0 1	1 1	2 1	3 1	4 1	5
01	02	03	04	05	06	07	08	09	10	11	12	13	14	15	16
08
01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19	12
balkon
A B	01	02	03	04	05	06	07	08		09	10	11	12	13	14	01
	1	2	3	4	5 C	6 0	7 C	8			9	0	1	2	3	4
	01	02	03	04	05	06	07	08		09	10	11	12	13	14	15
	1 c	2 C	3	4	5 C	6 |07 C		8 C	9 10		1	2	3	4	5	6
M	Prešernovo gledališče Kranj
	Glavni trg 6, 4000 Kranj
Odgovorni urednik in ravnatelj
mag. Tomaž Kukavica
Glavna urednica, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka
Marinka Poštrak
Koordinator programov
Robert Kavčič Finančna služba Darka Mihelič Poslovna sekretarka Nataša Oman Vodja tehnične službe Drago Cerkovnik Inspicient Ciril Roblek Garderoberka Bojana Fornazarič Scenski delavci Janez Plevnik Simon Markelj Robert Rajgelj
Uprava: (064) 380 490 Blagajna: (064) 222 681 Fax: (064) 380 4933 Ravnatelj: (064) 380 4912
Dramaturginja in vodja umetniškega oddelka: (064) 380 49 16 Organizator: (064) 380 4913 Elektronska pošta: presern-gled@s5.net Spletne strani: www.pgk-gledalisce.si
Ustanoviteljica Prešernovega gledališča Kranj je Mestna občina Kranj Program Prešernovega gledališča Kranj financira Ministrstvo za kulturo RS
^oUT5XoIb
m
1ŽIVILAI
ŽIVILA KRANJ
trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3
(S§GB)©QD<u>
zavarovalnica triglav, d.d.
gledališki list javnega zavoda Prešernovo gledališče Kranj, sezona 1999-2000, št. 1.
Odgovorni urednik in ravnatelj
mag. Tomaž Kukavica
Glavna urednica, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka
Marinka Poštrak
Lektorica
Aleksandra Rekar
Oblikovanje
studioBotas™
Fotografije
Damjan Švare in arhiv Prešernovega gledališča Kranj
Tisk
Tiskarna Požgaj