DJAGDE V DUBROVNIČKOM LESEJ STR. 3 NAUVA MEŠA IN STOLICE STR. 6 V okviru projekta Sosed sosedu, ki je bil prijavljen lansko leto, bodo v Porabju izvedene številne investicije in dejavnosti. Vsebine projekta je predstavila Andreja Kovač, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina, ki je vodilni partner v projektu. »Projekt smo prijavili lani oktobra, to je projekt Sosed sosedu. Vsebuje oz. pokriva celotno Porabje. Prijavili smo se za prioriteto 1-2, to pomeni, da gre za ohranitev in razvoj dediščine v Porabju. Naši partnerji na slovenski strani so Center za zdravje in razvoj Murska sobota in Krajinski prak Goričko. Preden je prišlo do tega, da smo začeli sestavljati projekt, smo povabili vse porabske župane in predsednike pravnih organizacij, da se skupaj zmenimo, za katero prioriteto bi se prijavili in kaj naj bi projekt vseboval. Ker so se takrat občine bolj koncentrirale na kulturno področje, smo se odločili za to prioriteto. Seveda smo poskušali vse več aktivnosti vključiti v projekt. Na madžarski strani ima projekt štiri partnerje, vodilni partner je Razvojna agencija Slovenska krajina, ki bo takorekoč vodila celotno operativno delo za vse madžarske partnerje. Poleg tega je izvedba vsebinskih aktivnosti in organizacija vseh prireditev tudi naloga agencije. To pomeni, da je v projekt vključen prevod muzejske zbirke v ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. julija 2009 • Leto XIX, št. 30 Uspešen projekt Sosed sosedu predmete, ki so jih nekoč uporabljali. Poleg domačije pa je gospodarsko poslopje, kjer bomo oblikovali hišo rokodelstva. Tu bomo imeli delavnico in prostor, kjer se vsi ti izdelki, ki bodo nastali, lahko predstavljajo. Izoblikovali bomo tudi večji prostor za 80 ljudi. Ta prostor bo za večje delavnice in razne prireditve. Načrti so končani in tudi gradbeno dovoljenje že imamo, delo pa se bo začelo naslednje leto. Poleg tega, da ima razvojna Števanovcih, imamo tudi film investicije, bo Razvojna agen-agencija svojo investicijo, o lončarstvu v Porabju, tu gre cija izoblikovala hišo rokodel-imajo tudi madžarski part-za Verico. Imamo še rokodel-stva v Andovcih. Tam imamo nerji svoje investicije. Državske in gastronomske delav-porabsko domačijo, kjer bi v na slovenska samouprava bo nice, ki bodo tako za odrasle kratkem izoblikovali muzej, v okviru projekta pridobila kot za otroke. Ker pa so za kjer bi predstavili kmečko denar za odkup bivšega žup-Porabje najbolj pomembne življenje Porabja pa vse tiste nišča na Gornjem Seniku. Do realizacije bo prišlo že v mesecu septembru. Partner projekta je tudi občina Gornji Senik, ki bo obnovila kulturni dom. S to investicijo bo občina začela že to leto. Že letos tudi občina Dolnji Senik pride do nepremičnine, in sicer je to stara hiša v centru vasi, kjer je živel kolar. Hiša je zgrajena v zelo zanimivem stilu in ima tudi vse stroje, ki so jih rabili kolarji. Občina namerava najprej kupiti to hišo, potem pa jo obnoviti tako, da jo ohranijo v isti obliki, kot je zdaj. Potem naj bi se v tej hiši izoblikoval muzej kolarstva, v zgornjih prostorih pa naj bi imeli primeren prostor za manjše skupine. Vsekakor je treba povedati, da smo v začetku julija bili obveščeni, da je bil projekt uspešen, ampak s tem, da so nam znižali proračun za 30 odstotkov. Kljub temu smo se vsi partnerji odločili, da bomo iz teh sredstev izvedli projekt, ker drugače nikdar ne bi dobili denarja za te investicije. Zdaj proračun projekta izgleda tako, da bomo iz Evropske unije dobili 910 tisoč evrov. Seveda to ni samo za Porabje, en del gre za slovenske partnerje. Poleg tega bo še 10 odstotkov prispevala Republika Madžarska, in pa vsak partner bo moral prispevati 5 odstotkov iz svojih lastnih sredstev.« Uresničevanje projekta se bo začelo s 1. avgustom in bo trajalo do julija 2011. Nikoletta Vajda 2 Nove knjige: Panonski letopis 2009 PROSTOR, KI KLIČE PO SODELOVANJU! Panonski letopis (Panonski ljetopis, Pannonisches Jahrbuch, Pannon Évkönyv), letnik 16, je publikacija, kakršnih je v Evropi malo. Tako, skoraj drzno zapisan stavek zahteva takojšnje pojasnilo, in sicer v čem je enkratnost, posebnost. Odgovor je -lahko - zelo preprost na videz, v resnici nekoliko bolj zapleten in zahteven. Če odgovorimo najprej na enostaven način: urednik dr. Robert Hajszan, tudi predstojnik Panonskega inštituta v gradiščanskem Pinkovcu/Guttenbachu skupaj s sodelavci že vrsto let uspeva pritegniti avtorje iz Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije, ki v svojem jeziku napišejo tekste-razprave in članke s področja umetnosti, literature in kulture, deloma tudi zgodovine in literarne zgodovine, nekaj tudi politike in narodnostne politike. Urednik vsakokrat predstavi vsaj enega likovnega umetnika, nekaj zadnjih strani pa nameni izvirni poeziji pod naslovom Panonska lirika. Za letnik 2009 je dr. Robert Hajszan v gradiščanskohrvaški jezik prevedel celotno pesniško zbirko Ernesta Ružiča, ki je izšla leta 2007 v slovenskem in nemškem jeziku kot 5. knjiga Literarne zbirke Pavlove hiše z naslovom Vtisnjenke -Ein Pregungen. Kot samostojna knjiga je pri Panonskem letopisu izšel tudi ponatis romana istega avtorja Pesem Črnih mlak. S tem je lahko poenostavljen odgovor sklenjen, zahtevnejši je vpogled v zbornik s 511 stranmi raznolike vsebine in v štirih oziroma petih jezikih, če na dva ločimo gradiščanskohrvaški in hrvaški jezik. Urednik Robert Hajszan vsako leto, letnik 2009 nosi številko 16, izbere nosilno, s pomembnim dogodkom ali osebnostjo povezano temo. Tokrat je poudarjena obletnica skladatelja Josepha Haydna, s katerim začenja uvodno razmišljanje tudi gradiščanski deželni glavar Hans Niessl. O J. Haydnu pišejo tudi drugi gradiščanski politiki, v Predgovoru pa tudi Robert Hajszan, ki posebej omenja 10. obletnico smrti dr. Vaneka Šiftarja, enega redkih slovenskih razumnikov, ki se je zavzemal za sodelovanje v panonskem prostoru. Panonski letopis je razdeljen na vsebinska poglavja Spomnimo se, Panonske biografije, Teatrologija-filmologija, Zgodovina, kultura in literatura, Slovenski prispevki, Slikarstvo, večje število razprav, ki jih je napisal Djuro Franković, Šport, mladi in dijaki, Jezikovni prispevki, Ocene knjig, publikacij in znanstvenih del, Čestitke (tudi dvema aktualnima ministroma v zvezni vladi na Dunaju, ki sta gradiščanska Hrvata), V spomin in Panonska poezija. Obletnice so uvodni del Panonskega letopisa. Tu izstopajo zapisi o skladatelju Josephu Haydnu (1732-1809); omenjen je slovenski pesnik France Prešeren (1800-1849) in takoj za njim Sándor Petőfi (1823-1849); nato Srečko Kosovel; Vanek Šiftar (19191999), ki ga v besedi in sliki predstavlja urednik Robert Hajszan, ki piše tudi o enem najbolj znanih borcev za pravice gradiščanskih Hrvatov, dr. Ivanu Mullerju (19242006). Zanimiv je vpogled v dogajanje II. svetovne vojne od leta 1939 do 1945; na koncu obletnic je opisan padec železne zavese, dolge 346 kilometrov na avstrijsko-madžarski meji. Junija 1989 sta blizu Soprona simbolično začela železno zaveso podirati tedanja zunanja ministra Avstrije in Madžarske Alois Mock in Gyula Horn. V razdelku Ve like osebnosti panonskega prostora Franc Kuzmič predstavlja v Beltincih rojenega Ivana Bašo, župnika na Hrvaškem, Gradiščanskem in v Prekmurju. Isti avtor piše tudi o župniku Ivanu Camplinu, ki je maševal več let tudi na Gornjem Seniku, in Simonu Čergiču, zelo dobrem prijatelju znanega prekmurskega katoliškega pisca Mikloša Kuzmiča. Tudi o duhovniku in pesniku Andreju Gutmanu, rojenem v Žetincih na avstrijskem Štajerskem, piše Franc Kuzmič. Zgodovina, kultura, literatura je naslednje poglavje Panonskega letopisa, kjer je vrsta zapisov o gradiščanski hrvaški kulturi, še posebej o književnosti. Franjo Ostović slikovito piše o leta 1998 ustanovljenem tridržavnem Narodnem parku Raab-ŐrségGoričko. Pod naslovom Slovenski prispevki objavljata Jelka Pšajd: Pomen kruha in Franc Kuzmič: Gradiščanskoprekmurski odnosi v zgodovini. Avtor poudarja, da so bili v času avstroogrske monarhije odnosi med Gradiščansko in Prekmurjem »dokaj pestri in zanimivi. Prvič geografsko mejaša in prav tako jezikovno sorodna.« Franc Kuzmič uvodno trditev v tekstu ponazori s številnimi primeri od osemnajstega do začetka dvajsetega stoletja. Prav bi bilo, da ta ali kateri drugi avtor napiše razpravo o novejšem sodelovanju, tako o konkretnih primerih (denimo mednarodni likovni razstavi Pannonia) in tudi vzrokih, zakaj je stikov iz leta v leto manj, čeprav sodobna združena Evropa poudarja prav regionalno sodelovanje in povezovanje. Likovni razdelek je tokrat posvečen slikarki Slavi Raškaj (1877-1906), na črnobelih reprodukcijah si lahko ogledamo Gladiole v vrtu, Stari mlin, Mladega kosca, Lokvanje v zagrebškem botaničnem vrtu ... V poglavju Ocene knjig, publikacij in znanstvenih del Sanja Benkovič-Markovič piše o monografiji, ki je izšla ob XX. Košičevih dnevih v Bogojini (urednik Jože Vugrinec); sledijo Čestitke in zaokroženi rojstni dnevi. Preberemo, da Robert Hajszan 30 let piše publicistiko; praznovala je tudi mag. Valerija Perger (katero obletnico, ne »izdajamo«), pa Šandor Horvat, prejšnji direktor muzeja Savaria, kulturni delavec, etnolog in pesnik. Ob uvodnem trijezičnem natisu Vtisnjenk (Ein-Pregungen-Utisci) v poglavju Panonska poezija po nekaj pesmi objavljajo še Peter Paul Wiplinger, Sandor Remenyik, Hannelore Velencak, Ljerka Toch Naumova, Manda Matanović, Joza Lawitschka, Dragan Todorović, Anton Leopold in pesniki iz antologije Nova avstrijska poezija -brez nemških besed. Ernest Ružič Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarja-na v obdobju od 01.11.2008 do 31.10.2009. Dodatne informacije na tel. 386 1 230 80 00 (vsak delavnik med 9. in 15. uro) in www.uszs.gov.si . Porabje, 23. julija 2009 3 Djagde v dubrovničkom lesej »Če škeš videti Paradižom Slovange, kisnejši Rovati. V zgodilo, tak je v Dubrovniki njo so Habsburžani dojstrli. je žmeten dvej toni. Kauli na Zemlej, moreš priti v Du-njinom geziki je »dub« bila vsigdar več Slovanov bilau. Od tistoga mau pa do konca varaša je 6 mejterov kusta brovnik,« -je gnauk pravo rejč za drejvo »rast«. O tom, Po križarski bojnaj so Dub-prve bojne je Dubrovnik k stena z dvajsti törmami, šteerični irski pisatel George kak sta teva dva varaša rovnik prejkvzeli sodacke Avstriji slišo, gda je prišo pod ro so štiristau lejt zidali. Če Bernard Shaw. Istina, ka Jugoslavijo. V drügoj bojni turisti škejo, se leko po njej takši lejpi varaš, šteri je pri so fašisti vladari bili, depa špancérajo, z njé se daleč maurdji, má dosta stari lejpi partizange so je vözagnali. vidi maurdje pa mali otoki ramov pa cerkve, kaulivrat Leta 1951 je eden mali, dvej (szigetek). pa je zozidana viska stena, kilski meteorit z neba blüzi Den svetoga Blaža je 7. febje žmetno nindri indri najti. varaša spadno, k sreči se je ruar, šteroga so svetili že Če se človek pela prauti naj nika nej pobantivalo. inda svejta. Té den so robe bole južnomi rovačkomi va- Na začetki jugoslovanski dva dni prva iz vauze vöpiraši iz Bosnije, mora štirikrat bojn je v Dubrovniki kauli stili, slobaudno so leko ojdli. grajnco prejkstaupiti. Gda na sedemdeset gezero lüdi žive-Če je je niške nej spozno, so Rovačko pride pa se pela dale lo, od toga pet gezero Srbov. leko eške en keden fraj bili. prauti Črni gori po jadranskoj Od oktobra poštiji, gnauk samo leko na 1991 so varaš pamet vzeme, ka pá »Bosni osem mejsecov ja« piše. Pred štiristau lejtami strejlali pa bom-je Dubrovnik 25 kilomejterov bardérali srbski dugo zemlau prejkdau Tör-vküperprišla, guči stara pri-iz Benetk (Velence), depa pa črnogorski kom, varaš Neum na njej pa povejst: »Mlada taljanska varaš bogatcov, bautošov, sodacke. Mrlo je eške gnes sliši k Bosniji, štera dekla je odišla k dveram pisatelov pa pavrov je veuko 114 varašancov, indri nema maurdja. Zdaj, varaša odavat rauže. Gna-autonomijo emo. Leta 1358 dosta lejpi stari če se stoj v Dubrovnik pela, uk je samo prišo eden viski, je za kratek čas varaš prišo zidin je tö na ga Bošnjaki dvakrat stavijo lejpi Slovan z radečimi, pod Vaugre, te je njini krau nikoj prišlo. Te za pasoše. Zavolo toga ške-dugimi vlasami. Pravo je tö Lajoš I. biu. Sledik so na-so s pomočjauv jo Rovatke eden dugi maust dekli, ka ji pokaže, gde v le-pravili takzvano Republiko UNESCO-na v zozidati nad maurdjom, ka sej djagde rastejo. Dekli se Raguzo, ka je taljansko ime red vzeli. Ovak aj bi autonge leko tak prišli je moški trn vido, nej je biu za Dubrovnik. Pred petstau je Dubrovnik na drügi tau Rovačke, ka bi takši mali pa čaren kak ta-lejtami je té mali, sam svoj tau Svetovne jim nej trbölo v Bosnijo nut ljanski podje, depa se nej rosag najbole močen biu, v erbe že od leta pa vö. vüpala titi. Drügi zranek njem je živelo kauli 40 geze-1979. Pred dvö»Slobauda se ne odava za je moški pá prišo, tretji den ro lüdi. S tejm je varaš skoro ma letoma se najvekši zlat sveta,« - piše na ranč tak. Na konci je dekla najvekši v Evropi grato. V ti-je lejs pri varaši ednom od törmov Dubrovni-donk poglednila djagde, stom cajti je biu med prvimi, gorvužgo, depa ka, ka lepau kaže na tau, ka za par mejsecov pa že veu-šteri so nej sužnje (rabszol-fajbekarge so na se je tau lüstvo dosta bílo s ko črvau mejla. Oča dekle gák) odavali. Dubrovnik mesti bili pa so odjen stavili. Gnesnaden pridejo na té je emo kauli 180 vekši pa V »džundži Adrie« gnes šifte den v Dubrovnik vsi, šteri menjši šiftov, šteri so prišli redijo, ribe lovijo pa z maur-so od tistec odišli, čaka je v Meriko pa England tö. Biu dja sau vödobijo. Največ dosta kulturni programov. je najvekši rival na maurdji lüstva pa od turizma živé. V Že šestdeset lejt majo julija Benetkam. Törki so je tö nej varaši geste 17 klauštrov pa pa avgusta Poletni festival, mogli bantivati, raj so jim cerkev, v edni od najstarej-na šteraj vnaugo gledališki odavali pa küpüvali od nji, ših evropski sinagog molijo iger nutpokažejo, na priliko zvekšoga tisto, ka je zemla Židauvge. Patronuš Dubrov-v malom gradi Bokar tö, v dala. Ka zemla dá, pa leko nika je sveti Blaž (sveti Vla-šterom je inda vauza bila. vkrajvzeme tö. Leta 1667 ho), njegve kipe (szobor) V renesansi je center rovačse je tak trausila, ka je skor najdemo vseposedik po mali ke literature pa kulture Dubcejli varaš na nikoj prišo. ulicaj. Edna bole šurka ulica rovnik biu, eden od nji je Gda so k sebi prišli, so pá za-geste samo, takzvana Placa gnes tö. Če pa se šké nekak čnili odavati, v Dubrovniki ali Stradun, štera je stara samo kaupati, za večerdjo je 85 konzulatov od tihinski že petstau lejt, duga pa tri-dobre ribe pa kalamare (tinrosagov pa varašov funkcio-stau mejterov. Ta je vsigder tahal) gesti, s stene gledati, protivniki. V sedmom stolet-je pravo, ka je tau špot pa néralo. puna z lidami, dosta baut kak sunce dojdé, ali pa samo ji sta eške dva ejkstra varaša sramota, depa je nej mogo Cvetenja Dubrovničke repu-pa kavarn geste, šteri rami blauditi po mali ulicaj, mora stala, v Lausi so živeli Talja-nika, mladoga Rovata so blike je té konec bilau, gda eške itak tak vövidijo, kak si mujs pogledniti Dubrovni, šteri so sé pribejžali. Nej pozvali v varaš, gde sta se so sodacke Napoleona varaš so je zozidali. Na konci Pla-nik. Mesto, gde že maja nadaleč pa so v varaši Dubrava z deklov oženila.« Pravijo, prejkvzeli. V varaši je več-ce stogi tören s sunčanov ranče zorijo. svoje domauve meli Slavi, ka se je tau trn dostakrat krat rabuka vövdarila, slejd-vörov pa zvonaum, šteri -dm- Porabje, 23. julija 2009 4 Budimpeštansko slovensko društvo pri štajerski Slovencih v Avstriji Slovensko društvo v Budimpešti je tau leto tö potovalo v Slovenijo pa k štajerskim Slovencom v Avstrijo. Pri štajerski Slovencaj smo se pred leti malo stavili, zato smo zdaj tak mislili, ka se bola spoznamo in mo bola sodelovali. Tak smo se napautili 11. juliuša najprvin v Avstrijo prejk Radgone. Šli smo v Potrno/Laafeld, ka je tü Pavlova iža, gde štajerski Slovenci majo sedež. Oni majo Društvo člen 7, predsednica društva je že štrto leto Suzanne Weitlaner. Čakala sta nas predsednica pa Kristina Persch. Predsednica nam je vse tapovedala, kakšno je stanje zdaj štajerskih Slovencov. Pet vesi majo, gde smo se skauz pelali z avtobusom. Slovenski jezik se mlajši samo fakultativno včijo v šauli in od tretjega razreda, v vrtci pa nejmajo slovenščine. V srejdnji šaulaj tö majo pouk slovenskega jezika fakultativno. Dvojezično tablo majo samo za Pavlovo ižo pa kažipot. Tau smo tö zvedli, ka se je tü držala Pavlova držina par lejt. Tau ščejo dosegniti, naj se pri njih ménje vesi vöspišejo slovenski tö. Najbola se pa za tau borijo, naj je Avstrija prizna že uradno. Televizijsko pa radijsko oddajo majo prejk koroški Slovencov. Majo različne prireditve, največ pa razstav. Knjige tö vödavajo, vsakšo leto majo zbornik. Tak smo si zgučali, če mo meli priliko, te zbor Pavlove hiše pozovemo v Budimpešto. Proti večera nas je v Lenarti čako Marjan Kos in smo se pelali najprvin v ves Zavrh. Tü je razgledni stolp pa Muzej generala Rudolfa Maistra, ki smo si ga poglednili. Odtec smo se pelali v ves Korena in se srečali s folklorno skupino, ki je bila v Budimpešti na festivali pri Slovenski samoupravi. Bili smo v cerkvi sv. Barbare. Župnik Karel Vogrin nam je notri pokazo zgodovino cerkve. Mešo so tü meli velki lüdje, kot je bijo zdaj že blajženi A. M. Slomšek pa kardinal Rode. Na srečanji v kulturnom daumi nas je pozdravo župan občine Duplek g. Janez Ribič, ki je tüdi poslanec v slovenskom Državnom zbori. Tü folklorno skupino vodi Milan Simonič, vsi so vtjüp prišli, tak ka je bilau prijetno presenečenje. V Pavlovi hiši pa tü tö so nas fejs pogostili. Začnili so s potico, v peči spečeno. (Tau je nika takšnoga, kak je pri nas bijo prvin postrüžnjak.) Po tejm smo kauštali domače, v peči pečene ščipnaste retaše, pili smo pa vino predsednika folklore, gospauda Simoniča. Bijo je plesanje pa popejvanje tö. Zavlekli smo do večera, zato so že v Radenci, v dijaškem daumi, gde smo spali, mislili, ka ne pridemo. Lepau je, ka smo se srečali s skupino, stera je bila pri nas in držimo z njimi prijateljstvo. V nedelo, 12. juliuša, smo šli v Mariazell. Največ naši je ešče nej bilau na tom lejpom romarskom mesti, in zdaj, če smo že tam skrak bili, smo vöponücali tau priliko. V ponedeljek, 13. juliuša, smo si pogledali Radgono. Gornja Radgona leži pri vodej Mura, na drugi strani so pa mali brgauvge z goricami. Sploj dosta grauzdja pauvajo tü in prešajo, redijo dobro vino in šampanjec, penečo vino. Tau mesto ma tüdi lejpi grad, muzej in velko vinsko klejt, v steri smo bili notri pa popili kozarec radgonskega šampanjca. Andreja Novak, turistična vodička, nam je notra pokazala, kak nastane to penečo vino. Po obedi smo se poslovili z dijaškega doma v Radencih, gde smo dvej noči spali pa meli djesti. Voditeli so vsi bili vljudni, küjarce so pa sploj dobro küjale. Zadvečerkoma smo v Lendavi poglednili kulturni dom, steroga je načrtovau znani vogrski ar hitekt Imre Makovecz za vogrsko manjšino, stera tü živi v Lendavi in Prekmurji. Ta dom je čista palača (palota), tak znautra kak zvüna. Odtec smo šli na grad in si tam pogledali muzej in se potejm napautili domau. Vsakšo leto se dobro počütimo v Sloveniji, mislim, ka tau leko zavalimo našim slovenskim prijatelom, tak ka je prijatelstvo velki dar, steroga moramo zdržati. Irena Pavlič Porabje, 23. julija 2009 5 Eden den zadvečerek sam stau pred kučov pa sam čüjo, ka nika fejst buvnjari prauto Dolejncom. Pá dež baude, sam si mislo, dapa včasin mi je napa-met prišlo, ka s tistoga tala mi deža nikdar ne dobimo. Kak sam bola poslüšo, bola se je tak čülo, kak če bi stržnjauvge muvili. Eden čas sam ešče poslüšo, te sam pa v auto vseu pa sam üšo proti glasi. Gda sam stano v Büdincaj na Bojarinom brejgi pa sam gledo proto Dolejncom, te sam že znau, ka tak buvnjari. Ka tau meni nej prišlo prvin na pamet? Vejpa žetva je pa kombajn ženja, te ma taši glas. Če audalič gledamo, se tak vidi, kak če bi eden šift v zlatoj vodej plavo. Kak etak gledam, gnauk se samo nekak zglasi zark za menov. »Ka, gospaud Holec, gledaš kak ženjajo Sukičevi?« Znak poglednam pa edna tetica so stali za menov. »Sto so tej Sukičevi? Dosta lidi poznam, dapa nje ešče nej.« »Idi ta pa te je spoznaš,« pravijo pa se z biciklinom pelajo že tadala. »Vas tö ne poznam,« sam si mislo, dapa tau sam že nej smo prajti. Gda sam pri Sukičevi njivi sta-no, je sin Djauži že redno že-njo. Oča, starejši Sukič so pa sprvajali kombajn, kak če bi oni tanače davali, kak se tau mora delati. Sledkar, gda smo se že pod edniv djablanov hladili, sam je začno malo od žetve spitavati. • Djauži, vi ešče nika fejst gazdöjvate, zato ka gnesden človek rejdko vidi tašo velko njivo, gde ženjajo. »Mi, ka mamo, vse velke falate mamo. Te tau je vküper prejk Žetva tri hektara s travnikom vret. Njiva je velka osemdeset arov.« • Tau vnaugo pšanico, ka tü dobite, tau vse z živinov spolagate? »Živine že nejmam, samo dvej svinje. Mam dva brata, ka pšanice ostane, tisto njim tadam.« • Kakšni je letos pauv? »Tau deževdje je zdaj malo škodo naprajlo, zato ka nejma telko beljakovin (fehérje).« • Kelko pšenice dobite na tej osemdeset araj? »Kaj naj znam, tau tak ne morem povedati, zato ka ešče gnes smo komaj začeli žetvo, za volo dosta deža. Zdaj tak vögleda, ka se je malo gor-vzelo.« • Ka te delali s tau vnaugo slamov, ka dobite? »Nika za svoj tau ostane, ka pa nej trbej, po tisto pa pridejo pa odpelajo tisti, šteri nejmajo.« • Kak gledam štalo pa škedenj, gnauksvejta ste gvüšno več živine meli kak zdaj. »Pri nas so štale vsigdar pune bile, tak po šest, sedem, osem falatov smo vsigdar meli. Sin v Avstriji dela, hči je v Soboti, žena pa leto dni mrla. Sam pa že ne ladam. Zato nejmam zdaj že krave.« • Od steroga mau mate kombajn? »Zdaj vejn šest lejt, ka sva dva vküper küpla tauga. Tau je sploj dober kombajn, do tejga mau ga ešče nikanej trbelo popravlati. Tak velki rezervar ma, ka dvajsti mejtrov pšenice ma mesto v njem. Velki je, samo te, gda je méko, te skrb moraš meti, nej ka bi se po-grozno. Prvin, kak bi tauga küpli, smo enga »Zmaja« meli, tö vküper z ednim. Samo smo nika zmejs prišli pa smo ga te audali. Gnes pa vütro sin doma zgotauvi z žetvov, potistim de pa drugim žetvo delo, če de tašo vrejmen.« • Prvin, gda ste ešče z rokauv želi, te kelko časa trbelo k tauj njivi? »Tak po dva tjedna. Na tauj njivi smo tak stau, staudvajsti križov meli. Pa tau sva vse z ženauv požela. Dja sam žeu pa vezo, žena je brala pa pauvrasta sükala. Pa nej samo ta njiva bila, liki ešče zvün tauj pet, šest smo meli tak po petdeset, šestdeset arov. Sploj do-sta sva delala.« • Kak ste vi snaupke vküper klali? »Ali križe ali babe. Če je süjo leto bilau, te smo križe klali, če je pa mokro bilau, te pa bola babe, zato ka te so se nej tak notrazmočale.« • Ka ste pili, gda ste želi, vino ali palinko? »Palinko, zato ka si te nej tak žeden biu. Če si kaj drugo začno piti, te je vrag vdaro, te si samo na glaž odo.« • Kak ste pa mlatili? »Meli smo eden mašin, steroga je traktor gnau pa te je odo kauli po vesi mlatit. Te mašin je na Vogrskom biu küplen. Gda smo mlatili, te je pa že redno trbelo delavce, tak po petnajset, šestnajset. Rano, gda tri vöra bila, te smo že vküper šli. Žmet-no delo je bilau, dapa veselo smo delali. Eden den pri tri, štiri kuči smo zgotauvili. Tau je tak šlau, dočas smo nej zgotauvili v vesi. Te je ešče bilau lüstvo, pa je pomagalo eden drugoma. Gnesden tau že nega. Ešče sreča, ka so vönajšli kombajn, ovak bi vejn že niške nej sejo.« • Ka so za djesti dali telkim lidam pri mlatidvi? »Tam, gde je bila, tam so šunko dali. Dapa zvekšoga vsepovsedik bilau, zato ka so tak šparali. Tau že drugo, ka je zmejs bila taša, štera črviva bila.« • Te ešče nej bilau hladilnika, gde so leko šunko tak dugo meli? »Tam, gde je slamnata hiša bila, tam na paudi, gde nej, tam pa v kadilnici. Mi ešče zdaj tak delamo. Leko pogledneš, ešče z lajnskoga mamo okajeno mesau v kadilnici. Tau je dosta baukše, kak če bi v zmrzovalniki emo.« • Če tak gledamo, vam bi ranč nej tak potrejbno bilau že sejati. »Seveda, ka bi nej bilau potrejbno, samo njive zapistiti ne more.« Karči Holec Porabje, 23. julija 2009 6 Nauva meša in stolice Dosta Slovencov iz Porabja si je nauvi daum najšlo v najvekšom vogrskom varaši, v Budimpešti. Smo raztraušani skurok po cejloj Budimpešti, dapa zato si najdemo priliko, ka vküp pridemo pa se srečamo. Tau je že znano, ka dvej organizaciji delata v glavnom mesti, drüštvo pa samouprava. Mi tü v osemnajstom okrožji (18. kerület) smo nej samo svoj daum najšli tü, liki eno drugo ižo tö, gde smo doma, ta hiša je naša cerkev. Dobro je v tau hišo ojdti. Madžarski verniki, steri se v našo faro držijo, so nas nota vzeli v tau velko držino. Poznajo naše slovenske molitve, pesmi, vej pa vsako drugo leto tü držimo slovensko mešo. Z župniki smo dobre stike navezali. Začnili smo z gospaudom dr. Imre Varjujem, dapa žau, on je grato župnik v Matjažovi cerkvi. Dobili smo potejm mladoga župnika dr. Henrika Gavela, njega smo že poznali prvin, kak so ga gora posvečali, v našoj cerkvi je bijo diakonuš. On je prijatelj porabskoga župnika Ferenca Merklina. Srečni smo zato, ka de fara v naslejdnji lejtaj vsako leto mejla novomašnika, steri je tü bijo Naša cerkev se zove Brezmadežno srce Marije. Nauvomešnik je sploj lejpo predgo emo. Zavalo je Baugi, ka ma je paut pokazo, naj njegvi delavec postane, Blajženoj Devici Mariji, nebeskoj materi, ka ga je poma- diakonuš. Letos, 20. juniuša, je József Lukács emo nauvo mešo potem, ka ga ja Péter Erdő gorposvečo. Te den je mejla naša cerkev bučo (proščenje) tö. gala v težava, skrb ga je mejla z nebes z njegvov materjov vred, stera je na žalost že tö v nebesi doma. Zahvalo se je očeti, ka ga je sam gor zrano. Vsakšomi je zahvalo, ki so Boga molili za njega, ka je župnik leko postau. Po meši je vsakšomi poseba dau blagoslov. Po meši je agape bila vanej na vrti. Naša samouprava, če more, pomaga farej. Gda so strejo popravlali, smo dali denar, zvün tauga na rauže tö, aj cerkev leko lepau okinčajo. Tau leto se je samouprava tak odlaučila, ka dvej stolice (klopi) da napraviti za cerkveni vrt. Zato, ka dosta staro lüstvo ojdi v cerkev, pa če so se steli pogunčavati venej, nejso si mogli dola sedti. Drugo pa tau, ka ob devetih je mlašeča meša, pa do-sta starišov pride k meši s sploj malimi mlajšami (so ešče v plenicaj), pa če trbelo dejte v čisto djasti, nej bilau gdej. Te dvej sto-lice smo tö zdaj prejkdali. Župnik na agapena (na piknika) se je lepo zahvalo, nota nas je pokazo drugim vörnikom (istino, ka dosta lüstva nas že pozna). Potistim se je predsednik samouprave najoprvin zahvalo župniki, ka nam mesto da, ka leko v cerkvi slovensko mešo držimo, po tistim je ta-pravo, ka smo iz Porabja, tam gde žive največ Slovencov na Vogrskom pa kak smo pa zakoj smo prišli v Budimpešto. Tau je tö tapravo, ka Slovenci fejs vörvejo boga. Gda smo mali bili, v nedelo smo prejk po gauštji pejštji ojdli k meša na Dolenji Senik ali pa v Števanovce. Zdaj pa priliko mamo vsakši den mešo poslüšati, istino, ka nej v slovenskom jeziki, dapa potijoma leko molimo slovenski. Ta je pravo ešče, ka smo dobri madžarski državljani, da smo pa ostanili Slovenci. Lüstvo je dvej stolice pa predsednikov gunč z velkim ploskanjom zavalilo. Nam je tau dobro spadnilo, vej smo pa denar pá na dober cil ponücali. Jože Karba podpredsednik Ja, že eden lejpi čas smo v tom časi, gda je mourdje prva rejč, od stere si brodimo. Mourdje, mourdje, mourdje! Najbole naprej valaun pri tej gučaj je tou, steri bole falo na mourdji živé. Po tejm de guč od pijač, ja, gde je pijača najbole falo pa največ piti za najmenje pejnez dobiš. Na, po tejm pride gesti, za gestijom pa vse drugo, ka po mourdji plava. Pa po tejm je najbole gizdavi leko tisti, ka je na mourdji najbole falo živo. Takšen čaka, ka do se njemi vsi čüdivali pa ga zatoga volo spoštüvali. Aja, pa eške tou je, ka trno ridjavi mora vsikši pridti domou. Če je nej rejsan ridjavi, je nika nej vredi bilou. Leko, ka je bilou lagvo vrejmen. Pa če štoj povej, ka je bilou več deža kak pa sunca, se brž najde stoj, ka je biu v takšnom mesti, gde je sunce nej samo prejk dneva sijalo, liki eške vnoči. Vsigdar pa se najde kakši takši, ka skur nika ridjavi ne pride domou. »Ti si sploj na mourdji biu? Vej pa nikšno farbo nemaš,« se vsigdar najde kakši, ka njemi je ridjava farba najbole naprej valaun. »Kak bi pa ridjavi grato, vej pa za šankom sunce ne svejti,« se tö leko čüje. Ja, tak je tou. Vsikši svoje mourdje ma, pa vsikšomi je njegvo mourdje najboukše. Drugi se morajo po njemi ravnati, če škejo, ka ide njim rejsan lepou. V tejm je najvekši majster moja tašča Regina, trno čedna ženska. Una je indasvejta dosta odla na mourdje. Zdaj že več nej tak na gousti, depa tanačivati vej telko, kak bi bila v slüžbi v kakšnoj turističnoj agenciji. Stojkoli se z njou zgučavle, kak se je emo na mourdji, ga brž dola stavi pa začne gučati od svojoga indašnjoga mourdja. Tou nikak tak vövidi. »Vejš, Regina, trno lepou smo se meli. Nej je bilou preveč vrouče pa ednoga dneva smo nej deža meli. Gesti je bilou rejsan dobro, ka smo odli gejst ..., « na tom mesti je padaškinjo že doj stavila. »Ge na mourdji sama küjam, ka je tisto gesti nikak nej dobro gé. Inouk sam dobila nikšno ribo, ka je mejla preveč sago po mourdji. Neje bila za gesti, sploj je nej bila dobra. Pa sam si prajla, ka ge takšno ne zejm, zato sama küjam. Tak vejm, ka gejm pa si gesti tak napravim, kak sama škem. Zvün toga pa leko gejm te, gda je meni vredi, nej pa ka mi tou drugi zapovejo. Zato odim v apartmaje, nej pa v kakši hotel. Ge ne vejm, zakoj lidge sploj v hotele ojdijo.« »Depa mi smo v takšnom hoteli bili, ka je bilou tresti fele gesti pa si leko zo, gda si volou emo pa gda si lačen biu. Rejsan so meli lepou...« je nej zgotouvila, ka njoj je znouva trno čedno stoupila v rejč. »Ge ednoga centa nej bi pistila v nikšnom hoteli! Vej pa ranč ne vejo sobe vred vzeti pa kopalnice gor spucati. Postele pa tak postelejo, kak bi tou oprvin delali. Zvün toga pa je mourdje pri hotelaj vsigdar preveč toplo, človek se ranč ne more razladiti. Bole ti je vrouče, gda vö iz vode deš, kak pa prva, gda si nut šou. Ta, kama sam ge ojdla, je vsigdar takšo mourdje bilou, ka me je razladilo, ka sam se po tistom leko sunčala pa dobila lejpo ridjavo farbo. Ge ne vejm, ka delajo s tejm mourdjom, ka je pri hotelaj vsigdar tak gor segreto.« »Depa mojmi možej se je tö trno povidlo. Pa sva prajla, ka drugo leto znouva deva na isto mesto. Večer sva telko plesala... « ja, znouva je nej zgotouvila. »Najbole pa je tou naopak gé, ka skur vsikši hotel ma na terasi muziko. Tou meni tak na žile de, ka ti sploj ne morem prajti. Ge škem na mourdji počivati, nej pa vnoči plesati. Pa ka bi bar kakša muzika bila. Prosim te?!« Na, večer je prišla druga padaškinja. Ta je začnola vcejlak ovak. »Jaj, Regina, kak smo se lepou meli. Vö smo vzeli eden velki apartma. Vcejlak fal je biu. Pa sam nam ge küjala. Meni nej trbej tisto gesti iz hotela. Tak sam vsikši den...« ja, njoj je tö nut v rejč stoupila. »Ge pridem na mourdje počivat. Vej pa pamet mej, ka bi ge tam küjala. Meni je najboukši hotel. Tam dosta fele gesti majo pa leko zejš, gda volo maš ali pa gda si lačen. Pa tak dobre ribe majo, friške ribe, ka majo sago po mourdji. Rejsan, hotel je najboukši!« »Leko, depa mi bole radi mer mamo, ka si večer kaj pripovejdamo. V tisti hotelaj pa majo tak na glas muziko...« istino mate, moja tašča Regina, trno čedna ženska, je znouva vse najbole vejdla. »Ge pa brezi plesanja na mourdji ne morem strpeti. Vej pa zato ojdimo na mourdje, ka se zabavamo pa se lepou mamo, ka nej?« Kak pa je bilou, gda je tretja padaškinja prišla z mourdja, pa vam nemo pripovejdo, ka tou že sami vejte, kak je bilou. Miki Porabje, 23. julija 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi Sto je leko bole srečen kak tisti, ka je zalübleni? Depa nej nesrečno zalübleni! Srečen je tisti, ka je srečno zalübleni. Pa kak je pri lidaj, je pri srakaj tö tak. Na, malo ovak, depa skur tak. Sraka Črnamlaka je dugo, dugo nej zalüblena bila. Dugo njoj je nej nieden srakov pojep ali moški spadno v okou pa po tistom v srce. Kak bi go tou sploj nej migalo. Depa dun je njou tö zaodilo. Samo od nikec je prileto ta med drejve pri Črni mlakaj. Doj se je vseu na kusto vejko više gnejzda srake Črnemlake pa začno trno na glas po srakovo raščati. Sraka Črnamlaka se je cejla nevoulasta pitala, sto si vüpa kouli njenoga gnejzda tak na glas srakati. Vej pa na tom mesti samo una leko tak na glas breči. Pa je tomi mladomi pritepenci tou tö prajla. Un pa nika, kak bi go sploj nej vpamet vzeu. Kak bi go škeu eške bole čemeriti, je raščo eške bole na glas. Jaj, kak se je sraka Črnamlaka groubo doj svadila. Tak na glas je začnola raščati pa srakati, ka se je čülo vse do Monoštra pa ta doj do Sobote. Tisti pa je raščo tadale, kak bi go sploj ne čüo. Pa si je zato sraka Črnamlaka pri njemi doj sejla pa ga začnola na red gemati. -Ti si glüpi ali ka ti je!? Ti se nouri rediš ali ka ti je!? Ti name za nouro maš ali ka ti je!? Ti si brodiš, ka si najbole čeden ali ka ti je!? Ti si brodiš, ka si najbole gizdavi ali ka ti je!? je raščala, ka se je čülo eške dale kak do Monoštra pa doj do Sobote. LÜBEZEN -Nika sam nej glüpi! Nika sam nej nouri! Nika te nemam za nouro! Ge sam najbole čeden! Ge sam najbole gizdavi! njoj je povedo nazaj. Kak se je eške zdaj doj svadila. Takšni čemeri so go zgrabili, ka se je drejva strousila. -Ge sam najbole čedna, ka boš vedo! Ge sam najbole gizdava, ka boš znau! se je čülo do Pešte pa do Kopra. Tisti pa jo je samo naraj pogledno pa njoj pravo, ka si una tou samo leko brodi. Samo si leko brodi, depa tou je dun nej istina. Gda njoj je tou povedo, je vcejlak tiüma gratala. Vcejlak tiüma pa je gratala, ka njoj je takšo eške niške nej pravo. Vse srake pri Črni mlakaj so vedle, ka je najbole čedna pa najbole gizdava ranč sraka Črnamlaka. Ja, té pritepenec njoj je klün vcejlak doj za-pro. Samo je leko eške čemerno fudala pa nika drugo nej. Najraj bi ga redno klüknola v njegvo gizdavo glavou. Najraj bi ga klüknola v njegvo čedno glavou. Pa je tou nej mogla naprajti. Nej je mogla naprajti, ka je un najbole za istino čeden pa gizdavi. Nej je mogla naprajti, ka je nej mejla srca za tou. Samo je leko ostanola čemerna, kak je leko čemerna samo kakša takša sraka. Takša je ostanola cejli sedem dni. Una je bila čemerasta, un pa je raščo na vejki više nje, kak bi nje sploj več nej bilou. Po sedmi dnevaj pa je tam na vejki više nje več niške nej biu nej gizdavi pa nej čeden. Tou pa zato, ka ga je tam več nej bilou. Pa bi zato sraka Črnamlaka več nej smejla biti čemerna. Pa je nej bila. Depa una bi rada bila tadale čemerna! Trno rada bi se tadale čemerila nanga. Pa se je več nej mogla. Eške je nej vdarilo poudne, že njoj je nebesko faliu. Trno na glas je začnola raščati, samo naj go čüje. Raščala je pa srakala, samo naj pride pa vidi, kak vej gizdava pa čedna biti pa ta se leko znouva korila eden z drugim. Njega pa je nej pa nej bilou. Sedem dni je bila najbole glasna sraka zmejs med Pešto pa Koprom. Po sedmi dnevaj je dun prileto na tisto kusto vejko. -Ka se pa gor prosiš? go je pito. - Vej pa vsikši vej, ka sam ge najbole čeden pa najbole gizdavi. Na, zdaj se je leko znouva doj svadila. Depa zdaj njoj je nej klüna doj zapro. Začnola je raščati, ka je tak eške nej nigdar v žitki. Un pa njoj nazaj. Že malo po tistom sta začnola lejtati koulivrat pa raščati, raščati pa li samo raščati. Tou sta delala vse do večera, gda sta bila že redno trüdniva. -Va zranja znouva najbole čedniva pa gizdaviva, ga je pitala. - Najbole, kak va leko, je biu veseli. Na drugi den je znouva tak bilou. Pa na drugi, tretji, sedmi, trinajsti pa sedemdvajsti den ranč tak. Nejsta več mogla eden brezi drugoga. Ja, pa srečniva sta bila najbole na toum svejti. Miki Roš Mate Kozma sem iz Monoštra, star sem petnajst let. Že na osnovni šoli sem začel igrati rokomet. Kot uspešnega igralca so me povabili v ekipo v Veszprém. Tu sem končal osnovno šolo in sedaj hodim v gimnazijo. Rad bi bil profesionalni rokometaš, zato delam veliko v Veszprému s pomočjo dobrih trenerjev, saj je članska ekipa Veszpré ma med osmimi najbolj- Zaljubil sem se v slovenščino venske korenine, saj je babica z Verice. Nismo stanovali skupaj, zato nisem imel možnosti, da bi se učil slovensko, vendar je jezik v meni zbudil zanimanje. Slišal sem, da je možno študirati v Sloveniji. Samostojno sem se začel učiti slovenski jezik. Na pomoč mi je skočila znanka starih staršev, Klara Fodor in zdaj že prav dobro govorim. Mladinski slovenski rokomet Po maturi bi rad nadaljeval študij v Ljubljani in našel ekipo, kjer bi igral rokomet. Do takrat pa še hočem narediti jezikovni izpit iz slovenščine na srednji ravni. Imam dobre prijatelje (trenerji), z njimi si dopisujem v slovenščini. Pri teh načrtih so mi v veliko pomoč starši. Za vse to se hočem zahvaliti z dobrim učenjem in dobro igro v ekipi. Upam, da se bodo moji Madžarskem. Sloveniji. Srednjo šolo hočem Mate Imam končati v Veszprému in ostati Kozma Mate Kozma med tekmo (z žogo v roki) slo pri tamkajšnji ekipi. je tudi uspešen in trenerji cilji uresničili. so me že klicali, da bi igral v PETEK, 24.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS. NAN., 9.25 MULČKI: LJUBLJANA, OTR. SER., 9.50 DOMA, KRATKI DOK. FILM, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ŽIVLJENJE POD NAPOLEONOM, NEMŠ. DOK. SER., 14.10 POGLED NA CERKEV SV. MIHAELA NA LJUBLJANSKEM BARJU, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: SVETILA, 16.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 18.30 BACEK JON, RIS., 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: HČERKI, 20.30 FESTIVAL VURBERK 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 24.07.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 24.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.35 TV PRODAJA, 14.05 PODOBA PODOBE: MEHIKA, 14.25 BESEDE IN SLIKE, 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.10 ČRNO BELI ČASI, 15.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 24.07.1991, 15.55 TV PRODAJA, 16.25 IN BOG JE USTVARIL NOGOMET, 16.55 PRIMORSKI MOZAIK, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 18.50 NOSTALGIJA Z BERTIJEM RODOŠKOM, 20.00 UGANKE SVETEGA PISMA, AM. DOK. SER., 20.50 UKRADENO ŽIVLJENJE, ANG. NAD., 21.40 HOTEL RUANDA, 23.35 STEKLINA, KAN. FILM, 1.00 GANDŽA, AM. NAD., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 25.07.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: SVETILA, 7.45 ZOBNA VILA, KJE SI?, RIS. FILM, 8.10 SGERMANOVA SMREKA IN KOLMEŽ, 8.25 DOMA, KRATKI DOK. FILM, 8.40 POD KLOBUKOM: NOVOLETNI PRAZNIKI, 9.20 POLETJE Z DUHOM, KAN.-AVST. FILM, 10.45 MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST NA RAZPOTJU, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.00 RISANKA, 14.10 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.15 DOC HOLIDAY, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 POBEGLA NEVESTA, AM. FILM, 21.55 OČI NOSTALGIJE, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 LJUBIMCI IN DRUGI NEZNANCI, AM. FILM, 0.45 POSLEDNJA NOČ, AM. FILM, 2.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.07.1991, 3.25 DNEVNIK, 3.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.10 INFOKANAL SOBOTA, 25.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.07.1991, 9.20 POLEMIKA, 10.20 POSEBNA PONUDBA, 10.40 CIRCOM REGIONAL: IN BOG JE USTVARIL NOGOMET, 11.10 PRIMORSKI MOZAIK, 11.40 UGANKE SVETEGA PISMA, AM. DOK. SER., 12.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.25 TV PRODAJA, 14.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 16.15 LETNI KONCERT APZ TONE TOMŠIČ UNIVERZE V LJUBLJANI, 17.40 LAOS - BISER AZIJE, DOK. ODD., 18.10 MARCO PANTANI -PIRAT, IT. FILM, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE TELEKOM: RUDAR -MARIBOR, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.40 RIM, ANG.-AM. NAD., 23.45 PORTISHEAD: LIVE IN NEW YORK, 0.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 26.07.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS., MARČI HLAČEK, RIS., 9.45 MULČKI, OTR. SER., 10.20 ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 FESTIVAL VURBERK 2009, 14.50 PRVI IN DRUGI - OČI NOSTALGIJE, 15.15 JAGUAR, FR. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 ETNO VEČER ZORANA PREDINA, 18.10 BILO JE 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, 19.55 METOD PEVEC: POD NJENIM OKNOM, SLOV. FILM, 21.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 ŠRILANKA - MED RAJEM IN PEKLOM, POTOPIS, 23.55 KAKO SEM DOBIL VOJNO, ANG. FILM, 1.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 26.07.1991, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL NEDELJA, 26.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 26.07.1991, 9.50 POLETNI MOZAIK: NEZVESTOBA, 10.20 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, 10.40 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 MED VALOVI, 13.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.30 ZDRAVJE V EVROPI -SAMO ENA CIGARETA, 14.20 TV PRODAJA, 14.50 10. MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2009 -LJUDSKA PESEM, 16.15 CARLO GOLDONI: KRČMARICA MIRANDOLINA, 17.55 RIM: SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: BOLGARIJA, ANG. DOK. SER., 20.50 PRI MAUPASSANTU: MIS HARRIET, FR. LIT. NAN., 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA, 22.40 VRAŽJI TRILČEK, PLEŠE VOJKO VIDMAR, 22.45 PLESNA GLASBA ZGODNJEGA 17. STOLETJA PLESNA SKUPINA THE ASYMMETRICAL MIRROR, 23.35 KLAVIRSKI BLUES, AM. DOK. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 27.07.2009, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.55 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, IGR. NAN., 11.05 OPERACIJA 2-1-13-62, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FRANC. SER., 13.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 5. ODDAJA: JANEZ GREGORC, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 GRIMMOVE PRAVLJICE: MIZICA, POGRNI SE, RIS., 16.15 BISERGORA: ZAKAJ MODROVANJE NI MODRE BARVE, LUTK. NAN., 16.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: ZVOKOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 MEDNARODNA OBZORJA: BOLGARIJA, 20.50 POLONA SEPE: TOTALNA RAZPRODAJA: BOŽANSKE CENE, ANGELI BI IZBRALI SRIL, HUM. NAN., 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS: GLASBENA IKONOGRAFIJA V KOPRU IN PIRANU, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.07.1991, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.20 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 14.00 TEDENSKI IZBOR, 17.20 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 17.55 SP V PLAVANJU, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 20.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA?, BOLIVIJA -V ISKANJU REVOLUCIJE, DOK. SER., 21.45 KNJIGA MENE BRIGA - 22.05 HUDODELCI, SLOV. FILM, 23.35 TEMNA STRAN MESECA: POVOJNE NASILNE RAZLASTITVE, DOK. FILM, 0.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.40 INFOKANAL * * * TOREK, 28.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 9.00 NA POTEP PO SPOMINU - BORIS A. NOVAK: STOTISOČNOGA, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 ŠRILANKA -MED RAJEM IN PEKLOM, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 EUTRINKI, 13.40 OPUS: GLASBENA IKONOGRAFIJA V KOPRU IN PIRANU, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 ZLATA RIBICA, OTR. NAD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA, 21.00 DOSJE: TV DNEVNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RAZGALJENI: TONY BLAIR, FRANC. DOK. SER., 23.50 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 0.25 GOZDOVI SLOVENIJE, PON., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.07.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 28.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.45 TEDENSKI IZBOR, 17.15 MOSTOVI -HIDAK, 17.55 SP V PLAVANJU, 20.00 MUZIKAJETO: JAZZ ROCK, MLAD. SER., 20.35 POLETNI MOZAIK: ALTERNATIVA, 21.05 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 21.35 DALÍJEVA RAZSEŽNOST, KOPR.I DOK. FILM, 22.30 LILIJE, ANG. NAD., 23.30 ETNOPOLIS, 1. DEL, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 0.15 INFOKANAL * * * SREDA, 29.07.2009, I. SPORED TVS 6.50 TEDENSKI IZBOR, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 HARMONIJE EVROPE: NEMČIJA, 10.20 SLOVENSKI VODNI KROG: KRKA, DOK. ODD., 10.50 ZLATA RIBICA, OTR. NAD., 11.25 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 11.55 DOSJE: TV DNEVNIK, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 EUTRINKI, 13.35 MEDNARODNA OBZORJA: BOLGARIJA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 FERDI, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 ZDRAVJE V EVROPI - TUBERKULOZA, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 TINČEK, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.05 VELIKA LAŽ, FRANC. FILM, 21.25 LASJE, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 BREZ REZA -DR. JERCA VODUŠEK STARIČ: POMEN IN POSLEDICE BRIONSKEGA PLENUMA - VARNOSTNE OCENE, 23.35 ZDRAVJE V EVROPI, PON., 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 29.07.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SREDA, 29.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.10 TEDENSKI IZBOR, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 17.55 SP V PLAVANJU, 20.00 ŠPORT, 22.05 ANDREJ ROZMAN-ROZA: GLOBOKO GRLO, TV PRIREDBA PREDSTAVE KUD FRANCE PREŠEREN, 22.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, UROŠ PERIČ IN LOJZE KRAJNČAN, 23.40 ETNOPOLIS, 2. DEL, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 0.30 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 30.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 ZDRAVJE V EVROPI - TUBERKULOZA, DOK. SER., 11.35 SVETO IN SVET: SAMOMOR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.45 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.05 PRVAK, DOK. FILM IZ POLJSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 TEDNIK, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, KSENJA ČERČE - RDEČA SLIKA (2001), 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 30.07.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 30.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.00 TEDENSKI IZBOR, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 MED VALOVI, 16.25 BREZ REZA -DR. JERCA VODUŠEK STARIČ: POMEN IN POSLEDICE BRIONSKEGA PLENUMA - VARNOSTNE OCENE, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 1. DEL, IZOBR. SER., 17.55 SP V PLAVANJU, 20.00 FILM, 21.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.20 LOV NA LISJAKA, IT.-AM. FILM, 23.55 DEDIŠČINA EVROPE: ZGODOVINA JUDOVSKEGA LJUDSTVA, NEMŠKA DOK. NAD., 0.55 INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Grbanjova župa V krčmi Pri Žabi se skur vsi poznajo. Eške kakši sploj nejpoznani brž grata poznani človek. Pa tak vsikši pozna Košarinoga Erneka tö. Kak bi ga pa nej, vej je pa domanji človek, čiglij pride v krčmo Pri Žabi gnouk na mejsec ali pa eške tou nej. Eške po meši nejde v krčmou. Tou pa zato, ka si je takšno ženo najšo. Vsi so njemi gučali, naj si kakšno domanjo zišče. Un pa nej! Kak je oprvin prejk domanjoga brga pogledno, že si je nin z Gorenskoga pripelo ženo. Nej ka bi se nej radiva mela, tou sploj nej. Je pa tou, ka je ta njegva žena bole vrajže nature, kak pa so naše domanje ženske. »Na, te je vaša dun pistila v krčmou?« ga je pitala krčmarica Žaba, gda ga je rejsan že dugo nej bilou k njoj. »Aaaaaaa, nej tou, depa nigdar časa nemam, ka je nebesko dosta dela,« si je tak malo zmišlavo, ka ga je sram bilou. Pa je po tejm brž spiu edno malo pivo pa že leto domou, samo naj nede kakša nevola. Po tejm ga je znouva nej dugo, dugo bilou. Dokejč so nej začnoli rasti grbanji. Prišo je nin kouli poudneva. V avtoni je emo dva puniva košara grbanjov, trno lejpi grbanjov. V iskanji grbanjov je pravi majster, tou trbej prepoznati. Zatoga volo, ka je nej škrtlivi človek, je eno dobro kilo grabanjov dau krčmarici Žabi. Tak brž je doubo eno malo pa po tistom eške eno velko pivo. Pomalek je napravo prazni pet pivinski glažov. Pa se njemi je tou poznalo tö. Emo je volou spiti eške kakšo, če bi njemi v žepki nej začno cinkati mobitel. Tak malo je blejdi grato pa tak un, kak vsi drugi v krčmej, so vedli, sto ga zove. »Ja, brž pridem... nej, nejsam v krčmej, nej, nej… aaaa, ranč dem vö iz gouške… ja, ja, paščo mo se, nemo se stavo v krčmej... ja, ja že dem!« pa je že leto prouti doumi. »Uuuaaaaaaaj, kakšno gezikovo župo de doubo doma servirano. Takšo krepko samo njegva vej sküjati,« si je na glas brodo Brnčkov Gustek. Po tejm ga je znouva nej bilou dugo, dugo časa v krčmou. Depa dun je prišo den, ka je nut stoupo. Lepou se je poklono pa si naroučo malo pivo. Eške prva, kak jo je začno piti, ga je Brnčkov Gustek pito: »Čüj, Košarin, je eto bila krepka gezikova župa, ha?« Ernek ga je samo fejst gledo, zato je Gustek povedo malo ovak: »Vej pa tisti den, gda si oslejdnjn bijo v krčmej?« »Nej, nej, neje bila gezikova župa. Grbanjova je bila, grbanjova,« je Ernek rdeči grato, spiu malo pivo pa že leto domou, samo naj nede znova kakša župa. Gezikova ali pa grbanjova. Miki MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!