Izhaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za m a n j premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v Celovcu. Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! Leto XIV. Preskrboranje starih kmetskih poslov. Poslanec dr. Ebenhoch je v državnem zboru stavil predlog, naj se takim delavcem, ki so zavarovani zoper nezgode, priskrbi tudi pokojnina za stara leta, in v ta namen naj bi uplačali največ podjetniki, nekaj država, nekaj pa tudi delavci sami. Zoper nezgode ali nesreče pri delu so zavarovani delavci v tovarnah, fužinah in rudniških jamah. Ni sicer podobe, da bi se ta predlog tako brž sprejel, vender je že to znamenje Časa, da se taki nasveti vedno spet na dan prikazujejo. Pravični ljudje spoznavajo, da je to krivica, če mora človek, ki je celo življenje pridno delal in pošteno živel, pa si pri pičli plači ni mogel nič prihraniti, na svoje stare leta pomanjkanje in morda celò glàd trpeti. Kakor se uradniki na starost preskrbijo s pokojnino, tako bi se morali preskrbeti tudi ljudje drugih stanov, ki so v dnevih svoje moči opravljali kako občekoristno in potrebno delo. Ako do tega pride, da se tovarniškim delavcem priskrbi pokojnina, bomo jim jo mi iz srca privoščili. Posledica pa bo, da bodo potem pokojnino zahtevali tudi mestni obrtni (rokodelski) delavci, nazaduje pa še kmetski posli. Za starost kmetskih poslov se bo moralo že zavolj tega bolje poskrbeti, ko do sedaj, ker bodo potem, kedar tovarniški delavci pokojnino dobijo, kmetski posli še bolj v tovarne in fužine tiščali, nobeden ne bo hotel več na kmetih ostati, in če je že zdaj na kmetih huda za posle, potem jih bo še težje dobiti. Dandanašnji se veliko govori o revnem stanu delavnih ljudij. Za marsiktera obrtna in rudniška podjetja bo to resnično ; kar pa zadene kmetske posle, se sme trditi, da jim ni nič hudega in da se jim bolje godi, ko v prejšnjih časih. Oni imajo boljšo hrano, ko so jo imeli posli prejšnjih časov. Na Koroškem dobijo posli po petkrat na dan jesti, hlapci imajo plače po 60, dekle po 40 gld. na leto. V celovški okolici mora dvakrat v tednu meso biti, za malo južino dobijo dekle kruh in kavo, hlapci pa hruh in žganje, mošta še piti ne marajo. V prejšnjih časih pa kave in žganja niso poznali, meso so jedli komaj 3 do 4krat na leto, namesto rženega je bil v mnogih krajih ovsen kruh, plače pa so imeli boljši hlapci po 24 do 30, dekle pa po 12 gld. in nekaj domače obleke. V naših časih je gospodar veči siromak, ko njegov hlapec. On mora ravno tako trdo delati, nema nič boljše hrane, trpinčijo ga hude skrbi, kterih hlapec ne pozna; če pa leto okoli pride, in kmet sešteje svoje dohodke in stroške, mu dostikrat ne ostane toliko dobička, oziroma zaslužka, da bi si nov klobuk kupil. Keklo se bo: če kmetskim poslom nič ni hudega, čemu pa potem tako tiščijo v mesta in tovarne? To je tako: v mesta tiščijo največ ženske, da so bolj pri lahkem delu, vrh tega imajo tam pa še boljšo hrano in plačo; možki pa grejo v tovarne, ker tara toliko zaslužijo, da se lahko oženijo, česar se pozneje seveda pogosto kesajo; za enega človeka bi plača zadostovala, kedar je pa treba rediti ženo in cel kup otrok, morajo vsi vkup pri trdem živeti ; on se dostikrat spominja srečnih dnij, ko je bil še hlapec in je vsega zadosti imel, pa zdaj si ne more več pomagati. Tudi ženskam, ki so se v mesta preselile, se dostikrat slaba godi, da imajo pogosto hude gospodinje, pičlo in borno hrano, malo spanja, včasih pa so tudi po več tednov brez službe. Marsiktera bi se rada na kmete povrnila, pa nekaj jo je sram, nekaj se je kmetskega dela in kmetske hrane že odvadila, nekaj pa noče več sleči svoje gosposke obleke in zameniti jo s kmetsko. Kmetski posli se motijo, če mislijo, da je tistim, ki so v mesto ali fužino ali v rudnik na delo šli, kdo vé kako dobro. Dostikrat so v hudih skrbéh, nevarnostih in stiskah med tujim svetom, dostikrat morajo po nedolžnem požirati grenke besede, dostikrat so celò lačni, česar vsega kmetski posli ne poznajo. Le v tej reči so kmetski posli milovanja vredni, da se na starost tako malo za nje skrbi, ali skoraj V Celovcu, 30. rožnika 1895. bi se reklo, da nič. Včasih so smeli vsaj beračiti, zdaj pa še tega ne smejo ; od tistih dveh rajnškov, ki jih morda pri občini za podporo dobijo, pa tudi ni mogoče živeti. Ne bilo bi tako hudo, ko bi hoteli mladi posli nekoliko bolj varčno ravnati s svojim denarjem. Hlap'ec, ki zasluži 50 do 60 gld. na leto, bi lahko kadil tobak, si kupil potrebno, pa bolj skromno obleko , tu in tam bi smel še kak vrček piva popiti, in vrh vsega tega bi si mogel prihraniti vsako leto svojih 15 do 25 gld. V 30 letih bi se nabrala lepa svotica, če se pri-štejejo še obresti in obresti od obrestij ! Ne samo za posle, tudi za gospodarje bi bilo dobro, ko bi se kaj poskrbelo za stare posle: če bi se naredila taka postava, da se bodo preskrbovali le taki kmetski posli, ki so ves čas svojih zdravih let na polju delali, potem bi posli ne tiščali več tako v mesta, vsak bi si mislil: „bom koj potrpel, da sem potem na starost preskrbljen". Poslov bo potem dovolj, in to bo dobro za kmete. Pa kako preskrbeti stare kmetske posle ? Ko se je ta stvar v koroških listih razgovarjala, je neki liberalec nasvetoval , naj bi se napravila blagajnica ali kasa, v ktero bi moral vsak posel 10 gld. na leto uplačati, gospodarji pa tudi za vsacega posla po 10 gld.; iz te blagajnice bi stari posli potem pokojnino dobivali. Mi smo se takrat precej oglasili in rekli, da to ni mogoče: posel bi še mogel plačati svojih 10 gld.. gospodar pa za vsacega posla 10 gld. ne more uplačati; če bi imel 4 posle, kar je pogosto, bi moral uplačati vsako leto poleg vseh drugih plačil in tudi poselskih plač še posebej 40 gld. za poselsko kašo! Kje bo pa jemal? Ta zadeva se zamore urediti še le potem, kedar se enkrat ustanovijo posilne kmetijske zadruge, kakor jih je nasvetoval minister grof Falkenhayn. Vsaka občina za se tega ne more izpeljati, ker posli ne ostanejo zmirom v eni občini. Prav daleč pa tudi ne grejo ; kmetijske zadruge bodo pa obsegale vsaka eno okrajno sodnijo ; kar je pod enim sodnikom, bo tudi pod eno zadrugo. Starih poslov ne kaže uz-drževati z denarjem ; ampak zadruga jim bo zidala hišo za stanovanje in bo posestnikom celega okraja naložila, koliko mora vsak dati ali žita ali zabele za hišo starih poslov, kjer bi se za vse skupno kuhalo. To bi prišlo za kmete še najboljši kup ; škodovalo bi pa nič, če bi tudi mladi posli, dokler še služijo, za to svojo hišo uplačevali, da bi na kmete menj prišlo. Ali bi ne bilo tako preskrbo-vanje najboljše in najcenejše? Pevovodja Miha Hanin f. | „Umrl je mož!“ Z žalostnim glasom naznanjal je mrtvaški zvon šmihelske cerkve dné 20. rožnika zjutraj pretužno novico, da je naš vrli Miha Hanin, cerkovnik, pevovodja „Gorotan“-a, tajnik slov. posojilnice, izdihnil blago svojo dušo ! Cesar so se bili vsi bali, zgodilo se je, in glas da nam je umrl ta vrli mož, — mož v čistem, lepem pomenu besede, ta glas zbudil je med koroškimi Slovenci najiskrenejše sožalje. Kdo se ga ne spominja, nadarjenega pevovodje, ko je po naših zborih vodil pevce — Gorotance in z milo slovensko pesmijo navduševal rojake za svete ndrodove svetinje, za vero in nàrod! „Gorotan“ zgubil je prvo svojo moč, plaka za svojim voditeljem. Kolika izguba za slovenski Korotan, ko je preminul navdušeni nàrodnjak! Župnija Šmihel nad Pliberkom izgubila je svojega vestnega cerkovnika in organista, ki je z prijaznim, ponižnim obnašanjem prikupil se hitro vsakemu, kdor ga je poznal ! Šmihelska cerkev žaluje za njim, to pokazala je črna zastava, ki je vihrala raz stolp, ko je on ležal na mrtvaškem odru. Sosedi žalujejo po sosedu — prijatelju, ki je bil pripravljen pomagati vsakemu, ki je imel za vsacega prijazno besedo! Troje neodraščenih Štev. 18. nedolžnih otrok zdihuje in se joče za svojim skrbnim, dobrim očetom ! Slovenska posojilnica šmihelska izgubila je svojega vestnega tajnika, ki je preskrbno vodil knjige. Bil je nadarjen pa tudi neupognjen nàrodnjak, ki je iskreno ljubil svoj nàrod, ki se je zanj žrtvoval in zato zaslužil naše največje priznanje. Kes, umrl nam je mož! Povedano-bodi tii pa tudi, da so se naši nasprotniki veselili že dolgo Haninove smrti in da se niso sramovali kazati javno tega svojega veselja, ko je on trpel na mrtvaški postelji ! ! Dosegel je naš Miha Hanin, starost 29 let. Mlad še prevzel je za svojim očetom Jurijem leta 1886. posestvo in leto pozneje stopil v zakon z Marijo Klokarjevo, hčerjo našega g. župana Sim. Klokarja. Iskreno ljubila sta se mlada zakonska, nju srečo povzdigovalo je troje nežnih otrok: Lojze, Milka in Amalija. Bolezen pa je začela kaliti veselje in srečo, in bleda smrt vzela je pred 9 meseci skrbnemu možu ljubljeno ženo, in tako kruto razrušila trdno vez. Umrla je žena za sušico in za isto boleznijo tudi mož, ki je zelo dolgo hudo bolehal. Kako so čislali rajnega Miho vsi, pokazal je njegov pogreb v soboto dné 22. rožnika. Vsa župnija, vsaj kar je je nàrodne, prišla je spremit svojega nepozabnega rojaka k zadnjemu počitku; prihiteli so pa tudi nekteri rodoljubi iz drugih krajev slov. Koroške! Sprevod je vodil preč. g. dekan pliberški dr. J o s. S o m m e r, ob strani mu osem duhovnikov! Ta sprevod je najlepše pokazal, kako zna slovenski nàrod častiti svoje zaslužne može! In umrl nam je mož ! To je spričal tudi iskreni nagrobni govor domačega vč. g. župnika. Ko so bili končani cerkveni obredi, zapel je pevski zbor milo-otožno žalostinko, in potem je spregovoril g. župnik tako srčno o vrlinah in zaslugah blagega pokojnika, da ni ostalo suho nobeno okó, da se je glasen jok čul ob grobu prerano umrlega. Spominjal se je bogoljubnega življenja in bridke osode pokojnika, slikal njegovo vzgledno družbinsko življenje, njegove obilne zasluge, ki si jih je pridobil kot organist za domačo cerkev, kot posojilnični tajnik za ves okraj, kot pevovodja „Gorotana“ za vse slovenstvo. Bil je čist značaj, nepozaben nam je toraj njegov spomin ! — Besede spregovorjene z globokim prepričanjem, segale so vsem do srca in v tej bridki uri čutili smo, koliko izgubimo z Miho Kaninom! Molili smo pri sv. mašah, ki so se darovale za pokojnika za večni mir in pokoj njega blagi duši, da bi mu Bog v večnosti poplačal, za kar se je tu trudil. Zapustili smo gomilo njegovo s prepričanjem, da smo materi zemlji izročili jednega najboljših naših mož! Skrb za nedolžne otroke, ki so tako zgodaj zgubili ljubo mamko, dragega očeta, prevzame njih stari oče, g. župan Sim. Klokar. Bridke ure doživel je ta vrli mož v zadnjem času, ko sta mu zaporedoma umrla jedina ljubljena hči, ljubljeni zet! Vkljubu tolikim bridkostim prevzel je vnovič naše breme županstva, ter se tako žrtvoval za nàrodno stvar. Cast mu! Kekel sem, da se zli nasprotniki veselijo smrti Haninove. Naj se je ne veselijo! In ne bodo se je veselili, če rojaki upoštevamo slavnega pesnika : „Umrl je mož! — Ne ni umrl, Oči le časne je zaprl, Da se po trudu in po boji Oddahne v blaženem pokoji. Ne ni umrl! Še duh njegov živi med nami, Na delo nas budi in drami! čast Haninovem spominu! Večni mir njegovi duši ! ________ Dopisi prijateljev. tpaF* Slovenci! Zakurite na večer 4. mal. srpana v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov."^! (Kronski darovi za velikovško šolo.) Darovali so čč. gg. duhovniki, zbrani na konferenci dné 18. t. m. v Grabštanji: g. prošt Serajnik 100 kron, kapelan Serajnik 4 krone, Vidovič 2 kroni, Trobeš 2 kroni, Lubej 2 kroni, Greiner 3 krone, Vedenik 2 kroni, Bayer 2 kroni, Stingi 4 krone, Perne 2 kroni, dekan Bizer 10 kron. Od rodoljubov iz spodnje ziljske doline smo prejeli naslednje darove: Farni oskrbnik Janez Varmut v Gorjah 5 kron, Toni Varmut 2 kroni, Jan. Milonik 2 kroni, Andrej Wigele 2 kroni, Josip Katnik 2 kroni, Janez Šnabl 2 kroni, Janez Šnabl jun. 1 krono, g. Schaubach 2 kroni. Skupaj 151 kron. Vsem presrčna hvala. Živeli nasledniki! Iz Žihpolj. (Nova cesta.) Vsak z glavo maje nad novo cesto čez Humberški klanec, ki jo zdaj delajo. Napravljajo tako dolge ride sem in tje, da vožnje ne bo konca ne kraja. Ko bi dva šla od mosta proti Celovcu, eden na stari, eden pa po novi cesti, bo prvi že v mestu, ko bo drugi še le pri „Kanonhofu“. Ta nova cesta bo pojedla denarja blizo 100.000 gld. ; inženirji pa pravijo, da si upajo staro cesto za 6000 gld. popraviti. Tu se spet vidi, kako znajo liberalci gospodariti in kako malo se jim denar smili! Saj vozi se tako malo po tej cesti, kedar pride železnica, bo pa še bolj zapuščena, tako da bo še po sredi trava rasila. Čemu tedaj toliko denarja potrositi za to cesto?! Stara cesta je še dobra od Hauserja do Fibra; od tam naprej bi se naredila večja rida, da bi ne bil prehud klanec, to bi veljalo kakih 15.000 gld., pa bi bilo ljudem ustreženo. Po novi cesti pa bodo ljudje le vozili, če bodo k temu prisiljeni; nobeden ne bo maral toliko časa zgubiti. Poljanci onkraj Drave pravijo, da pojdejo rajši na brod in mimo Razaja. Govori se tudi, da se bo brod v Medborovnici predelal ; morda ga bo še Razaj sam prenaredil. Pot med Razajem in brodom bi se morala nekoliko popraviti. Nedavno je bil tukaj nek nemški kmet iz Št. Vida in se je prav norčeval iz naše nove ceste. Prav hud je tudi nek liberalni gestir, ki mu bo nova cesta mnogo zaslužka vzela; naj se zahvali pri svojem prijatelju g. poslancu Kirschnerju. Mi le želimo, da dobimo kmalu železnico. Iz Velikovca. (Izvanredni občni zbor naše posojilnice) vršil se je dné 19. t. m pri „Aufmuth“-u ob obilni udeležbi. Bilo je 46 zadružnikov navzočih. Namesto odstopivšega g. predsednika in blagajnika izvolila sta se kot nova odbornika občeznani rodoljub Luka Oraš p. d. Primožič v Vogljah in pa France Treiber, župnik v Št. Rupertu. Za predsednika je bil izvoljen odločni narodnjak Franc Reš, trgovec v Šmiklavžu pri Rudi, za blagajnika pa župnik France Treiber. Od 1. malega srpana t. 1. naprej bo posojilnica uradovala v cerkvenih ulicah številka 44 (stanovanje g. kanonika Holec-a). Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Stavba slovenske šole.) V sledečem podam vam imena tistih blagih slovenskih kmetov, ki so za stavbo slovenske šole v Velikovcu podarili lesa. 1.) Fara Št. Rupert pri Velikovcu. Mrzla voda (Kaltenbrunn) : Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc 2 smreki, Andrej Ovžan p. d. Sivic 2 smreki, Val. Majrič p. d. Krhk 2 smreki, Lekš Nemec p. d. Pušl 2 smreki, Filip Messner p. d. Skrajnik 1 borove, Val. Kiinstl p. d. Motajdel 3 smreke, Ana Ahac p. d. Hofmanca 2 smreki. Orličaves: Jožef Švajger p. d. Gorej 1 borove. Št. Rupert: Jernej Cikulnik p. d. Hoflar 2 smreki. Vinogradi: Matija Kumar p. d. Hupelnik 2 borovca, Urban Švajger p. d. Dular 2 borovca, Katarina Edlacher p. d. Ovšenca 1 borove, Veronika Edlacher p. d. Hambružinja 1 borove, Lorene Podrišnik p. d. Standman 1 smreko. Nad Dravo: Janez Ka-minjak p. d. Klocar 2 smreki, Marija Gross p. d. Ravnica 3 borovce, Lorene Murko p. d. Vrank 2 borovca, Jožef Ovžan p. d. Krhk 2 smreki. Klopic e: Anton Polcer p. d. Pušnik 2 borovca, Juri Rauter p. d. Kavan 1 smreko in 1 borove, Mat. Kranjc p. d. Dinar 2 smreki, Gregor Urbane 2 smreki, Janez Kuhar p. d. Gracej 2 borovca, Val. Bruner p. d. Lužnik 1 borove. Na Ruštatu: Janez Polcer p. d. Miki 2 smreki, Tomaž Stranjak p. d. Habernik 2 smreki, Tomaž Kues p. d. Kušar 3 smreke. O 1 š e n i c a : Andrej Slugovec p. d. Hornar 2 smreki. Mlinski graben: Valentin Taupe p. d. Fukš 15 desk. 2.) Fara Št. Jurij na Vinogradih: Jožef Pušl p. d. Štefan 1 debelo smreko, Matevž Škofič p. d. Murk 2 smreki, 3.) Podfara Sv. Frančišek na Želinjah. Štriholče: Valentin Gross p. d. Krošelj 3 debele smreke, Anton Kasl p. d. Kuhling 2 smreki, Peter Kumer p. d. Šitlar 2 smreki, Florijan Maher p. d. Gregori 2 smreki. 4.) Fara Št. Štefan pri Trušnjah. Št. Martin: Tomaž Lobnik p. d. Hanč 3 debele smreke, ktere je Anton Cikulnik p. d. Špajzar brezplačno na stavbeni prostor pripeljal. Spodnje Dobje: Martin Karpf p. d. Šuštar 1 smreko, Volbenk Matija p. d. Pušl 1 debel borove. Fara Št. Peter na Vašinjah: Jožef Samic p. d. Miklav v Silah 6 mladih smrek za zidarske stebre. Fara Št. Kancijan, Jezernica : Karol Oraš 100 krajnikov. V o g 1 i j e : Luka Oraš p. d. Primožič 6 debelih smrek. Skupaj se je darovalo 85 debel, 15 desk in 100 krajnikov. Naj bo vsem blagim darovalcem presrčna hvala izrečena. Bog živi naše vrle kmete! — Pripeljali so do zdaj naši pridni kmetje brezplačno 560 kubičnih metrov kamna in 115.000 kosov opeke. Vsled ugodnega vremena stavba slovenske šole hitro napreduje, zdaj je tudi že pritličje dogotov-Ijeno in se že začne zidanje prvega nadstropja. Ako ostalo opeko o pravem času dobimo in ako ostane vreme tako ugodno, potem pride stavba v treh tednih pod streho. Ves za stavbo potrebni les je že obrezan in na stavbeni prostor zvožen. Iz Podjunske doline. (Zajcu vojsko!) Leto za letom se pritožujemo kmetovalci čez lovsko postavo, ki nam zabranjuje pokončevanje škodljive zverine, škode nam pa ne povrne, ki nam jo napravi zverina, posebno še zec ali zajec. Jemlje se ozir le na gospodo, ki se hoče z lovom (jago) kratkočasiti, zato se mora zverina varovati, če bi prav pri tem kmetski stan konec vzel! Neizmerna je škoda, ktero so zajci napravili posebno v letošnji hudi in dolgi zimi zlasti v vinskih in sadjarskih krajih, v gorenji in dolenji Avstriji, na Štajerskem, pa tudi pri nas na Koroškem in. drugih deželah. O tem je v državnem zboru bridko tožil poslanec dr Scheicher, ki je naposled poljedelskega ministra vprašal, kdaj že misli izdelati in predložiti boljšo lovsko postavo, da se bo zverina bolj pridno po-končevala ter da se posebno iztrebijo škodljivi zajci. Tudi na štajersko kmetijsko družbo je došlo toliko pritožb iz vseh kotov dežele, da se je tista vender osrčila in naredila prošnjo na deželno vlado in na deželni odbor, v kteri popisuje veliko škodo, ki so jo zajci to zimo naredili, in nazadnje prosi za tako postavo, da bi smel zajca vsak ubiti, ne da bi bil za-volj tega kaznovan ali pa da bi moral za to lastniku ali najemniku lova kako odškodnino plačati. V svojem poročilu pripoveduje, kako so zajci gospodarili v sadnih vrtovih in vinogradih. Ne samo da po zimi obglodajo skorjo trt in sadnih divjakov, še vigredi pogrizejo mlade popke in s tem drevesce ali trto popolnoma ukončajo. Zjokal bi se človek nad škodo, ki so jo zajci naredili v novih ameriških vinogradih, ki so se nasadili s tolikim trudom in tolikimi stroški! Ali ni škoda za lepi denar, ki ga dežela, država, hranilnica, zasebniki, sadjarske in vinorejske zadruge izmečljejo za povzdigo sadjereje in vinoreje, če se pa ob enem ne pokonča škodljivi zajec, ki vse nove nasade pokončuje?! Kmetovalec mora vse veselje do dela zgubiti, če vidi, da je ves njegov trud zastonj. Čemu so nam kmetijski učitelji, šolski vrti, kmetijske podružnice, vinorejske in sadjarske zadruge, če je pa lovski gospodi dovoljeno, s svojo zverino uničevati vse nasade?! Radovedni smo, kaj poreče na to prošnjo štajerski deželni zbor in deželna vlada. Pa tudi koroški zajci niso nič menj požrešni in škodljivi; zato pričakujemo, da se bo ta zadeva v razgovor spravila tudi v koroškem deželnem zboru, zlasti od strani kmetskih poslancev. Tudi mi si želimo postavo, da se zajec razglasi kot škodljiva žival, ktero sme vsak, v prvi vrsti kmet s svojo družino, na kteri koli način brez kazni loviti in pokončevati. Ce že nekteri ljudje ne morejo brez lova živeti, saj jim ostanejo še srnaki, divji kozli, roparske tiče in marsiktera druga zverina. Iz Tolstega Vrha. (Preložena slavnost.) Liberalni Kotoljčani so preložili svojo veliko-nem-škutarsko slavnost, ktero so hoteli napraviti, kakor ste poročali v zadnji številki, na dan sv. Petra in Pavla, na cesarjev rojstveni dan dné 18. velikega srpana. Menda mislijo, če jo napravijo na ta dan, več ljudij privabiti na svoje limanice in nekoliko zakriti svoje prave namene! Iz Šmihela nad Pliberkom. (Razno.) Redko slavnost obhajali smo tu dné 24. rožnika, namreč dve zlati poroki. Praznovali so jo po domače Jenšacevi stariši, ki živč v zakonskem stanu že 53 let, in p. d. Sonatovi stariši, ki so v zakonu 50 let, v Strpnji vasi. — Rekurs, ki so ga vložili naši nasprotniki proti obč. volitvam, bil je od vlade zavržen. Dné 15. rožnika smo imeli volitev župana. Izvoljen je bil enoglasno naš dosedanji občespoštovani župan gosp. Sim. K lo k ar. Bog ga živi! Od murskega polja. (Boj za obstanek.) Kakor vi Korošci, tako se moramo tudi mi Slovenci na murskem polju trdo vojskovati z nemškim vetrom, če hočemo še nadalje Slovenci ostati, za kar nas je Bog ustvaril. Mi smo že blizo nemške meje, in nemškutarija pritiska na nas z vso močjo. Tudi pri nas je mnogo odpadnikov ali nemškutarjev, ki pomagajo Slovencem grob kopati, čeravno so od slovenske matere rojeni. Takih imamo dovolj v Gornji in Spodnji Radgoni in v Ljutomeru. Naše središče je Ljutomer, in to je ravno žalostno, da imajo ta veliki trg naši nasprotniki, nemški liberalci in nemškutarji, v rokah. Nedavno so bile občinske volitve v Ljutomeru, in Slovenci so vse moči napeli, da bi občino v roke dobili. Posebno mnogo se je potrudil mladi odvetnik g. dr. Rosina. Toda nekteri tržani, ki so rojeni Slovenci in veči- del od Slovencev živijo, so potegnili z nemškutarji, in tako je slovenska stranka propadla v prvih 2 razredih za kakih 12 glasov vkupaj ; v prvem sta jej menda manjkala samo dva glasa; v tretjem razredu so pa Slovenci zmagali z veliko večino. Zdaj ko imajo nemškutarji oblast v rokah, bodo pa že slovenske otroke, kar jih je v trgu in morda tudi nektere iz bližnje okolice, tlačili v nemško šolo in jih tako skušali predelati v Nemce, da bodo potem svoje lastne slovenske stariše zaničevali in grdo gledali. Takih spak smo že dosti poznali po mestih in trgih, ki so se gospósko nosili in nemško govorili ter se sramovali svojih sta-rišev in bratov, če so jih ti v svoji kmetski obleki obiskali in vpričo gospodov po slovensko govorili. Prišlo je namreč po takih žlahtnikih na dan, da novopečeni nemškutar, ki je sicer vedno le po nemško govoril, ni pravi Nemec, ampak od slovenskih ljudij, in tega se je sramoval. Mi slovenski kmetje pa ne maramo za tako spakovanje, ker vemo, da je tudi kmet časti vreden, če bi tudi nič nemško ne znal, da je le poštenjak in priden gospodar. Mi od tržanov ne potrebujemo nič zastonj , vse moramo plačati, zato pa tudi naše slovenske materne besede ne pustimo zaničevati. Če tržki krčmarji in trgovci ne bodo hoteli z nami Slovenci držati, ampak nas bodo tlačili pod nemški in liberalno-judovski jarem, potem se bomo tudi mi znali njihovim hišam izogniti in bomo kupovali ter jedli in pili pri takih, ki so nam Slovencem tudi takrat prijazni, kedar gre za resnico, namreč pri volitvah. Prav možko bi bilo, ko bi se vsi kmetje pogovorili in bi si med seboj roko in možko besedo dali, da ne bodo več kupovali pri takih, ki so sicer sladki ko méd, ob času volitev pa Slovencem noge podstavljajo. Politični pregled. Imenitne novice: Ministri so šli, samo dva sta ostala, poljski minister Javorški in vojaški minister (za deželno hrambo) grof Welsers-heimb. Namesto prejšnjih smo dobili same uradnike za ministre, to je znamenje, da ne bodo dolgo vladali, ampak le do tje, da se politični položaj zjasni ; za dolgo časa pa se uradniško mini-sterstvo ne poda dobro za ustavno državo. Novi ministri so: za prvega ministra je postavljen cesarski namestnik Dolenje Avstrije grof Kiel-mansegg, on bo vodil notranje zadeve in predsedoval pri ministerskih sejah; odsekov (sekcijski) načelnik baron B o h m je postal denarni minister ; poljedelsko ministerstvo bo vodil odsekov načelnik vitez Blumfeld, kupčijsko ministerstvo odsekov načelnik vitez Wittek, pravosodno ministerstvo odsekov načelnik vitez K rali, učno ministerstvo pa odsekov načelnik vitez Rittner. Od vseh od-stopivših ministrov je škoda samo grofa F alke n-hayna, ki je vodil poljedelsko ministerstvo, pravičen mož, ki je imel srce za kmete in je tudi za nas Slovence kaj storil. Cesar so se v prav lepem pismu poslovili od njega in od kneza Windisch-gratza; Plener, Wurmbrand in Madejski so dobili pa visoke rede. — Kako pa je vse to tako hitro prišlo? Levičarji so stopili iz koalicije in sicer, kakor pravijo, zato, ker je proračunski odsek z 19 proti 15 glasom pritrdil, da naj se ustanovi slovenska gimnazija v Celju. Pa to je le pretveza; liberalci poprej niso nič dosti ugovarjali tej šoli, in mi smo prepričani, da jim ni nič na poti; pravi uzrok, zakaj so Judi liberalce prisilili, da so koaliciji hrbet obrnili, bil je ta, ker vlada ni hotela ali ni mogla ali si ni upala zatreti p r o tij u d o vs keg a gibanja na Dunaju. Liberalci se zibljejo v sanjah, da bodo skrpali novo koalicijo, v kterej ne bo Slovencev in nemških katoličanov, ampak samo liberalci, Poljaki, Rusini, češki graščaki, Lahi in Rumuni. Če bi bilo teh premalo, mislijo še Steinwendrovce k sebi potegniti. Na ta način mislijo vkupej zvariti večino, v kterej bi imeli nemški liberalci edino odločilno besedo, torej bi se morala tudi nova vlada iz njih srede vzeti. Ni pa verjetno, da bi se dali Poljaki vjeti v ta tičnik. Največ je zdaj ležeče na Mladočehih; ako bi se ti hoteli spametovati in v zvezo stopiti s Poljaki in konservativci, potem so liberalcem vsi računi prekrižani! — Da bo koalicije kmalu konec, je vsak naprej videl, ko se je enkrat očitno pokazalo, da ne more narediti dobre volilne preosnove. Plener si je tudi sam jamo izkopal s svojo novo davčno postavo, ktera je tako bogatinom kakor navadnim mestjanom trn v peti : zavolj nje so ga zatajili še njegovi lastni pristaši in sklenili izstop iz koalicije, čeravno so morali vedeti, da to pomeni Plenerjev padec. — Vlada je predložila državnemu zboru postavo, s ktero se dovoli po potresu poškodovanim na Kranjskem in Štajerskem 4 milijone goldinarjev, deloma kot brezobrestno posojilo, deloma kot darilo. Štajerska dobi 30.000 gld., vse drugo Kranjska, in sicer: Ljubljana 100.000 gld. darila, 1,700.000 gld. brezobrest- nega posojila za stavbe novih hiš in 100.000 gld. brezobrestno za mestni regulacijski zaklad; ljubljanske cerkve dobijo 100.000 gld. darila, mesto za svoja poslopja 50.000 gld. posojila; drugi kraji po deželi dobijo 1,245.000 gld. posojila, 200.000 gld. darila: cerkve po deželi 300.000 gld. darila, šole 40.000 gld. darila; trgovci in obrtniki 100.000 gld., posojila, 10.000 gld. darila. Brezobrestno posojilo morajo hišni posestniki vrniti v 15 letnih obrokih, trgovci in obrtniki pa v 3 letih. To je gotovo lepa pomoč, za ktero moramo Slovenci hvaležni biti svitlemu cesarju, kajti gotovo je njih beseda največ izdala, da smo še toliko dobili. Vendar se čujejo opravičeni glasovi, ki tožijo, da se je ne-kterim premalo odmerilo. V prvi vrsti so to obrtniki in trgovci, kterim je ves kredit omajan, po vrhu pa so bili par mesecev brez dela; kaj bo za vse te 10.000 gld. darila in 100.000 gld. posojila? Upati je, da se jim, ako državni zbor podpore ne poviša, tem več odmeri iz nabranih milodarov. Pre-majhno je tudi darilo za ljubljanske hišne posestnike. Ge se je hišnim gospodarjem na deželi, ki imajo poleg hiše tudi polje, odmerilo 200.000 gld. darila, zakaj Ljubljančanom samo 100.000 gld., ki nemajo polja in je bila hiša njih edino premoženje? Slednjič se je čisto pozabilo na kranjski deželni odbor, kteremu se je mnogo hiš podrlo, da bo imel velikanske stroške, če pa državne podpore ne dobi, se bodo morali ti stroški naložiti na deželne doklade. V proračunskem odseku državnega zbora je poslanec Klun predložil, naj se ljubljanskim hišnim posestnikom dovoli še posebej en milijon goldinarjev posojila proti 3% obresti) tako, da bodo v 20. letih kapital in obresti nazaj uplačali. (To posojilo bo za bolj premožne posestnike, ki se nočejo puliti za brezobrestno posojilo in ga pojesti revežem.) Poslanec Schwegel je pa nasvetoval, naj se za uknjižbo posojila ne zahteva pupilarna varnost; in če bi od posojila, ki je namenjeno za kmete, kaj ostalo, naj se porabi za Ljubljano. Oba predloga sta bila sprejeta, torej je upati, da ju sprejme tudi državni zbor. — V delegacijah je minister Goluhovski rekel, da se bo držal politike svojega prednika Kalnokija. Skupni proračun za leto 1896. kaže kosmato potrebščino 156,291.463 gld. Odštevši pokritje 2,692.175 gld., ostane čista potrebščina 153,559.288 gld. Odštevši zopet od te svote 49,007.140 gld. preračunjenih prebitkov dohodnine na carini, ostane 104,552.148 gld. Od te svote treba nadalje odbiti 2 odstotka, ktera mora trpeti državni zaklad ogerski in ostane potem 102,461.105 gld., ktere treba pokriti. Od te svóte mora nositi naša polovica 71,722 774 gld Ogerska pa 30,738.332 gld. V primeri s proračunom za leto 1895. bode prispevek naše polovice za 1,860.401 gld. veči. Redne vojaške potrebščine znašajo 119,745.169 gld., izredne pa 14,389.659 goldinarjev. Vojaške potrebščine so narastle za 3,699.213 gld. Skupne potrebščine za vojno mornar-nico, redne in izredne, znašajo 13.481.260 gld. Poslanci Spinčič in tovariši so vlado interpelirali zastran volitev v Istri, če vlada kaj vé, kake sleparije in nepostavnosti so se godile od strani laške liberalne stranke. —Med Hrvati je velika nevolja, ker hoče ogerska vlada njih gozde prodati. V Belgiji dobijo v kratkem versko šolo. To je plačilo za to, da so dobro volili ter imajo krščansko večino v državnem zboru. — Na Angleš-k e m se približujejo katoliški cerkvi. Še neki piotestantovski nadškof je zaukazal molitve v ta namen, da bi se anglikanci in katoličani zopet združili v eno cerkev. To gibanje se je začelo vsled okrožnice sv. očeta Leona XÌII. Molimo tudi mi za Angleže in posebno še za razkolne (pravoslavne ali staroverske) Slovane, da bi se združili s katoliško cerkvijo! Med Slovenci ustanovljena bratovščina sv. Cirila in Metoda moli (žebra) v ta namen že dolgo let. — Pri občinskih volitvah v Torinu na Laškem je zmagala katoliška stranka, lorin je veliko in glavno mesto nekdanjega kraljestva Piemontezov. — Novi turški vezir Sajd paša je zvita glava. Obljubil je vse storiti, kar zahtevajo Anglija, Francija in Rusija zastran Armenije. S tem hoče Angleže pomiriti; storil pa ne bo nič. — Na Portugalskem bo v kratkem velik katolišk škod. — Mestni svét v Menčestru (veliko mesto v Angliji) je sklenil osemurni delavnik za svoje delavce, to se reče, kar ima mesto delavcev v službi, delali bodo samo po 8 ur na dan in imeli tisto plačo, ko prej. S tem daje lep izgled tovarnarjem, rudničarjem in drugim bogatim gospodom, ki naj bi tudi svojim delavcem več počitka dali, ne pa jih pri trdem delu držali po 10 do 14 in včasih še več ur na dan. Delavci v mestih in tovarnah že davno tirjajo osemurni delavnik. To pa ne more veljati za kmete, ki po zimi počivajo, zato morajo pa po leti ugodno vreme porabiti, da svoje pridelke suhe pod streho spravijo, vsak stan ima pač svoje posebnosti. Gospodarske stvari, Čistost svinjakov je eden glavnih pogojev umne prašičje reje. Zato je pa dobro, če se tla napravijo malo pošev. Tla se dele v dva dela, v viši in nizi del. Viši del se nastelje s slamo drugi pa ne. Prašiči se kmalu navadijo, da leže v zgornjem delu, v spodnjem pa blato odkladajo. Živinski sejmi meseca mal. srpana. Dné 1. m. srpana v Trbižu ; 2. v Žel. Kapli 6. v Wolfsbergu; 12. v Libeličah; 13. v Kotljah 15. v St. Andražu ; 22. v Št. Lenartu pri Pustrici 26. v Rojah pri Št. Pavlu. Nevicar. Na Koroškem. Tujcev je ob Vrbskem jezeru: v Porečah 288, v Vrbi 229, v Krivi Vrbi 65 pri Majerniku 17. To je pa še le žačetek, pride jih še mnogo več. — V Št, Petru pod Velikovcem je. strela ubila tri krave. — V Brežah je bil pri tepežu ubit mlinar Matija Zlatnik iz Reberce. — Podružnica „Sudmarke“ se je ustanovila za spodnji Rož. Ker so v tej dolini sami Slovenci, „Sudmark“ ima pa namen, Slovence iz njih domov pregnati, bodo tedaj ti Slovenci sami sebe preganjali, da Nemcem prostor naredijo?? — Pri sv. Tomažu je v Krki utonila 38 letna mutasta ženska. — Za ži-vino-zdravnika v Železni Kapli je imenovan gosp. Voltej Janežič. — Dné 9. rožnika so imeli v Žel Kapli novo mašo. Dné 15. rožnika pa so bili slovesno umeščeni novi župnik č. g. Franc Lene zvest slovenski rodoljub. Bog jih ohrani mnogo let ! — Pogorel je Matija Miki v Zlatnah pri Št. Jakobu. Škode ima za 1300 gld. — V Grabalji vesi pri Skocijanu je pogorel Štef. Pušnik. — Nad Ov-brami m Djekšami se je utrgal oblak in napravil grozen naliv, ki je na polju mnogo škode naredil — V Celovcu je umrl žitni trgovec Jož. Guzelj, rodom Slovenec, ki je kot samec zapustil veliko premoženje, pa se svojih trpečih slovenskih rojakov m spomnil niti z beličem. Tužna nam majka! — V Celovcu se je ustanovilo „katoliško meščansko in obrtno društvo". Dobro! — V Dvorcu pri Ra-dišah je strela ubila dve ženski. Na Kranjskem. Za vodovod v Kočevju je poljedelsko ministerstvo dovolilo 22.000 gld. podpore. — V Ribnici snujejo požarno brambo. — Na shod dolenjskih kmetijskih podružnic je došlo okoli 300 odličnih m6ž, med njimi več graščakov in duhovnikov. Govori so bili prav zanimivi in poučni. — Na shod dolenjskega katoliško-politič-nega društva v Črnomlju je prišlo okoli 1000 ljudij. Drug shod je napravilo to društvo v Krškem. — Natisnili smo poziv gosp. Lapajneta v Krškem, za ustanovo slovenske centralne posojilnice. Iz Celja se pa piše, da „zveza slovenskih posojilnic" te misli ne odobruje. Tako na kratko pa se Lapajnetova misel ne sme zavrniti, kajti tudi v Dolenji Avstriji imajo posojilnice tako osrednjo in posredujočo posojilnico, ki prav dobro uspeva, iu tudi koroške nemške posojilnice, kar jih je v katoliških rokah, mislijo na ustanovo centralnega zavoda. Celjska posojilnica res že zdaj pomaga drugim slovenskim posojilnicam, pa pod takimi pogoji, da posojilnice nemajo nič dobička, rajši še zgubo, vsaj to, kar stane poštnina. Ce bi pa centralna posojilnica zamogla kapitale tako po ceni dobiti, da bi jih posojilnicam posojevala po 3%, bilo bi jim po-magano. — V Zemonu pri Ilirski Bistrici je zgorelo sedem hiš. — V hudi revščini se nahaja znani stan pisatelj Jakob Alešovec, urednik nekdanjega, izvrstnega „Brenceljnaa. Slovenci, ki mrtvim pi-sateljem postavljajo drage spomenike, naj bi se spominjali tudi še živih, ki so bolj potrebni! — Povodenj v Planini je trajala tri mesece. — V Kačiči pri Štangi je pogorel Adam. — Toča je pobila okoli Bele cerkve. — V Medvodah se je ponesrečil premogar Hafner. — V Dragi so šolo zaprli zavolj osepnic. — Posestva kranjske industrijske družbe je kupilo poljedelsko ministerstvo za 1,400.000 gld. Nam se zdi, da je to vesela novica kajti poljedelski minister vender ne bo kmetov zatiral in jim pašnike kratil. Bomo videli, kaj Dorečejo kranjski listi! Na Štajerskem. Gasilcem v Iljaševcih so podarili svitli cesar 70 gld. — Nov križev pot iz lesa zrezan, dobijo v Kozjem. — Toča je pobila v Pekarjih. — Sv. misijon je bil te dni v Zabukovju — Na Bizeljskem so lani pridelali 8000 veder vina. Letos ga bo menj, zavolj vigrednega mraza. — V Lopati pri Celju je neka kmetica porodila trojčke vse tri zdrave fantičke. — Jutri na god sv. Petra in Pavla je v Gradcu zborovanje privatnih uradnikov, kteri bodo zahtevali, naj se izvrši sklep drž. zbora z dné 24. sušca 1893, ki ukazuje, naj se ustanovi pokojninski zaklad za privatne uradnike. Vsi privatni uradniki, kakor n. pr. časniški uredniki, trgovski knjigovodje in pomočniki, uradniki hranilnic in zavarovalnic, pisarji po raznih uradih itd., bi morali skupno na to delati, da se ta misel uresniči, in da se preskrbijo za starost. S tem bi bilo pomagano tudi občinam, ki so do zdaj morale podpirati onemogle uradnike te vrste. — V Brezju pri Mariboru se je obesil 13leten šolar!! — Nevihto in točo so imeli v Kostrivnici, Sečovem in Cerovcu. Na Bizeljskem je neka kmetica kaznovala svojega neporednega sinka. To ga je tako jezilo, da je zažgal!! — Nekaj slovenskih rodoljubov iz Štajerske in Kranjske pod vodstvom celjskega »Sokola" gre te dni v Prago na razstavo. — Na Grabah pri Središču je strela ubila neko kmetico. — V Braslovče pride za okr. zdravnika g. dr. Borštner. Na Primorskem. Posojilnico so ustanovili v Sežani. — V Ospu je vihar neko starko v brezno vrgel, da se je ubila. — V Rovinju je bilo kakih '0 ljudij pri nekem mrliču zbranih. Na enkrat se uderejo tla in vsi padejo v globoko klet, omare, mize, stoli, postelje pa za njimi in čez nje. 13 oseb je ostalo mrtvih, 40 je pa ranjenih. V celem mestu je zavladala velika žalost nad to grozno nesrečo. “ T®lmlnska Posojilnica je imela v preteklem letu 279 deležev, za 48.172 gld. hranilnih vlog, izposojenih pa 57.672 gld. Po drugih deželah. V Rimu je pogorel nunski samostan; tudi dve nuni ste v plamenih smrt našli. — Lutrovski princ Schonburg-Walden-burg na Saksonskem je prestopil v katoliško cerkev, v Prezestu na Ogerskem je strela ubila sedem koscev, ki so stali pod visokim drevesom. — Pri Kolomeji v Galiciji je huda nevihta podrla 22 poslopij, 200 drugih pa močno poškodovala. — V Prago je došlo 814 Čehov iz Amerike, da si ogledajo narodopisno razstavo. — V Kielu v severni Nemčiji je nemški cesar Viljem II. slovesno odprl baltiški prekop, ki se je izkopal. da bodo barke naravnost zamogle priti iz baltiškega v severno morje, in ne bo treba narediti dolzega ovinka okoli danskih otokov, kjer so tudi Danci lahko ustavljali nemške ladije in vojne parnike bodisi iz trdnjav bodisi s_ pomočjo svojih vojnih oklepnic. la prekop je torej važen tako za kupčijo, kakor za slučaj vojske, ter moč Nemčije na morju zelo povzdigne ; kajti odslej svoje vojne ladije lahko vržejo zdaj v severno, zdaj v baltiško morje, kjer jih ravno najbolj potrebujejo. Na to slavnost so bili povabljeni vsi nàrodi in vse države, in res so vse države poslale vsaka po dve ali tri ladije v Kiel, da so se mornarji vseh omikanih dežel udeležili slovesne otvoritve prekopa. Slavnost je bila res lepa, ven-dai je pa škoda za obilni denar, ki se je pri tej priložnosti po nepotrebnem zapravil. Raznoterosti, Izbrane pesmi. Zložil Anton Funte k,— Pod tem naslovom izišle so ta mesec najlepše pesmi proslavljenega slovenskega pesnika. Obsegajo 10 tiskanih pol in izišle so kot 38. in 39. snopič ,,Slovanske knjižnice1'. Ali tiskane so lično in na boljšem papirju. — Ta krasna knjiga je posvečena Ljubljani, kar pové prva pesem. Tiskala se je v 1000 iztisih nad število naročnikov. Posamični iztisi se prodajajo le po 50 kr., a čisti dobiček se pošlje mestnemu magistratu ljubljanskemu v pomoč revnemu, prebivalstvu. Ako se knjiga razprodà, dobi Ljubljana okoli 200 gld. - Založništvo prosi prijatelje lepe slovenske pesmi in naše nesrečne Ljubljane, naj bi zbirali odjemnike med svojimi znanci. Cena 50 kr. za tako knjigo je itak nekaj nenavadnega na slovenskem slovstvenem polju. Sprejem y tozoškof. semenišče Jariannm". Oni, ki želijo biti sprejeti v knezoškof. semenišče „Marianum“, naj prosijo za to najdalje do 16. mal. srpana. Prošnje naj pošljejo po svojem župniku na se-meniško p re ds tajništvo (velikovške ulice št. 18.) in tu se morajo tudi do tega časa (16. mal. srpana) osebno predstaviti. Prošnje se morajo napraviti na visokočastiti knezoškof. ordinarijat v Celovcu, in sicer se mora jim pridejati: 1. krstni list; 2. zadnje spričevalo ljudske šole; 3. spričevalo, da so se dotičnemu stavile koze (osepnice) in da je zdrav ; 4. izjava očeta ali varuha, da želi, da postane sin ali varovanec duhovnik in da plača za njega vsako leto 150 goldinarjev; 5. če bi pa kdo ne mogel toliko plačati, se mora pridejati tudi natančni izkaz premoženja (Ver-mogens-Ausweis) in še povedati, koliko zamore plačati. Gojenci, ki želijo stopiti v I. gimnazijalni razred, morajo z dobrim vspehom napraviti sprejemno skušnjo. Vpisovanja se za take začnejo na gimnaziji 14. in skušnje 15. mal. srpana V semenišče „Marianum“ se sledeči sprejmejo : 1. ki so zakonskega rodu, kakor to hoče sveti tridentinski cerkveni zbor; 2. ki spadajo v krško škofijo, so tukaj rojeni ali imajo domovinsko pravico, ali da so se njih starisi tukaj naselili ali imajo tukaj službo ; 3. so najmanj 10 in ne več ko 13 let stari; 4. ki so telesno popolnoma zdravi, posebno morajo imeti zdrave prsi; 5. ki niso nravno sprideni, ki so pobožni in imajo tudi zmožnost za študije; 6. ki imajo voljo postati duhovniki, in delovati potem v krški škofiji; 7. kteri prosijo za sprejem, ob enem tudi obljubijo, da se hočejo nared barn in hišnemu redu popolnoma podvreči; 8. vsak sprejeti gojenec naj prinese seboj : . a) dvojno obleko, in sicer: klobuk, ovratnik, naprsnik, hlače, suknjo in najmanj dvojne črevlje. Cela oblekamora biti črna in suknja do kolen; h) pet srajc, pet spodnjih hlač, šestero nogo vic, šest robcev za v žep, štiri rjuhe, najmanj tri prtiče za mizo, žlico, nož in vilice, najmanj tri brisalke in ene kopelne hlačice. V Celovcu, 31. vel. travna 1894. Predstojništvo semenišča „Marianum“. Naznanilo. Na prošnjo načelništva Beljaške Ciril-Metodove podružnice se bodo v farnih cerkvah : Podkloštrom, v Št. Lenartu pri 7 studencih, na Brnci, v Štebnu, v Ločah in pri D. Mar. na Zilji dné 5. mal. srpana t. 1. brale pete maše z blagoslovom na čast sv. bratov Cirila in Metoda in pa za vse žive in mrtve ude šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Zato so vsi verni Slovenci vabljeni, da se pri teh sv. mašah v prav obilnem številu udeležijo. S slovenskim pozdravom Matija Wutti, kmet in načelnik podružnici. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro Št. Danijel je dobil č. g. Jak. Kin dima n, do zdaj provizor v Črni. — Umrl je č. g. Miha Oberjorg, provizor v Krasnici. lioterljslse srečke od 22. rožnika Trst 6 36 41 78 18 Line 36 89 26 2 90 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 4 55 5 70 3 60 4 50 ječmen 3 35 4 20 oves 2 50 3 10 hej da 3 35 4 20 turšica (sirk) 4 15 5 20 pšeno 8 — 10 — fižol — — — repica (krompir) — — — 45 deteljno seme — — — — grah — Sladko seno je po 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 20 kr. kislo 1 gld. 30 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 20 kr. meterski cent (100 kil). ■ Frišen Špeh je po 67 do 70 kr. kila, maslo in puter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. jPosestvo ob Vrbskem jezeru, v lepi legi, vse v dobrem stanu, se proda s pohištvom vred, kdor plača 170 gld., za vsako oralo. Posredovalci (mešetarji) so izključeni. Več pové posestnik v Celovcu, Kanalgasse št. 16. Učenca sprejme J. Kilzer, čevljarski mojster, na starem trgu (Alter Platz) št. 9 v Celovcu. Laneno-oljnati firnež najbolje vrste prodaja ^Vcloir 11?SBe tovarna firneža v Ljubljani. Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, Arnežev, lakov, suhih kemičnih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika- in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo. Kot nadomestilo za bobovo kavo se priporofia j Najokusnejša, edino zdrava In ob enea po zdravnikih ženskam, otrokom in bolnikom: | najcenejša primes k bobovi kavi Joj (CASINI DIPLOM 1 •1891-1894* IJHREINER- mr?* Pozor: zahtevajte in jemljite •e izvirne zavoje z imenom 82T ..Katkreiner”. ^3 IRIgglfe v celih zrnih, ,ki se ne dajo ponarejati Se dobi povsod: '\2 Kile za 25 kr.^ amnik na Kranjskem. nšijir0 zflrafišče. Postaja državne železnice. Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom dr. Wackenreiterja, ki se je v Worishofenu naučil Kueippovega zdravljenja, na kliniki za hidroterapijo pri prof. Wiuternitzu zdravljenja bolezuij na koži. Nadalje si je pri prof. Ka-posiju in na kliniki za živčnebolezni in psihi-jatriko prof. Krafft-Ebiuga pridobil obilne znanosti in skušnje. — Prospekti se dobivajo pri vodstvu zdravišča. Tovarna za kmetijske stroje. (ìli XX ' > ar\Te, izvrstno moko ^ W in lužno sadje. Nadalje prodaja vsako- W južno sadje. Nadalje prodaja vsako-c# vrstno orodje in posodo i» železa. plelut, bakra, cina itd. Za poštenost ^ m Magd se jamči; cene so nizke. Služba organista in cerkovnika na Rudi se takoj odda. Dohodkov z vsem blizu 100 gld. Ponudbe naj se pošljejo cerkvenemu p r e ds t o j n iš t v n na Rudi, pošta Ruden na Koroškem. sebssooieaGeiGocg latoma vina, j dalmatinec, prav dober liter po 15kr. ; tirolec, ita- ^ lijan, oger, rudeče po 18 do 24 kr. ; belo po 20 do 26 kr. ; istrijanec iz Umage po 22 kr., zelo priporočila vreden za take, ki imajo malo krvi, v sodih 56 litrov več. Za pristnost jamčim. Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. parnega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgano pijače itd. ^ Vse prav dober kup. vrf Amand Prosen X v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. I m V § A. Obrazne slike (portrete)' v oljnatih barvah in vsaki velikosti izdeljuje «dano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirili kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike. Za rajnimi so najlepši in večen spomin. Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celo po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti. M. Ogerčnik v Celovcu, kolodvorske nlice (Bahnhofstrasse) štev. 35. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! pošilja ^ pod jamstvom in na poskušajo ^ uiajvgodnejšimi oogojl ! ■ - Lito železo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogato ilustrovani 192 strani obsoinl ceniki v slovenskem in nemškem Jealko na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER, DUNAJ =|2 PRATERSTRASSE J2 49.-&XI Preprodajalci se iščejo. Učenca kmetskega in slovenskega rodu, ki pa tudi nemško zna in je ljudsko šolo dovršil, sprejme takoj Peter Merlin, trgovec v Celovcu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.